Gen.1.1     v početku je stvoril bog nebo in zemljo.
Gen.1.2     zemlja je pa nevidljivo in neveč, in tma je nad bezdnjo; in duh božji se je nosila nad vodom.
Gen.1.3     in reče bog: bodi svet! in zgodilo se je luč.
Gen.1.4     in videl je bog, da je luč dobro; in razdeli je bog svjetlost od teme.
Gen.1.5     in nazva bog luč dan, in temnotu nazva noč. in nastala je večer, in bila je jutro: dan prvi.
Gen.1.6     in reče bog: da zgodí se skrivnost sredi vode, in da odseče vode od vode.
Gen.1.7     in bog je napravil prebivališče, in odločil je vode, ktera je pod tverdom, od vode, kteri so nad krepko. in tako je storil.
Gen.1.8     in nazva bog krepko nebo. in zgodí se večer, in bila je jutro, dan drugi.
Gen.1.9     in reče bog: naj se se zberó vode, ki so pod nebom, v eno zbor, in da se vidi suho! in zgodí se tako.
Gen.1.10    in nazva bog suho zemljo, in smokve vodâ nazva morje. in videl je bog, da je dobro.
Gen.1.11    in reče bog: da bode zemlja zelala travo, travo, ktera seje seme po rodu, in drevno drevo, ktera daje sad po rodu svojem na zemlji. in zgodí se tako.
Gen.1.12    in izpelje zemlja travo, travo, kteri je sedel seme po rodu in po podobu, in drevo, ktero je rodil sad, v katerem je seme njegovo po rodu. in videl je bog, da je dobro.
Gen.1.13    in bilo je večer, in bila je jutro, dan tretji.
Gen.1.14    in reče bog: da bodo svjetlosti na tverdi nebeškim, da razlučajo dan in noč; in znamenje naj bodo za znamenje, in za vremena, in za dné, in za leta.
Gen.1.15    in da bodo svetline na moči nebeškim, da sveti na zemlji. in zgodí se tako.
Gen.1.16    in napravil je bog dva velika svetla, svetilo veliko, da vladejo dan, in svetilo več, da vladejo noč; in zvezde.
Gen.1.17    in postavil jih je bog na nebeških oblasti, da sveti na zemlji,
Gen.1.18    in da vladajo dan in noč in razločiti svetlo od teme. in videl je bog, da je dobro.
Gen.1.19    in zgodí se večer, in bila je jutro, dan četvrti.
Gen.1.20    in reče bog: naj se izžene vode žive žive, in ptice naj leté nad zemljo po skrivnosti nebeških.
Gen.1.21    in bog je napravil velike roke, in vse živi živi, ktere so živali vode po rodu svojem, in vse ptice krile po rodu svojem. in videl je bog, da je dobro.
Gen.1.22    in bog jih blagoslovi, govoreč: rodite in razmnožite se, in napolnite vode morske; in ptice naj se množijo na zemlji.
Gen.1.23    in zgodí se večer, in bila je jutro, dan peti.
Gen.1.24    in reče bog: da bode zemlja izpeljal živo dušo po rodu, životinje, živice in zvijače zemlje po rodu svojem. in zgodí se tako.
Gen.1.25    in bog je napravil zvijače zemlje po rodu svojem, in skot po rodu svojem, in vsak plašč zemlje po rodu svojem. in videl je bog, da je dobro.
Gen.1.26    in reče bog: storimo človeka po podobi našem, po podobi našem; in vladajo nad ribami morske, in nad pticama nebeškim, in nad skotom, in nad vsem zemljo, in nad vsemi gad, kteri po zemlji po zemlji.
Gen.1.27    in bog stvori človeka po podobi svojej, po podobi božjej ga je stvoril; moža in žensko je stvoril.
Gen.1.28    in bog jih blagoslovi, in reče jim bog: plodite in razmnožite se, in napolnjujte zemljo, in oblačite ga, in vladajte nad morami morske, in nad pticama nebeškim, in nad vsemi životami, kteri po zemlji po zemlji.
Gen.1.29    in bog reče: glej, dal sem vam ves travo, da seje seme, kar je na vsej zemlji, in vsako drevo, v katerem je sad seme; vam se bode za hrane.
Gen.1.30    in vsem zvijačih zemaljskim, in vsem pticama nebeškim, in vsakemu, kar se je po zemlji, in v katerem je življenja dušo, vse zeleno travo za jed. in zgodí se tako.
Gen.1.31    in videl je bog vse, kar je storil, in glej, je veliko dobro. in zgodí se večer, in bila je jutro, dan šestega.
Gen.2.1     tako so izpolnjeli nebesa in zemlja, in ves njih vojska.
Gen.2.2     in v sedmi dan je dokončil bog delo svoje, ktera je storil, in odpočinil je sedmi dan od vseh del svojih, ktera je storil.
Gen.2.3     in blagoslovil je bog sedmi dan in ga posveti, ker je v njem odpočel od vseh svojih del, ktere je počal bog storiti.
Gen.2.4     to je knjiga nebeške in zemlje, ko se je zgodilo, v dan, ko je gospod bog postavil zemljo in nebo.
Gen.2.5     in nič zelenega polja, predno je bilo na zemlji, in vse polje polje, predločilo se je; kajti gospod bog ni rekel na zemljo, in človek ni bil, da bi obdelal zemljo.
Gen.2.6     imel je pa izšel iz zemlje, in napojil je vse obličje zemlje.
Gen.2.7     in napravil je gospod bog človeka z prah iz zemlje, in spletel je v obličji njegovem veter življenja; in človek je postal živo dušo.
Gen.2.8     in sodil je gospod bog vrt v edenu na istoku, in postavil je tam človeka, kterega je naredil.
Gen.2.9     in izpeljal je gospod bog iz zemlje vsako drevo, več za viđenje in dobro za jed; in drevo življenja v sredi vrt, in drevo poznanja dobra in hudo.
Gen.2.10    in reka izide iz edena, da bi napojila vrta; in odtod se je razločil na četiri kraja.
Gen.2.11    po enem imenu pison; ta je, kteri hodi po vsej kraji havila, kjer je zlato.
Gen.2.12    zlato pa té deželi je dobro; tam je tudi bdell in kamen oniksov.
Gen.2.13    in imenje drugega reke je gihon; ta je, kteri hodi po vsej deželi etiopijo.
Gen.2.14    a tretji reke je hiddekel; ta je, kteri hodi naproti asiriji. a četvrti reka je eufrat.
Gen.2.15    in vzel je gospod bog človeka, kterega je naredil, in položi ga v vrtu eden, da bi ga delal in držal.
Gen.2.16    in zapovedal je gospod bog človeku, govoreč: od vsako drevo v vrtu možeš jesti.
Gen.2.17    ali od dreve, da poznaje dobro in hudo, ne jedi od njega; kajti v dan, ko boš od njega jedel, nepremenno bodeš umrl.
Gen.2.18    in reče gospod bog: ne dobro je, da je človek samo; storim mu pomoč za njim.
Gen.2.19    in naredil je gospod bog iz zemlje vse polje polje in vse ptice nebeške, in pripeljal jih je k človeku, da vidi, kako naj jih imenuje; in vse, kar mu je nazvala adam živo dušo, to je ime njegovo.
Gen.2.20    in nazva adam imena vsem skotom in pticem nebeškim, in vsem poljem poljem; ali za človeka se ni našla pomočnika, kakor on.
Gen.2.21    in gospod bog je vrnil žalost na človeka, in zaspali; in vzel je enega od njegovih pletih, in izpolnjeval je meso po njem.
Gen.2.22    in postavil je gospod bog rešenje, ktero je vzel od človeka, za ženo; in odpelje je k adamu.
Gen.2.23    in reče človek: to je sedaj kost od kostih mojih in meso iz mesa mojega; ta se bode imenoval žena, ker se je iz moža vzela.
Gen.2.24    za to bode človek ostavil očeta svojega in mater svoje, in prilepila se bo z ženom svojem, in bodo dva meso.
Gen.2.25    in bili so oba nagi, adam in žena njegova, in niso se sramuvali.
Gen.3.1     zmija je pa boljši od vseh zvijeri na zemlji, ktere je storil gospod bog. in reče žarji: ali reče bog: da ne boste jedli z vsako drevo v vrtu?
Gen.3.2     žena pa reče zmiji: od plodov drev v vrtu bomo jedli.
Gen.3.3     ali od plodov drevega, ktera je sredi vrta, reče bog: ne jedite od njega, in ne dotakte ga, da ne umrete.
Gen.3.4     in zmija reče ženi: ne boste umrli.
Gen.3.5     bog je namreč vedel, da v dan, v ktero boste jedli od njega, otvorili se bodo oči vaše, in boste bili kakor bog, vedoč dobro in hudo.
Gen.3.6     in videl je žena, da je drevo dobro za jed, in da je dobro pred očmi, in je dobro, da bi videl; in vzemši sad njegov, jedel je; in dala je tudi mužu svojemu, kteri je z njo, in je jeo.
Gen.3.7     in otvorilo so se oči njih dva, in spoznajo, da so nagi; in opečali so smokve smokve, in napravili so sebi pripravljenje.
Gen.3.8     in slišali so glas gospoda boga, da hodi po vrtu, v večer; in skril se je adam in njegova žena pred obličjem gospoda boga sredi dreve v vrtu.
Gen.3.9     in pokliče gospod bog človeka, in reče mu: kje si?
Gen.3.10    on odgovorí: glas tvoj sem slišal v vrtu, in uplašal sem se, ker sem nag; in skril sem se.
Gen.3.11    in reče mu: kdo ti je povedal, da si nag? jeli si bilo z drevo, iz kterega ti sem zapovedal, da ne jedeš?
Gen.3.12    in človek reče: žena, ktero si mi dal za mene, ona mi je dal z dreve, in sem jedli.
Gen.3.13    in reče gospod bog ženi: kaj si to delala? žena pa reče: zmaj me je zapretil, in sem jedli.
Gen.3.14    in reče gospod bog zmiju: ker si to storil, preklinjen boš od vseh skotov, in od vseh zveri zemeljskih; na utrobe svoje hodi, in zemljo bodeš jedel po vseh dnevih življenja tvojega.
Gen.3.15    in sovražstvo bom položil mezhdu seboj in ženom, in mezhdu semeno tvojo in semeno njeno; on te bode pokril glave, in ti ga boš pokračal krilo.
Gen.3.16    in ženi reče: razobilno pomnožim žalosti tvoje in žalosti tvoje; v žalosti ćeš roditi otroke; in k možem tvojemu bode oblačilo, in on bode gospodoval nad teboj.
Gen.3.17    in adamu reče: ker si slišal glas žene svoje, in jedli si z drevo, za katero sem ti zapovedal, govoreč: da ne jedeš od njega, proklet bode zemlja za voljo tvojega; s boleznem boš jesti z njo po vsi dnevi življenja tvojega.
Gen.3.18    trnje in volje bode ti izročil, in hraniš polje polje.
Gen.3.19    v vrtu obličja svojega jedi kruh, dokler se ne vratiš v zemljo; kajti iz nje si vzel; ker zemljo si, in v zemljo se bodeš vrnil.
Gen.3.20    in nazva adam ime svoje žene eva, ker je bila mati vseh živih.
Gen.3.21    in postavil je gospod bog adamu in ženo njegovemu oblačilo, in obleče jih.
Gen.3.22    in gospod bog reče: glej, človek je postal kakor eden od nas, da poznaje dobro in hudobno; in sedaj, da ne stegne roko svojo, in ne vzeme z drevo življenja, in jesti in živel vekomaj.
Gen.3.23    in poslal ga je gospod bog iz eden eden, da bi delal zemljo, iz kterega je bila vzela.
Gen.3.24    in izgnal je človeka, in postavil je zoper vrta eden edena, in postavil je kerubini, in oglednih meč, ktera se je povrnila, da bi držali pot pri drevi življenja.
Gen.4.1     adam pa pozna evu, svojo ženinu, in ona zače, in rodila je kaina, in reče: kupil sem človeka od gospoda.
Gen.4.2     in rodila je drugega brata njegovega abela. in abel je postal pastir ovce, a kain je delal zemljo.
Gen.4.3     in zgodí se po dnevih, in kajin prinese gospodu od rodov zemlje.
Gen.4.4     in abel je tudi prinasil od prvorodnikov svojih ovce in od njih tuk. in pogledal je gospod na abel in na dar njegov.
Gen.4.5     a kaina in žrtvov njegovega ni prišlo. in kain se žalosti več, in obličil je obličje njegovo.
Gen.4.6     in gospod reče kainovi: za kaj si postal žalostno, in za kaj se je krila obličje tvoje?
Gen.4.7     če praviš dobro, a krivico ne izpolnjevaš, pregrešil si? osramotí se, povrni se k tebi, in ti bodeš ga odpeljal.
Gen.4.8     in kain reče bratu svojemu abelu: pojdemo na pole. in zgodí se, ko so bili na polji, vstal je kain na abel, brata svojega, in ubije ga.
Gen.4.9     in reče gospod kainovi: kje je abel, brat tvoj? on pa reče: ne vém. ali jaz sem stražnik brata mojega?
Gen.4.10    in reče mu bog: kaj si storil? glas krvi brata tvojega kliče k meni iz zemlje.
Gen.4.11    in sedaj boš proklet iz zemlje, ki je razložil usta svoja, da sprejmeš kri brata tvojega iz roke tvoje.
Gen.4.12    ko bodeš obdelil zemljo, ne bo dal ti več moč svoje; žalostnik in teč boš na zemlji.
Gen.4.13    in kain reče gospodu: več je krivica moja, da bi se pogubil.
Gen.4.14    glej, ti si me odpeljal danes od zemlje, in od obličja tvojega bodem se skril, in jaz bodem žalostnik in skrivač na zemlji; in vsak, kdor me najde, pogubi me.
Gen.4.15    in gospod mu reče: za to, kdorkoli ubije kaina, sedmeri bosti bode osramotil. in gospod postavi kaina znamenje, da ga ne bi pogubil vsak, kteri ga najde.
Gen.4.16    in kain je izšel pred obličjem božjo, in ostal se je v deželi nod, naproti edenu.
Gen.4.17    in kain spozna svojo ženo, in zače, in rodila je enoha; in zgrabi grad, in nazva grad po imenu sina svojega enoh.
Gen.4.18    in enoku se je rodil irad; in irad se je rodil mehujael; in mehujael je rodil metujaela; in metujael je rodil lameka.
Gen.4.19    in vzel je sebi lamek dve žene; ime ene je: ada, in drugega se je bilo zvala.
Gen.4.20    in ada rodi jabela; on je bil oče njih, kteri so prebivali v šatorih, in so skočniki.
Gen.4.21    in ime brata njegovega je jobal; on je bil postavljen psalterim in citarom.
Gen.4.22    silla je pa rodila tudi ona tubal-in, kteri je bilo več meči in železo; in sestra tubal-kaina je naama.
Gen.4.23    in lamek reče ženom svojim: ada in silla, poslušajte glas moj, žene lamekove, poslušajte besedo mojo; kajti moža sem ubil za sramoto mojo, in mladenca za moč mojo.
Gen.4.24    ker sedlokrat se bode skril kaina, lamek pa sedemdeset in sedemkrat.
Gen.4.25    in adam je spoznal enega svojo ženo, in rodila je sina, in naredila mu je ime set, govoreč: bog mi je dal drugo seme vmesto abela, kterega je bil bil pogubil kain.
Gen.4.26    in sitovi se je rodil sin, in dal mu je ime enos. tako so se zapomenili prizovati ime gospoda.
Gen.5.1     to je knjiga rodove človeka. v dan, v kterem je bog storil človeka, on ga je napravil po podobi božjej.
Gen.5.2     moža in žensko stvori jih; in blagoslovi jih, in nazva jim ime človek, v dan, ko so jih stvorili.
Gen.5.3     ko je pa adam bilo sto trideset let, rodi mu se po obličji svojem in po obrazu svojem; in dal mu je ime set.
Gen.5.4     bilo je pa dnî adamovi, ko je rodil šeta, bilo je sedemstotin let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.5.5     in bilo so vsi dnî adamovi devetdeset in trideset let; in umrl je.
Gen.5.6     šet je pa živio sto in pet let, in rodil je enoša.
Gen.5.7     in živel je set, ko je rodil enosega, osem stotina in sedem let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.5.8     in vsi dnî sitovih bilo je devet stotina in dvanajst let; in umrl je.
Gen.5.9     ko je pa enoš bilo devetdeset let, rodi je kenan.
Gen.5.10    in oživí enoš, ko je rodil kenan, osem stotina in pet let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.5.11    in vsi dnéh enosovih bilo je devet stotina in pet let; in umrl je.
Gen.5.12    kad je kenan bilo sedemdeset let, rodi mu se mahalalel.
Gen.5.13    in oživje kenan, ko je rodil malaleela, osem stotina in četrdeset let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.5.14    in bilo so vsi dnî kenana deveč in deset let; in umrl je.
Gen.5.15    kad je mahalalel bilo šezdeset in pet let, rodi mu se jered.
Gen.5.16    in oživí mahalaleel, ko je rodil jared, osem stotina in trideset let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.5.17    in bilo so vsi dnî malaleelovi osemdeset devetdeset in pet let; in umrl je.
Gen.5.18    kad je jered bilo sto šezdeset in dva let, rodi mu se enoh.
Gen.5.19    in oživje jared, ko je rodil enoka, bilo je osem stotina let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.5.20    in bilo so vsi dnî jereda devet stotina šezdeset in dva let; in umrl je.
Gen.5.21    ko je bil enoh bilo šezdeset in pet let, rodi mu se matušalah.
Gen.5.22    in delal je enoh s bogom, po tem, ko je rodil matusal, dvjesta let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.5.23    bilo je pa vseh dnî enokov trista šezdeset in pet let.
Gen.5.24    in hotel je enoh hodila s bogom; in nič ni bil, ker ga je odločil bog.
Gen.5.25    ko je pa matušalah bilo sto šezdeset in sedem let, in rodil je lamega.
Gen.5.26    in oživši metušalah, po tem, ko je rodil lameka, žil je osem stotina osemdeset in dva let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.5.27    in vsi dnevi matušalahovi so bilo devet stotina šezdeset in devet let; in umrl je.
Gen.5.28    ko je bil lamek sto osamdeset in osem let, in rodil je sina.
Gen.5.29    in naredil mu je ime noa, govoreč: ta nam bode počival od roke naše in od žalosti roke naše, za zemljo, ktero je gospod proklinil.
Gen.5.30    in pozhive lamek, ko je rodil noa, pet stotina in šezdeset in pet let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.5.31    bilo je pa vseh dnî lamekovih sedemsta in sedemdeset in sedemdeset in tri let; in umrl je.
Gen.5.32    ko je bil noe pet stotina let, rodil je noe sem, hama in jafeta.
Gen.6.1     in zgodí se, ko so ljudje začali množiti na zemlji, in jim se so rodili kćeri,
Gen.6.2     videvši pa sinovi božji, da so žene človeške bolje; in vzeli so sebi ženje od vseh, ktera so izbrali.
Gen.6.3     in reče gospod: bog moj ne ostane vekomaj v človeku vekomaj, ker je meso; bode pa dnî njih sto dvadeset let.
Gen.6.4     v tistih dnéh, v tistih dnevih, in po tem, ko so šli sinovi božji k sinovih človeških, in rodili so jim; to so moči, kateri so od vekomaj, možjé imenovani.
Gen.6.5     videvši pa gospod, da je veliko hudobnosti ljudî na zemlji, in da so vsi misli v srci njegovem vsak dan je hudo.
Gen.6.6     in žaloval se je gospod, da je storil človeka na zemlji; in razglasil se je.
Gen.6.7     in reče gospod: odločil bodem ljudstvo, ktero sem storil, od litsa zemlje, od človeka do skotov, od polje do ptits nebeških, ker sem se razsrdil, da sem jih storil.
Gen.6.8     a noe je našel milost pred gospodom.
Gen.6.9     to je rodove noevih: noa je človek pravičnega in popolnih v rodovi svojem; noj je hodil z bogom.
Gen.6.10    a noe je rodil tri sina: sem, hama in jafeta.
Gen.6.11    a zemlja se izpolnila pred obličjem božjim, in napolni se zemlja krivičnost.
Gen.6.12    in videl je bog zemljo, in glej, bila je razpalena, da je vsadila vsa meso po zemlji.
Gen.6.13    in reče bog noemu: čas vsakega človeka je prišel pred menoj, ker zemlja je napolnila krivice od njih; in glej, jaz jih bodem pogubil s zemljo.
Gen.6.14    zrabi sebi knjigca iz gofera goferovega; vrč naj napraviš v kovčeg, in prepevaj ga od vsa in zunej.
Gen.6.15    in tako naj napraviš: tri stotine lakata dolgota kovčega, in petdeset lakata širok, in trideset lakata visoko.
Gen.6.16    zaklad bodeš napravil kovčeg, in v lakat naj ga izpolniš od vrha; in vrata kovchega naj napraviš na strani; postaviš ga najbolje, drugega in trećega.
Gen.6.17    a jaz, glej, dovedu potop vode na zemljo, da pogubi vsako meso, v katerem je duh življenja pod nebom, in vse, kar je na zemlji, poginí.
Gen.6.18    ali postavim zaveze svoje s teboj, in vnideš v kovčeg ti, in sinovi tvoji, in žena tvoja, in žene otrokov tvojih s teboj.
Gen.6.19    in od vseh životinja, iz vsega tistega tisti meso vzemi v kovčeg, da se živiš z seboj; moža in žensko naj bodo.
Gen.6.20    iz ptits po rodu svojem, in od skotov po rodu, in od vsakega kraja po zemlji po rodu svojem; dva od vseh naj vnidejo k tebi, da bi se živali.
Gen.6.21    ti pa vzemi za sebe vsako jedeno, ktero boste jedli, in zberi se k sebi, da bode tebi in njim za jed.
Gen.6.22    in noa je storil; kakor mu je bog zapovedal, tako je tudi storil.
Gen.7.1     in reče gospod noemu: vnidi ti in ves dom tvoj v kovčeg, ker ti sem videl pravičnega pred menoj v tem rodovi.
Gen.7.2     od čistih skot vzemi k sebi sedem sedem, moža in žensko; a od skotov, kteri niso čisté, dva, mušče in žensko.
Gen.7.3     in od ptičnih ptits čistih po sedem, mač in žensko; da zahrani seme po vsej zemlji.
Gen.7.4     kajti po sedmih dnevih dovedu dozhd na zemljo četrdeset dnî in četrdeset noč; in izgladujem iz lica zemlje vse vstajanje, katero sem storil.
Gen.7.5     in noa učini vse, kar mu je zapovedal gospod.
Gen.7.6     a noe je bilo šest stotina let, ko je imel potop vode na zemlji.
Gen.7.7     in vnide noa in sinovi njegovi, in žena njegova, in žene sinova njegovih s njim v kovčeg, za voljo vode potopa.
Gen.7.8     od čistega skotov in iz skotov, kteri niso čisté, in od ptice, kteri niso čisté, in od ptice, kteri so po zemlji;
Gen.7.9     dva dva vnidejo k noemu v kovčeg, moža in žensko, kakor mu je bog zapovedal.
Gen.7.10    in zgodí se po sedmi dnevih, da so se vode potopa po zemlji.
Gen.7.11    v šezdeset in sedmi leto življenja noevih, v drugi mesem, sedmi dan mesečega, v tem dan, razprli so se vsi izvori bezdnî, in okna nebeške so se odprli.
Gen.7.12    in dostane deszč na zemlji četrdeset dnî in četrdeset noč.
Gen.7.13    v tem dan vnide noa v korablje, in sem, in ham in jafeta, sinovi noevi, in žena nojeva, in tri žene sina njegovih s njim.
Gen.7.14    in vsi zveri po rodu, in vsak skot po rodu, in vsak plašeno po zemlji po rodu svojem, in vse ptice po rodu.
Gen.7.15    in vnidejo k noemu v kovčeg dva dva od vseh mesa, v kterem ima duha življenja.
Gen.7.16    in kteri so vnidejo, moža in žensko od vsakega mesa, kakor je zapovedal bog noetom. in zatvori je gospod za njim.
Gen.7.17    in postane potop četrdeset dnî na zemlji; in premnožilo so se vode, in vzdignili so kovčeg, in prevzdignila se je nad zemljo.
Gen.7.18    in vpijejo se vode, in množilo so se več na zemlji; in kovčeg je prešlo po vode.
Gen.7.19    vode so pa silno prevzdignila nad zemljo, in pokrila so se vse visoko gori, ki so pod nebom.
Gen.7.20    pet lakih lakata višila se je vode, in pokrila so se gori.
Gen.7.21    in umrl je vsako meso, ktera se dviga na zemlji: ptice, in životinje, in zvijače, in vsako plašeno po zemlji, in vsak človek.
Gen.7.22    vse, kar imajo dah življenja, in vse, kar je na suših kraji, umrl je.
Gen.7.23    in izpolnjevala se je vse sovražstvo, ktero je bilo po lici zemlje, od človeških do skotov in živih, in ptits nebeških, in so se izgnali iz zemlje; in ostal je samo noe, in tisti, kteri so bili ž njim v kovchegu.
Gen.7.24    in vode se povzdignijo po zemlji sto in petdeset dnî.
Gen.8.1     in spomeni se bog noa, in vse zvijače, in vse životinje, kteri so bili ž njim v knjige; in pripeljal je bog veter na zemljo, in vodâ se je voda.
Gen.8.2     in izpolnjevali so se istochniki bezdnî in okna nebeške, in dajal se je deželo z neba.
Gen.8.3     in vode so se hodili, ko so hodili iz zemlje, in izpolnjevala so se vode po sto in petdeset dnî.
Gen.8.4     in postavil je kovčeg v sedmi mesem, sedmi in sedmi dan, na gore araratu.
Gen.8.5     vode so se pa prešle do deseti meses; in v jedenim mesem, prvi dan mesečega, pokazé se glavi gorske.
Gen.8.6     in zgodí se po tem, ko je bilo četrdeset dnî, odprl je noa okna kovchega, katero je storil.
Gen.8.7     in pošlje otroka, da izide, pa se ne vrne, dokler se vode ne izsušejo iz zemlje.
Gen.8.8     in pošlje golubičino za njim, da vidi, če je voda izhodila po lici zemlje.
Gen.8.9     ali golubica ni našla pokoja za noge svoje, in vrne se k njemu v kovčeg; kajti voda je bila po vsej zemlji; in izprostra roko svojo, in vzel je, in vpeljal je k sebi v kovčeg.
Gen.8.10    in ostal je še drugega drugih dnî; in zopet pošlje golubico iz kovchega.
Gen.8.11    in golubica se vrne k njemu v večer; in glej, vrg olivo olivo v ustih svojem; in spoznal je noa, da je voda prešla iz zemlje.
Gen.8.12    in ostal je še drugega drugih dnî, in pošlje golubico, da se ne vrne več k njemu.
Gen.8.13    in zgodí se v šesti in prvi leto življenja nojega, na prvi dan, prve dan, izpolnilo so se vode z zemljo. in noh odseče kovčino, ktero je storil, in videl je, in glej, izpolnjevala se je na zemlji.
Gen.8.14    a v drugi mesem, sedmi in sedmi dan, je zemlja izsušena.
Gen.8.15    in reče bog noemu, govoreč:
Gen.8.16    izidi iz kovchega ti in žena tvoja, in sinovi tvoji in žene sinovih tvojih s teboj.
Gen.8.17    izvedi s seboj vse zvijače, kteri so z toboiu, od vsakega meso, od ptice in od skot, in vse, kar se dviga po zemlji, izpeljaj s seboj, in plačite se in množite po zemlji.
Gen.8.18    in izide noe, in sinovi njegovi, in žena njegova, in žene sinova njegovih s njim.
Gen.8.19    in vsi zveri, in vse ptice, in vse ptice, in vse, kar se dviga po zemlji, po rodu svojem, izšli so iz kovchega.
Gen.8.20    in zgrabi noe oltar gospodu; in vzel je od vseh čistih skotov in od vseh čistih ptits, in prinese žrtve žrtvove na oltar.
Gen.8.21    in obljubi se gospod v ugodan miris, in reče gospod v srcu svojem: nisem več preklinjal zemljo za voljo človeka, ker hudobnost človeške je hudobno od mladosti svoje, in nič več ne bom udaril vsakega živo, kakor sem storil.
Gen.8.22    po vsi dnevi zemlje seme in žetve, zima in žalost, žito in zima, dan in noč, dan in noč.
Gen.9.1     in blagoslovi bog noa in sinove njegove, in reče jim: rodite in razmnožite se, in napolnjujte zemljo.
Gen.9.2     in strah vaša in strah vaša bode na vseh zvijačih zemlje, in na vse ptice nebeške, in vse, kar se dviga na zemlji, in vse ribe morske; v roke vam so dajali.
Gen.9.3     vse, kar se plaši in živi, vam bode za jed; kakor travo travo dajem vam vse.
Gen.9.4     ali meso v krvi duše ne možete jesti.
Gen.9.5     kajti za voljo krvi duše svoje bodem vpraševal; iz roke vseh zvijačih bodem ga iščel, in iz roke človeških brata vzyčem človečji dušo.
Gen.9.6     kdor izlija kri človeku, meso njegovo bode izlita, ker človek je napravil po podobi božjej.
Gen.9.7     vi pa rodite in množite se, in napolnite se na zemljo, in množite se na njej.
Gen.9.8     in reče bog noemu in sinu njegovemu z njim, govoreč:
Gen.9.9     glej, jaz postavim zavezo svojo z vami in z rodom vašim po vas,
Gen.9.10    in z vso živijo, ktero je z vami, od ptits in skotov, in z vsemi zvijačami zemlje, kteri so z vami, od vseh, kteri so izšli iz kovchega.
Gen.9.11    in postavim zaveze svoje z vami, da se ne bode več pogubil vsako meso od vode potopa, in ne bode več potop, da pogubi zemljo.
Gen.9.12    in reče bog: to je znamenje zaveze, katero sem postavil sredi mene in vas in vsako živo življenje, ktera je z vami, od vekomaj vekomaj.
Gen.9.13    stran svoj položil v oblaku, in bode za znamenje zaveze mezhdu menoj in zemljo.
Gen.9.14    in ko bodem oblačil oblake na zemljo, pokaže se luk v oblaku.
Gen.9.15    in spomenu se bodem zaveze moje, ktera je sredi mene in vas in vsako živo duše v vsakem mesu; in ne bode več vode potop, da pogubi vsako meso.
Gen.9.16    in strela bode v oblaku, in videl bodem, da se spominjam zaveze vekomaj, kteri je sredi mene in vseh živih duše, v vsej meso, ktera je na zemlji.
Gen.9.17    in reče bog noemu: to je znamenje zaveze, katero sem postavil između mene in vsega mesa, kar je na zemlji.
Gen.9.18    in sinovi noevi, kteri so izšli iz kovchega, so: sem, in kam, in jafet; in kham je oče kanaan.
Gen.9.19    tri so sinovi noevi; od njih se je razprla po vsej zemlji.
Gen.9.20    in zače noe, da je človek rodnik, in zasadil je vinograd.
Gen.9.21    in pil je z vinom, in napolnil se je, in obljubil se je v svojem hiši.
Gen.9.22    in videl je haam, oče kenaanov, sramoto očeta svojega, in oznanjeval je to dvema bratom svojem ven.
Gen.9.23    in sem in jafet vzeli plašč, in položili so ga na okraje svoje, in šli so, in pokrili obličje očeta svojega; in obličje njih so se obličili, in niso videli gola očeta svojega.
Gen.9.24    in ko je nožil noe od vina, spoznal je, kako mu je storil najmlađi sin njegov.
Gen.9.25    in reče: proklet naj je khanaan; otrok robov naj bode svojim bratom.
Gen.9.26    in reče: blagoslovljen gospod, bog semova, in khanaan naj bode otrok njegov.
Gen.9.27    bog naj razprostra jafeta, in naj prebiva v šatorih simovih; in kanaan naj je hlapec njegov.
Gen.9.28    in živel je noa po potopu trista in petdeset let.
Gen.9.29    in vsi dnî noevih bilo je devet stotina in petdeset let; in umrl je.
Gen.10.1    to je pa rodove sinova noevih: sem, ham in jafeta; in rodilo so jim sinovi po potopu.
Gen.10.2    sinovi jafeta so: gomer in magog in madaj in javan in tubal in mesek in tiras.
Gen.10.3    sinovi gomerovi: aškenaz, rifat in togarma.
Gen.10.4    sinovi javanovi: eliša in tarsis, kittim in dodanim.
Gen.10.5    od njih so se odločili ostrovi poganov v njih krajih, vsak po jeziku svojem, v rodovima svojih, v naročih svojih.
Gen.10.6    sinovi hamovi: kuš in mitsraim, put in kenan.
Gen.10.7    sinovi kušovi: seba in havila in sabta in raama in savteka. in sinovi raama: seba in dedan.
Gen.10.8    in kuš je rodil nimroda; ta je bil začal biti mogočni na zemlji.
Gen.10.9    on je bil moč moč pred obličjem gospoda; za to se bode rekel: kakor nimrod, moč moč pred gospodom.
Gen.10.10   in početka kraljestva njegovega je bil babilon, in erek, in akkad, in kalne v zemlji senaar.
Gen.10.11   iz té zemlje je izšel assur, in zgrabil je ninive in rehobot-ir in kalah,
Gen.10.12   in resen između ninive in kalah; to je mesto veliko.
Gen.10.13   in mesraim je rodil ludim, in anamim, in lehabim, in naftuhima,
Gen.10.14   in patrusima, in kasluhovih, od kterih je izšel filistejci, in kaftorih.
Gen.10.15   kenan je pa rodil sidona, prvenca svojega, in hetita,
Gen.10.16   in jebusejce, in amorejce, in gergesejce,
Gen.10.17   in hivijce, in arkijevih, in sinijcev,
Gen.10.18   arada, in samarije, in hamatejci; in po tem so se razprli rodovi kenanicev.
Gen.10.19   in područje kenanicev je bila od sidona do gerara, do gaze, do sodoma in gomora in adma in sebojim do laše.
Gen.10.20   to so sinovi hamovovi, po rodovih svojih, po jezikih svojih, v krajih svojih in v narodih svojih.
Gen.10.21   in sem je imel tudi sem, oče vseh sinov eberov, največ brat jafeta.
Gen.10.22   semovi sinovi: elam, assur, arfaksad, lud in aram.
Gen.10.23   sinovi aramovi: uz, hul, geter in maš.
Gen.10.24   in arfaksad se rodi sala; salan je pa rodil ebera.
Gen.10.25   in eberu se rodilo dva sina; enega se je imenoval peleg; kajti v dnéh njegovih je zemlja razdvojena; a ime brata njegovega je bilo joktan.
Gen.10.26   joktan je pa rodil almodad, in saleph, in hazarmavet, in jerah,
Gen.10.27   in hadoram, in uzal, in dikla,
Gen.10.28   in obal, in abimael, in soba,
Gen.10.29   in ofir, in havila, in jobab; vsi te so sinovi joktanovi.
Gen.10.30   in prebivala je prebivališče njih od meše do sefara, kraja izhoda.
Gen.10.31   to so sinovi semovi po rodih svojih, po jezikih svojih, v krajih svojih in v narodih svojih.
Gen.10.32   to so rodovi sinova noevih po rodom njih in po narodih njih; in od njih so se razprli narodi po zemlji po potopu.
Gen.11.1    in po vsej zemlji je bilo enega besede in enega glas.
Gen.11.2    in zgodí se, ko so prešli od vzhoda, našli so njive v deželi senearske, in prebivali so tam.
Gen.11.3    in rekó eden drugemu: pojdite, opečajmo tič, in opečajmo ga ognjem. in bilo jim je tič na kamen, in smel jim je vesel.
Gen.11.4    in rekó: pojdite, zgrabim sebi grad in vež, katerega glava je do neba, in napravimo sebi ime, da se ne razbegamo po vsej zemlji.
Gen.11.5    in snide gospod, da vidi mesto in več, ktero so sagradili ljudski sinovi.
Gen.11.6    in gospod reče: glej, eden rod je, in bilo je po vseh ustih; in to so začali storiti; in sedaj ne ostanejo od njih ničesar, kar bi imeli delati.
Gen.11.7    pojdite, pošli bomo tam jezik svoj, da ne slišijo vsak glas bližnjega svojega.
Gen.11.8    in razprl jih je gospod odtod po vsej zemlji, in prestali so zidati mesto.
Gen.11.9    za to se je imenoval babel, ker je tam razodel gospod ustne po vsej zemlji, in odtod jih je razprl gospod po viči po vsej zemlji.
Gen.11.10   to so rodovi semovi: sem je bilo sto let, in rodil je arfaksada dva leta po potopu.
Gen.11.11   in oživje sem sem, ko je rodil arfaksada, pet stotina let, in rodil je sina in kćeri.
Gen.11.12   kad je arfaksad bilo trideset in pet let, zopet je rodil kenan.
Gen.11.13   in pozhive arfaksad, pošto je rodil kenan, bilo je šest stotina in trideset let, in rodil je sina in kćeri. in poživó kenan sto trideset let, in zopet je rodil salu, po tem, ko je rodil sala, oživje kenan trista in trideset let, in rodi sina in kćeri.
Gen.11.14   kad je šelah bilo trideset let, rodi mu se eber.
Gen.11.15   in žive je sala, ko je rodil eberu, živio je šest stotine in trideset let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.11.16   kad je eberu bilo trideset in šest let, rodi je peleg.
Gen.11.17   in živel je eber, ko je rodil pelega, četiri stotine in trideset let, in rodil je sina in kćeri.
Gen.11.18   ko je pa peleg bilo trideset let, rodi mu se reu.
Gen.11.19   in živel je peleg, ko je rodil reu, dvjesta devet let, in rodil je sina in kćeri.
Gen.11.20   kad je rehu bilo trideset in dva let, rodi mu se serug.
Gen.11.21   in oživí rahu, ko je rodil serug, dvjesta in sedem let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.11.22   ko je bil serug trideset let, rodi mu se nahor.
Gen.11.23   in živel je serug, ko je rodil nahor, dvjesta let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.11.24   ko je nakor živio štirideset in devet let, rodi je terah.
Gen.11.25   in živel je nahor, ko je rodil terah, sto devet in devet let; in rodil je sina in kćeri.
Gen.11.26   ko je pa terah bilo sedemdeset let, rodi abrama, nahor in harana.
Gen.11.27   to je pa rodoslovijo terahovo: terah je rodil abram, nahor in harana; in aran je rodil lota.
Gen.11.28   in morje je umrl pred terajem, očetom svojem, v deželi svoje, v deželi kaldejskej.
Gen.11.29   in vzeli so ga abram in nahor žene; ime ženo abramova je bila saraja; in ime nakor je ime milka; bila je bila hčina harana, očeta milke, in oče jiške.
Gen.11.30   a sara je bila neplodna; nihče ni rodila.
Gen.11.31   in zgrabi terah abram, sina svojega, in lota, sina harana, sina sina svojega, in saru nevestu svojo, žene abramova, sina njegovega, in izpelje jih iz ura kaldejskega, da odidejo v zemljo kanaana; in ko so prišli do harana, prebivali so tam.
Gen.11.32   in bilo je dnî teraha dvjesta in pet let; in umer je umrl v haranu.
Gen.12.1    in gospod reče abramu: izidi iz zemlje svoje, in iz rodove svoje, in iz hiše očeta svojega, v zemljo, katero ti bom pokazal.
Gen.12.2    in naredil te bom veliko ljudstvo, in blagoslovit te bodem, in veličal bodem ime tvoje, in ti boš blagoslovljen.
Gen.12.3    in blagoslavljal bodem tistih, kteri te blagoslivljajo, in ti, kteri te preklinjajo, preklinjal se bodo v tebi vsi plemena zemlje.
Gen.12.4    in odide abram, kakor mu je gospod povedal; in šel je ž njim lot. abram je bil sedamdeset in pet let, ko je izšel iz harana.
Gen.12.5    in vzel je abram saru, ženo svojo, in lota, sina brata svojega, in vse, kar so imeli, in dušo, ktero so imeli v haranu; in izšli so, da odidejo v zemljo kanaansko; in pridejo v zemljo kanaansko.
Gen.12.6    in prošla je abram zemljo do mesta sikema, na lesu morejo. kenanejci so tedaj tedaj prebivali v deželi.
Gen.12.7    in gospod se pokaže abramovi, in reče: potomstvu tvojemu bodem dal tu zemljo. in postavil je tam oltar gospodu, kteri se mu je pokazal.
Gen.12.8    in odtod se odide na goro na izhodu od betela, in postavil prebivališče svoje, betel na morji, in aj na istok; in postavil je tam oltar gospodu, in poklical je ime gospodovo.
Gen.12.9    in izide abram, in odide, in stopi v puščavi.
Gen.12.10   in bil je glad na zemlji; in abram snide v egipet, da prebiva tam, ker je bil teč glad na zemlji.
Gen.12.11   in zgodí se, ko se je približal k egiptu, reče saraji, ženi svojej: glej, jaz vém, da si žena obličja.
Gen.12.12   in zgodí se, ko te bodo videli egipčani, rekó: ta je njegova žena; in zabijé me, a ti boste živeli.
Gen.12.13   reci torej, da si moja sestra, da bi mi bilo dobro za voljo tebe, in da živi duša moja za voljo tebe.
Gen.12.14   in zgodí se, ko je prišel abram v egipet, videč egipčani, da je žena mnogo kraja.
Gen.12.15   in videli so jo véliki faraonovi, in prepevali jo so pred faraonom; in vsadili jo je v hišo faraonovo.
Gen.12.16   in abramu je bilo dobro za voljo nje; in imajo ovce in goveda in magarje, in hlapce in hlapce, in magarje in deve.
Gen.12.17   ali gospod porazi faraona in njegovo hišo veličastvo, za voljo saru žene abramovo.
Gen.12.18   in pokliče faraon abrama, in reče: kaj je to, kar si mi storil? ker mi nisi povedal, da je ta tvoja žena?
Gen.12.19   za kaj si rekel: sestra mi je? in vzel sem ga sebi za ženo? in sedaj, glej, žena tvoja je, vzemi in pojdi.
Gen.12.20   in faraon je zapovedal možem, in izpeljejo ga, in ženo njegovo, in vse, kar je imel.
Gen.13.1    in izide abram iz egipta, on in žena njegova, in vse, kar je imel, in lot z njim.
Gen.13.2    a abram je bil več bogat skotom, srebrom in zlatom.
Gen.13.3    in odide od kraja do betela, do mesta, kjer je bil prvi šator njegov sredi betela in aj,
Gen.13.4    do mesta zhertvennika, katero je storil tam prvi dan; in tam je klical abram ime gospodovo.
Gen.13.5    in lot, kteri je šel z abramom, imaje ovce in goveda in šatore.
Gen.13.6    in zemlja jih niso imala, da bi prebivali vkupe, ker imajo veliko blago, in niso mogli prebivati vkupe.
Gen.13.7    in bila je sramota mezhdu pastimi skotov abramovih in pastih skotov lota; in kenanejci in perezci prebivali tedaj v tej deželi.
Gen.13.8    in abram reče ltovi: ne bodi spor između mene in tebe, in između pastih mojih in pastih tvojih, ker smo bratje.
Gen.13.9    je li ves zemlja pred seboj? odluči se od mene; če si ti levo, jaz sem za desno; če si ti na desno, jaz sem levo.
Gen.13.10   in povzdigne lot oči svoje, in ugleda vse okolnost jordanu, da je vse napolnjena, predno je gospod sodil sodomu in gomoru, kakor vrg gospoda, kakor zemlja egipetska, dokler ne pride v soar.
Gen.13.11   in izvolil si si lot ves kraja jordanske, in odide lot na iztok; in razlučili so se drugega od drugega.
Gen.13.12   abram je prebival v zemlji kanaanskoj; in lot je prebival v mestnih krajih, kteri je prebival v sodome.
Gen.13.13   ljudjé pa sodomske so hudobni in grešni grešniki pred gospodom.
Gen.13.14   in gospod reče abramu, ko se je lot od njega odločil: vzdigni oči svoje, in pogledaj od mesta, kjer si ti, na sever in jug, in na istok in na morje.
Gen.13.15   ker vse zemljo, katero vidiš, dam ti in potomstvu tvojemu vekomaj.
Gen.13.16   in postal bom seme tvoje kakor polja zemlje; če bi se kdo mogel izbrošiti polja zemlje, in seme tvoje bode izbrojen.
Gen.13.17   vstani, hodi zemljo v deželo in širi, ker ti bodem dal.
Gen.13.18   in izpeljavši se abram, pride in se zaseli pri lahu mamre, ktera je bila v hebronu; in postavil je tam oltar gospodu.
Gen.14.1    zgodí se pa v kralji amrafel, kralja senearske, arjoka, kralj ellasar, kedorlaomer, kralj elamski, in tidal, kralj gojim;
Gen.14.2    storili so boj zoper bera, kralja sodomy, in z birsah, kraljem gomorskim, in senear, kralju adamu, in somoberu, kralju sebojskim, in z kraljem bela, ktera je soar.
Gen.14.3    vsi ti so se zgrabili v dolinu siddim, kjer je morje soleno.
Gen.14.4    dvanajst let so služili kedorlaomer, a tretji leto so se odvrgli.
Gen.14.5    v četrnaestim leto je prišel kedorlaomer in kralje, kteri so bili z njim, in pobili so reganjce v aštarot-karnajimu, zuzima v amim, i emijce v shave-kiriataim,
Gen.14.6    in horeje v krajih seir, noter do el-parana, ktera je v puščavi.
Gen.14.7    in vrnili so se, in pridejo na en-mispat, to je kadeš, in pobili so vsi amalečani, in amorejce, kteri so prebivali v asasan-tamara.
Gen.14.8    in izide kralj sodomski, in kralj gomorski, in kralj admaj, in kralj sebojski, in kralj bela, to je soar; in setovali so se s njimi na boj v dolini siddim;
Gen.14.9    s kedorlaomer kraljem elamskim, in tidealom, kraljem poganom, in amrafelom, kraljem senearskemu, in arjoku, kraljestvo elladova; četa kralje zoper pet.
Gen.14.10   a dolina siddim je bila imala studnih studnih; in kralj sodomski in gomorski so pobegli, in padli so tam; a ostali so bežali v goro.
Gen.14.11   in vzemó konje vse sodomske in gomorske, in vse jedi njih, in odidejo.
Gen.14.12   in vzeli so tudi lota, brata brata abramova, in vse blago njegovo, in odpeljali so se; kajti prebival je v sodomi.
Gen.14.13   ko se je pa prišel nekteri, kteri so bili umorili, in povedal je abramovi hebrejcu, kteri je prebival v lahu mamre amorejčega, brata eskola in brata aner, kteri so bili z abramom.
Gen.14.14   ko je pa abram slišal, da je pripeljal rodov njegov, izpelí njih, kteri so bili v hišo njegovem, trista in osemnaest; in poganjal je jih do dan.
Gen.14.15   in padel je na njih noč, on in njegovi hlapci, in udaril jih je, in poganjal jih je do hoba, ktera je na levo damask.
Gen.14.16   in odvrnil je vse sodoma, in lota, brata svojega, in blago njegovo, in žene in ljudstvo.
Gen.14.17   in ko se je rekel kedorlaomer in kraljem, kteri so bili ž njim, izide kralj sodomski k njemu na dolinu save, to je dolina kraljestva.
Gen.14.18   in melhizedek, kralj salemski, iznese kruha in vino; bila je pa svećenik boga najvišega.
Gen.14.19   in blagoslovi ga, in reče: blagoslovljen naj je abram bogu najvišemu, kateri je stvoril nebesa in zemljo!
Gen.14.20   in blagoslovljen bog najvišji, kteri je predal neprijatelje tvoje v roko tvojo. in dal mu je desetinu od vseh.
Gen.14.21   in kralj sodomski reče abramu: daj mi moža, a konje vzemi sebi.
Gen.14.22   abram pa reče kralju sodomskomu: iztegnem roko svojo k gospodu, bogu najvišemu, kateri je stvaril nebesa in zemljo,
Gen.14.23   da ne vzemem rečega, nič iz obuv, ne vzemem od vsega, kar je tvoje, da ne praviš: jaz sem obogatil abrama.
Gen.14.24   samo to, kar so jedli mladenci, in područje možnih, kteri so šli z menoj: eskola, eskol in mamre; to naj ponesó del.
Gen.15.1    po tem času se je zgodilo besedo gospoda k abramu v viđenji, govoreč: ne boj se, abram; jaz sem štit tvoj, in plačilo tvoje je več mnogo.
Gen.15.2    abram pa reče: gospod, gospod, kaj si mi dal, da sem ostal bez otroka, a mogočni sin moj je to damask eliezer?
Gen.15.3    in abram reče: glej, meni si ne dal seme, in glej, otrok moj bode mi nasledil.
Gen.15.4    in precej je prišel glas gospoda k njemu, govoreč: ta ne bode tvoj baštinik, nego kdor izide iz tvojega mesta, ta ti bode naslednik.
Gen.15.5    in izpelje ga ven, in reče mu: glej, pogledaj na nebo, in prebroj zvezde, če bi jih mogel števiti. in reče mu: tako bode seme tvoje.
Gen.15.6    in veroval je abram gospodu, in rečeno mu se je za pravico.
Gen.15.7    in reče mu: jaz sem gospod, kteri te je izpeljal iz kraja kaldejskega, da ti dam tu zemljo v posjed.
Gen.15.8    in reče: gospod gospod! kaj bom spoznal, da ga bom possedel?
Gen.15.9    a on mu reče: vzemi mi trekrat javič, trekrat kozla, tretjega ovna, in grlič, in golub.
Gen.15.10   in vzeme mu vse to, in razdeli je po pokraji, in položil je zoper drugega zoper drugega; a ptice ne razdeli.
Gen.15.11   in padli so ptice na telesa, in abram jih je zasedel.
Gen.15.12   ko je pa solnce zašlo, pade žalost na abrama; in glej, strah in velika temerja pade na njega.
Gen.15.13   in reče abramovi: vedaj spoznaj, da bode tvoje seme poseljeno v deželi ne svojej; in služili jih bodo, in ponižali jih bodo četiri stotine let.
Gen.15.14   a narod, kteremu bodo služili, sodim jaz; a po tem bodo izšli s veliko imenom.
Gen.15.15   ti pa bodeš prišel v miru k očetom tvojim, in pokoriš se v dobrem starosti.
Gen.15.16   a četvrti rodove se bodejo vračali tu, ker je še ne napolnil krivica amorejskega do sedaj.
Gen.15.17   ko je pa solnce zašlo, in zgodilo se je, glej, ozlobljeno peč, in ognja ognja, ktera je prošla sredi kraja.
Gen.15.18   v tem dan je postavil gospod zaveze z abramom, govoreč: potomstvu tvojemu dam tu zemljo, od reke egipetske do velike reke, reke eufrat:
Gen.15.19   kenejce, kenezejce, kadmonejce,
Gen.15.20   in hetita, in perezejce, in refajce,
Gen.15.21   in amorejce, in kenanice, in gergesejce in jebusejce.
Gen.16.1    sara pa, žena abramova, ni mu rodila; a bila je bila roginja egipčana, ktera je bilo ime hagar.
Gen.16.2    in reče saraj abramu: glej, gospod me je zatvoril, da ne bom rodila. vnidi torej k moči svoji, da bi imel otroke od nje. abram pa posluša glas sarai.
Gen.16.3    in sara, žena abramova, vzala je egipčinu hagar, hlapca svojo, po deset let, ko je abram prebival v zemlji kanaanskoj, in je dala jej svojemu mužu abramu za ženo.
Gen.16.4    in vnide k hagaru, in ona je zagrabila; in videvši, da je zače, osramotil se je gospodovo svoje.
Gen.16.5    tedaj reče saraj abramu: krivica sem od tebe. jaz sem dal službenici mojo v roko svojo; ko je pa videlo, da je zače, osramotil sem se pred obličjem svojim. gospod naj sodi mezhdu menoj in tebi.
Gen.16.6    abram pa reče saraji: glej, hlapca tvoja je v tvojej ruci; daj jej, kakor ti je dobro. in saraj jej zasramila, in ona je bežala od nje.
Gen.16.7    in našla je je angelj gospodov kraj istochnika vodâ v puščavi, pri izhodi na poti sur.
Gen.16.8    in reče: hagar, hlapca saraj, odkod si prišel, in kjer ideš? in ona odgovorí: od obličja gospodova svojega jaz pobegnem.
Gen.16.9    in angelj gospodov jej reče: vrni se k gospodarju svojemu, in smiri se pod njeno roko.
Gen.16.10   in angelj gospodov jej reče: umnožil bom veliko seme tvoje, da se ne bode števila od množica.
Gen.16.11   in angelj gospodov jej reče: glej, ti si zače, in rodiš sina; in narediš mu ime ismael, ker je slišal gospod tvojo ponižnost.
Gen.16.12   in on bode podobno človeku; roko njegova na vseh, in roke vseh zoper njega; in pred obličjem vseh bratov svojih bode prebival.
Gen.16.13   in nazvala je ime gospoda, kteri je govoril k njej: ti si bog, kteri me vidi. kajti reče: videl sem tudi pred menoj, kteri se mi vidijo?
Gen.16.14   za to je poklical kladenec puščana, ktero sem videl, glej, sredi kadeša in bered.
Gen.16.15   in hagar rodi abramu sina; in nazva avram ime sina svojega, ktero mu je rodila hagar: jišmael.
Gen.16.16   abram je bilo osamdeset in šest let, ko je hagar rodila jišmaela jišmaela.
Gen.17.1    ko je se pa abram bilo devet in devetdeset in devet let, pokaže mu se gospod, in reče mu: jaz sem bog vsemogočni; hodi pred menoj, in bodi neporočan.
Gen.17.2    in postavil bodem zaveze svoje između mene in tebe, in razmnožil te bodem več.
Gen.17.3    in abram pade na lice svoje; in bog mu reče, govoreč:
Gen.17.4    glej, jaz je zaveza moje s teboj, in ti boš oče množega narodov.
Gen.17.5    in ne imenuješ se več ime tvoje abram, nego ime tvoje bode abraham, ker te sem postavil oče mnogih narodov.
Gen.17.6    in naredim te več več, in postavim te v narodi, in kralje bodo izšli iz tebe.
Gen.17.7    in postavim zaveze svoje mezhdu menoj in tebi in potomstvom tvojem po teh pokolenih, v vekomaj vekomaj, da bodem bog tvoj in seme tvoje po tebi.
Gen.17.8    in dati ti in potomstvu tvojemu po tebe zemljo, v katerem si prebival, po vsej zemlji kanaanskoj, v vekomaj vekomaj; in bodem jim bog.
Gen.17.9    in reče bog abrahamu: ti pa hrani zavezo mojo, ti in seme tvoje po tebi v njih rodove.
Gen.17.10   to je zaveza, katero boste držali između mene in vas in tvojega potomstva po tebi, v njih rodove: obrezuje se vam vsak muškarje.
Gen.17.11   in obrezujte meso obreze svoje, da bode znamenja zaveze između mene in vas.
Gen.17.12   in od osmi dnî se bode obrezala vse muškarce v teh pokolenih, kdor je ročen v hiši, in kdor se kupi za novac od vsakega tujca, kteri ne bode iz tvojega potomstva.
Gen.17.13   obrezanje naj se obrezuje rodov v hiši tvoji, in kdor je kupljen za srebro tvoje; in zaveza moja bode na vašem mesu, za vekomaj zaveze.
Gen.17.14   in neobrezanega muškarca, kteri se ne bode obrezala mesa kraja njegovega kraja, ta duša naj se iztrebi iz ljudstva svojega, ker je naredil zavezo mojo.
Gen.17.15   in reče bog abrahamu: sara, žena tvoja, naj se ne imenuje sara, nego sara bode njegovo ime.
Gen.17.16   blagoslovit ga bodem, in dal ti bom iz nje sina; in blagoslavljal ga bodem, in postane narodi, in kralje narodov bodejo od nje.
Gen.17.17   in padl je abraham na obličje svoje, in osramotil se je, in reče v srcu svojem: je li več let, da se bode rodila? ali je sara devedeset let rodila?
Gen.17.18   in reče abraham bogu: da bi jišmael žival pred tvojim obličjem!
Gen.17.19   bog pa reče: da, glej, sara, žena tvoja, ti bo rodila sina, in narediš mu ime izak; in postavil bom zavezo svojo z njim za vekomaj vekomaj za semeno njegovo po njem.
Gen.17.20   a za jišmaela sem te slišal: glej, blagoslovil sem ga, in blagoslovil ga bom, in razmnožil ga bom več; dvanajst ljudstva bode rodil, in dal bom ga za veliko ljudstvo.
Gen.17.21   ali zaveze svoje bodem postavil s izakom, katerega ti bode rodila sara v to čas, v drugi leto.
Gen.17.22   in završi, da mu govori, in odstopi bog od abrahama.
Gen.17.23   in vzeme abraham jišmaela, sina svojega, in vseh, kteri so bili rodili v njem, in vse, kteri so bili kupljeni za srebro, vsako mač z možjem, kteri so bili v hiši abrahamovem, in obrezal je kraja njih obreze v tem dan, kakor mu je bog povedal.
Gen.17.24   abraham je bilo devetdeset in devet let, ko se je obrezal meso neobreza njegove.
Gen.17.25   a jišmael, sin njegov, je bilo dvanajst let, ko se je obrezal meso kraja njegovega kraja.
Gen.17.26   v tem dan obreza se je abraham in ismael, sin njegov.
Gen.17.27   in vsi možjé doma njegovega, kteri so bili rodili v hišo, in tisti, kteri so bili kupljeni za novac iz tujcev, obrezali so jih.
Gen.18.1    in prikazal mu se je gospod v lahu mamre, ko je sedel pri vratih šatora njegovega po dnevi.
Gen.18.2    in vzdigne oči svoje, in pogleda, in glej, tri moža sta stoječ pred njim; in videvši, pobezhal jim je od vrata šatora, in pokloni se do zemlje.
Gen.18.3    in reče: gospod, če sem našel milost pred tvojim obličjem, ne prestopi otroka svojega.
Gen.18.4    premenite se pa vode, in mazite noge svoje, in popirajte se pod drevo.
Gen.18.5    in vzemem kruh kruha, da boste jedli; potem pojdete; ker za to ste pošli k vašemu hlapcu. in rekó: delaj tako, kakor si rekel.
Gen.18.6    in abraham se pospeši v šator k sarru, in reče: pospeši se, in potegni tri mjere najbolj brašno, in izpolni meč.
Gen.18.7    in pobežal je abraham k goviščih, in vzel je mladeničemu in dobrem, in dal je hlapcu, in ozdravi ga.
Gen.18.8    in vzel je maslo in mleka, in teleta, kterega je napravil, in položil jih je; in on je storil pred njimi pod drevo.
Gen.18.9    in rekó mu: kje je sara tvoja žena? on odgovorí in reče: glej, v šatoru.
Gen.18.10   in reče: prišel bodem k tebi po teh dnéh času, in glej, sara, žena tvoja, ima sina. in sara je slišala za vrata prebivališče, ktera je bila za njim.
Gen.18.11   abraham pa in sara so bili starci, prešedni v dnéh; in izgodilo se je sara, da so žene žene.
Gen.18.12   in sara se hvali v sebi, govoreč: nič se mi je zgodilo do sedaj, a gospod moj je starec?
Gen.18.13   in gospod reče abrahamu: kaj se je sara v sebi govorila, govoreč: ali bom resnično rodila, ko sem bil več?
Gen.18.14   ima li moža moža za gospoda? v teh čase sem prišel k tebi v čas, in sara bode imel sina.
Gen.18.15   in vpila se je sara, govoreč: nisem se osramotil, ker se je uplašil, in reče: nič, nego si se zapretil.
Gen.18.16   in vzdignili so se možjé odtod, in pogledajo k sodomu; abraham je pa šel z njimi, da jih izpeljejo.
Gen.18.17   gospod pa reče: nič naj skrim od abrahama, kar bom storil?
Gen.18.18   abraham pa bo postal velik in veliko narod, in blagoslovljeni se bodo v njem vsi narodi zemlje.
Gen.18.19   kajti poznal sem ga, da bo zapovedal sinim svojem in svojem hišo po njem, da bodejo držali pot gospodov, da izpolnjujejo pravico in pravico, da bi pripeljal gospod na abrahama, kar mu je govoril.
Gen.18.20   in reče gospod: klik sodomske in gomora je prošlo, in greh njih je več veliko.
Gen.18.21   poganim se torej, in vidim, če se izpolnijo po kriku, ktero je prišlo k meni; če pa ne, spoznam.
Gen.18.22   in se odpeljejo odtod, in pridejo v sodoma; a abraham je storil pred gospodom.
Gen.18.23   in pristopi abraham, in reče: bodeš li pogubil pravičnega z krivičnim?
Gen.18.24   če bi bilo petdeset pravičnih v mestu, boš li pogubil, in ne popraviš mesta za petdeset pravičnih, kteri so v njem?
Gen.18.25   ne bodi ti, da boš tako delal, da bi pogubil pravičnega z hudobnim, da bi bil pravični kakor krivični. nič ni! da, kdor sodi po vsej zemlji, ne praviš sodbe?
Gen.18.26   in reče gospod: če najdem v sodomi petdeset pravičnih v mestu, pustim vse mesto za njih.
Gen.18.27   abraham pa odgovorí in reče: sedaj sem počel govoriti gospodu, ker jaz sem zemljo in pepel.
Gen.18.28   ali če ostanejo petdeset pravičnih pet, pogubi za njih pet mesto vse mesto? in reče: ne pogubim, če bom tu najel četrdeset in pet.
Gen.18.29   odgovorí pa še k njemu, in reče: če se najde tam četrdeset? in reče: ne pogubim se za voljo njih četrdeset.
Gen.18.30   in reče: ne daj, gospod, da govorim? če se najdejo tam trideset? in reče: ne pogubim, če tam najdem trideset.
Gen.18.31   in reče: glej, storil sem, da govorim gospodu: hodaj bi se našli tam dvadeset. in reče: nič ne bodem pogubil za voljo njih dvadeset.
Gen.18.32   in reče: ne daj, gospod, da govorim vedno; če se najde tam deset? in reče: nič ne bom pogubil za voljo deseti.
Gen.18.33   in gospod odide, ko je prestal govoriti z abrahamom; in abraham se je vračal na svoje mesto.
Gen.19.1    in dva angelja pridejo v sodoma večer; in lot je sedel pri vratih sodomske. in videvši jih lot, vstal je naproti jim, in pokloni se obličjem do zemlje.
Gen.19.2    in reče: glej, gospodove moji, odidite v hišo svojega hlapca, in nočite se, in mazite noge svoje; in vstani jutro, pojdite na put svoj. pa rekó: ne, nego na ulici smo ostali.
Gen.19.3    on jih pa podpira, in vrnili so se k njemu, in vnidejo v hišo njegovo. in on jim je napravil pič, in zaklal je nekvašenih kruh, in jedli so.
Gen.19.4    predno so se legli, gradski možjé, sodomici, otočili so hišo, od mladih do starejšin, ves ljudstvo vkup.
Gen.19.5    in pokličejo lota, in rekó mu: kje so ti možjé, kteri so prišli k tebi v noč? izpeljaj jih k nam, da bi jih spoznal.
Gen.19.6    in lot izide k njim k vratu, in drži za njim vrata,
Gen.19.7    in reče jim: ne, bratje moji, ne delajte hudo.
Gen.19.8    glej, imam dve kćeri, ktere niso spoznavali moža; izpeljem jih k vam, in delajte jim, kakor vam je bilo dovoljno; samo tem možem ne delajte ničesar, ker so prišli pod hišo svojo.
Gen.19.9    oni pa rekó: pojdi tu, da si prišel, da boš prišel, da bodeš prebival, in da bodeš sudil sodbo. sedaj smo te torej postali boljši nego oni. in prepravijo moža lotovo, in pristopijo, da razbijo vrata.
Gen.19.10   oni pa vzdignijo roke svoje, in zabrali so lota k sebi v hišo, in zamknó vrata.
Gen.19.11   moža pa, kteri so bili pri vratih hiše, pobili so nevišne, od najmanjega do najvišjega; in niso se prešli, da iščejo vrata.
Gen.19.12   tedaj rekó možjé loti: kdo ti je tu tu? moža, ali sinovi, ali kćeri, in vse, kteri imaš v mestu, izvedi se iz tega mesta.
Gen.19.13   ker bomo pogubili to mesto, ker se je plašilo njih pred gospodom, in gospod nas je poslal, da ga pogubimo.
Gen.19.14   tedaj izide lot, in govoril je z ženami svojimi, kteri so imeli za žene njegove, in reče: vstanite, izidete iz tega mesta, ker bode gospod razodel mesto. ali hlapcem njegovem je pokazala, da je zasmejal.
Gen.19.15   ko se je pa zgodilo jutro, povali so angeli lota, govoreč: vstani, vzemi žene svoje in dve kćeri svoje, ktere imaš, da se ne pogubiš za krivice mesta.
Gen.19.16   ko so se pa zgodili, zgrabili so ga angeli za roko njegovo, in za roko žene njegove, in za dve kćeri njegove, ker ga je gospod obljubil.
Gen.19.17   in zgodí se, ko so jih izpelili ven, rekó: spasi življenje svoje; ne pogledaj se nazad, in ne bodi ostal v vsej okolnosti; na goro spasi, da se ne pogineš.
Gen.19.18   a lot jim reče: ne, gospod!
Gen.19.19   glej, hlapca tvoja našel milost pred tvojim obličjem, in velika je milost tvoja, katero si mi delal, da živiš dušo mojo; ali jaz se ne bom mogao rešiti na goru, da me ne postigne hudega, in umrem.
Gen.19.20   glej, ta mesto je blizu, da bi se ubežal tam, ali je malo; tam bodem zveličal; ne je to malo, da živi moja duša.
Gen.19.21   in reče mu: glej, spoznal sem ti tudi to besedo, da ne pogubim mesta, o kterem si govorila.
Gen.19.22   pospeši se, in zveličaj se tam, ker nisem mogel ničesar storiti, dokler ne vnideš tam. za to se je imenoval to mesto soar.
Gen.19.23   solnce izide na zemljo, ko je lot prišel v soar.
Gen.19.24   in gospod je vrnil na sodoma in gomoru svoboda in ogenj od gospoda z neba.
Gen.19.25   in prevrnil je te mesta, in vse kraja, in vse prebivališče, in vse, kar je prošlo z zemljo.
Gen.19.26   a žena mu se pogleda nazaj, in zgodilo se je v podobo sè slanom.
Gen.19.27   in vstal je abraham za jutro na mesto, kjer je storil pred gospodom.
Gen.19.28   in pogleda na sodoma in gomora, in po vseh krajih krajskih kraja, in pogleda, in glej, stopa z zemljo kakor oblak z peči.
Gen.19.29   in zgodí se, ko je bog pogubil gradove okolnosti, spomenil se je bog abrahamu, in pošlje lota iz sredi postelja, ko je razodil mesta, v kterih je prebival lot.
Gen.19.30   in odide lot iz soar, in sedel je na gori, in dvjé njegove z njim, ker se je bojal prebivati v soar; in ostal se je v peči, on in dvje kćeri njegove.
Gen.19.31   pa reče starija mladosti: oče naš je starec, in nič ni na zemlji, kteri bi prišel k nam, po rečevanji po vsej zemlji.
Gen.19.32   pojdi, napojimo očeta našega vino, in legimo s njim, da postanemo seme od očeta našega.
Gen.19.33   in dali so očeta svojemu vino tej noči; in prišla je starešina in legla se z očetom svojim; in ni vedel, ko se je ležala, in ko je vstal.
Gen.19.34   in zgodí se drugi dan, in starešina reče mladosti: glej, jaz sem ležal vchera z očetom svojim; napojimo ga vinom in tu noč; in pojdi in legaj s njim, da povrnem seme od očeta našega.
Gen.19.35   dali so pa tudi ta noč vino očeta svojemu; in mladič vnide in leží z njim; in ni vedel, ko se je ležala, in ko je vstala.
Gen.19.36   in so se zgrabili oba žene lota iz očeta svojega.
Gen.19.37   in starija rodi sina, in dala mu je ime moab; on je oče močnih močnih močnih.
Gen.19.38   a mladosti je tudi rodila sina, in dala mu je ime ben-ammi; on je oče amoničke do današnjega dnî.
Gen.20.1    in abraham se odide odtod do kraja na jug, in prebivala je sredi kadeša in sura, in prebivala je v geraru.
Gen.20.2    in reče abraham za saru žene svoje: sestra mi je. in poslal je abimelek, kralj gerarski, in povzel sarru.
Gen.20.3    bog pa vnide k abimelekovi v sne noč, in reče mu: glej, ti boš umrl za voljo žene, ktera si sprejel, ker je bila moža moža.
Gen.20.4    abimelek jej pa ne dotakne, in reče: gospod, bodeš si pogubil narod pravičnega in pravičnega?
Gen.20.5    ali sam mi ni rekel: sestra mi je? in ta mi reče: ta je brat moj? v čistosti srca in v pravičnosti roke sem storila to.
Gen.20.6    in reče mu bog v sne: tudi jaz sem poznal, da si to storil v čistem srcu svojem, in jaz si ti zapretil, da ne greš zoper mene; zato sem te nisem odpustil, da jej dotakneš.
Gen.20.7    in sedaj oddaj ženo moža, ker je prerok, in se bode molil za tebe, da živiš; če pa ne oddaješ, spoznaj, da boš umrl, ti in vse tvoje.
Gen.20.8    in vstane abimelec jutro jutro, in pokliče vse svoje hlapce, in oznanjeval je vse te besede v njih ušesa. in ljudjé so se mnogo uplašili.
Gen.20.9    in pokliče abimelek abrahama, in reče mu: kaj si to nam storil? in kaj sem grešil zoper tebe, da si pripeljal na mene in na mojo kraljestvo veliko krivico? delil si mi, kar ne bi storila.
Gen.20.10   in reče abimelec abrahamu: kaj si videl, da si to storil?
Gen.20.11   abraham pa reče: kajti rekel sem, da ni boga boga v tem mestu, in ubijejo me za voljo žene moje.
Gen.20.12   ta je pa resnično sestra moja od očeta mojega, nego ne moč matere moje; in bila je mi za ženo.
Gen.20.13   in zgodí se, ko me je bog izpeljal iz hiše očeta mojega, rekel sem jej: to je pravico, katero si mi storil; na vsakem mestu, kjer bomo prišli, rekel si: brat moj je.
Gen.20.14   in abimelek vzeme ovce in goveda, in hlapce in otroke, in dal je abrahamu; in dal mu je sara, ženo njegovo.
Gen.20.15   in reče abimelec: glej, zemlja moja je pred tvojim obličjem; prebivaj, kjer ti dostane.
Gen.20.16   a saraji reče: glej, deset srebrnih šekela sem dal tvojemu bratu; to ti bode za čast pred obličjem tvojim in vsem, kteri so s teboj, in za vse ti je pravilo.
Gen.20.17   in molil se je abraham k bogu, in bog ozdravi abimeleka, in ženo njegovo in služabnike njegove, da so rodili.
Gen.20.18   ker gospod je zatvoril vso moč v hiši elimelekovi, za voljo sary žene abrahamove.
Gen.21.1    in gospod pregleda saru, kakor je rekel, in učini gospod sara, kakor je govoril.
Gen.21.2    in zače, in rodila je sara abrahamu sina v starosti svojem v času, katero mu je govoril gospod.
Gen.21.3    in dal je abraham ime sina svojega, kteri mu je rodila, kterega mu je rodila sara, izak.
Gen.21.4    in obrezal je abraham izaka v osmi dnevih, kakor mu je bog zapovedal.
Gen.21.5    abraham je bil sto let, ko mu se je rodil izak, sin njegov.
Gen.21.6    in sara reče: smeč mi je storil gospod; kdor bo slišal, se se bo zgrabil.
Gen.21.7    in reče: kdo bi rekel abrahamu, da bode sara otročal otroke, ker sem rodila sina v starosti svojem.
Gen.21.8    in otrok je roslo, in izročilo se je; in napravil je abraham veliko pič v dan, v kterem se je izročil izak, sin njegov.
Gen.21.9    ko pa ugleda sara, da je rodila sina hagar egipčana, kterega je rodila abrahamu, da se hvali z izakom, sinom svojim.
Gen.21.10   in reče abrahamu: izgoni tu služabnik in sina njeno; kajti sin tega služabnika naj ne bode dedič z sinom svojim izakom.
Gen.21.11   in ta beseda je postala več pred abrahamom za voljo sina svojega.
Gen.21.12   bog pa reče abrahamu: ne boj se pred tvojim obličjem za hlapca in za hlapca; vse, kar ti reče sara, poslušaj glas njegov; ker v izaku ti se bo imenoval seme.
Gen.21.13   a tudi sina otroke svoje bodem postavil za narod, ker je tvoj seme.
Gen.21.14   abraham vstal pa jutro na jutro, in vzel je kruha in meč vode, in dal je hagar, in položi ga na plečih, in otroka, in pošlje je. in odila je, in zabludila se v puščavi beer-šebe.
Gen.21.15   in izpolnjevala se je voda iz meče, in vrgel je otroka pod jedjo od njih.
Gen.21.16   in odide, in sedel je naproti njega, kakor luka z lukom; kajti reče: ne bom videl smrti močnega. in sedši na-nj, kliče otrok, in plakal je.
Gen.21.17   in slišal je bog glas otročeta; in angelj božji je poklical hagar z neba, in reče jej: kaj ti je, hagar? ne boj se, ker je bog slišal glas otročeta na mestu, kjer je bilo.
Gen.21.18   vstani, vzemi otroka, in vzemi ga za roko; kajti veliko narod bom ga napravil.
Gen.21.19   in odprla je bog oči njene, in pogleda studenca vode; in odide, in napolni meč vodom, in napoi otročino.
Gen.21.20   in bog je bil z otrokom; in obročil je; in prebival je v puščavi, in stal je stran.
Gen.21.21   in prebival je v puščavi parana; in mati mu vzeme mati iz zemlje egipatske.
Gen.21.22   zgodí se pa v to čas, da je abimelek in pikol, vodnik vojska njegovega, reče abrahamu: bog je z teboj v vsem, kar si delal.
Gen.21.23   zatorej mi se prisegni bogu, da ne osramotim mene, ne seme moje, ne ime moje; nego po pravici, katero sem ti storil, delaj se z menoj in z zemljo, v katerem si prebival.
Gen.21.24   in abraham reče: kličem se.
Gen.21.25   in abraham je obličil abimeleka za voljo studenca vodâ, katero so prišli hlapci elimelekovi.
Gen.21.26   abimelek pa reče: nisem vedel, kdo je to storil; tudi ti mi nisi povedal, tudi jaz sem ne slišal, razen danes.
Gen.21.27   in abraham vzeme ovce in goveda, in dal je abimelekovi; in oba zaveže zavezo.
Gen.21.28   in postavil je abraham sedem janjačev za ovce.
Gen.21.29   in reče abimelec abrahamu: kaj so te sedmeri jé, ktere si storil samo?
Gen.21.30   on pa reče: ta sedmero janjačev vzemi od mene, da bi mi bila pričanje, da sem jaz izkopal tisto kladenca.
Gen.21.31   za to se je imenoval to mesto beer-sheba, ker so oba tam klikali.
Gen.21.32   in naredili so zaveze v beer-šebu. in vstal je abimelek in pikol, vodnik vojske njegove, in vrnili so se v zemljo filistejskim.
Gen.21.33   in sodil je abraham sad v beer-šebu, in klical je tam ime gospoda, boga večnega.
Gen.21.34   in abraham je prebival v deželi filistejskega mnogo dnî.
Gen.22.1    in zgodí se po tem, da izkuša bog abrahama, in reče mu: abraham! on odgovorí: glej, jaz sem.
Gen.22.2    in reče: vzemi sina svojega, edinega sina svojega, kterega si ljubil, izaka, in pojdi v zemljo morijo, in prinesi ga tam za žrtvu paljenicu na jednom od gor, o kterem ti bodem rekel.
Gen.22.3    abraham vstal pa jutro, in osedla oslico svojo, in vzel je z seboj dva otroka in izaka, sina njegovega; in razložil je drovo za žrtvu paljenicu; in vstavši, odide na mesto, o kterem mu je bog povedal.
Gen.22.4    na tretji dan vzdigne abraham oči, in ugleda mesto izdaleka.
Gen.22.5    in abraham reče hlapcem svojim: ostanite tu s oslom, a jaz in otrok pojdemo ovamo, in molivši se, vrnimo se k vam.
Gen.22.6    abraham pa vzel drovo za žrtvu paljenicu, in položil je na izaka, sina svojega; in vzel je tudi ognjem in meč, in šli so oba vkup.
Gen.22.7    in reče izak k abrahamu, očetu svojemu: oče! on pa reče: kaj sem, sin moj? in reče: glej, oganj in drvo; kjer je ovce za žrtvu paljenicu?
Gen.22.8    abraham pa reče: bog si ga videl za žrtvu žrtvovo, sin moj. in šli so oba vkup.
Gen.22.9    in ko so prišli k mestu, o kterem mu je bog povedal. in abraham je zgrabil tam oltar, in položil je drove; in obročil je izaka, sina svojega, in položi ga na žrtvenik na dreve.
Gen.22.10   in izprostra abraham roko svojo, in vzel je meč, da bi zakolel sina svojega.
Gen.22.11   in pokliče ga angelj gospodov z neba, in reče: abraham! abraham! on odgovorí: glej, glej.
Gen.22.12   on pa reče: ne prostri roko svojega na otroka, in ne delaj mu ničesar; kajti sedaj sem poznal, da se bojiš boga, in ne poshchadi sina svojega, edinega sina, za mene.
Gen.22.13   in pogleda abraham oči svoje, in pogleda, in glej, ovnik, ktera je imel za ročnik ročev, in šel je abraham, in vzel je ovna, in prinese ga na žrtvu paljenicu vmesto sina svojega.
Gen.22.14   in nazva abraham temu mestu: gospod je videl. da pravijo danes: na gori gospodovem se bode videl.
Gen.22.15   in poklical je angelj gospodov abrahamu drugo z neba:
Gen.22.16   in reče: po sebi sem se zakledal, govoreč gospod: za to, da si storil to, in ne poshchadil si sina svojega ljubljenega,
Gen.22.17   tako te bom blagoslovil blagoslovil, in množilo bodem množilo seme tvoje kakor zvezde nebeške, in kakor pesok, ktera je na bregu morja; in seme tvoje bode posedil vrata svojih neprijatelja.
Gen.22.18   in blagoslovljeni se bodo v semeni tvojem vsi narodi zemlje, za to, da si poslušal glas moj.
Gen.22.19   in abraham se obrne k hlapcem svojim, in vstali so, in odidejo vkup v beer šebu; in abraham je prebival v beer šebu.
Gen.22.20   zgodí se pa, ko so se to zgodilo, oznanjevali so abrahamu, govoreč: glej, milka je rodila tudi ta sina nahoru, bratu tvojemu;
Gen.22.21   uza, prvenca njegovega, in buza brata njegova, in kemuela, očeta aramovega,
Gen.22.22   in keseda, in hazo, in pildaja, in jidlafa, in betuela.
Gen.22.23   in betuel je rodil rebeku. ta osem sina rodila milka nahoru, bratu abrahamovu.
Gen.22.24   a njegova ženina, ktera je bilo ime reuma, rodila je tudi ta teba, in gaham, in tahaša, in maaka.
Gen.23.1    bilo je pa za življenje sarje sto dvadeset in sedem let.
Gen.23.2    in umrla je sara v kiriath-arbe, to je hebron, v zemlji kanaanskej. in abraham pride, da se oplače sarru in žaloval.
Gen.23.3    in vstal je abraham od mladosti svoje, in reče sinom hitovim, govoreč:
Gen.23.4    " pridošlica in pridošlica sem jaz med vami; dajte mi sedel grob med vami, da bi se pokoril mrtvih mojega od mene.
Gen.23.5    in sinovi hitovi odgovoré abrahamu, govoreč:
Gen.23.6    poslušaj nas, gospod! ti si kralj od boga v nas; v najlepšim groh naših pogrevaj mrtvo svoje; nihče od nas ne odpeče grobe svoje, da bi pokoril mrtvo tvojo.
Gen.23.7    tedaj se vstane abraham, in pokloni se ljudstvu té zemlje, sinovima hitovim.
Gen.23.8    in reče jim: če ste v srci svojem, da bi pogrebil mrtvo moje pred obličjem mojo, poslušajte me, in oznanjajte za mene efrona, sina soharovega,
Gen.23.9    da mi dá peshcheru makpelu, ktero ima, ktero je na kraji polja njegovega, da mi ga dá za opravljenje za grob v vas.
Gen.23.10   efron je pa sedel sredi hetita. in odgovarjal je efron hetita abrahamu, ko so slišali sinovi heta, in vse, kteri so prišli v vrata hiše, govoreč:
Gen.23.11   ne, gospod moj, poslušaj me! pole, in peč, ktera je v njem, dajem ti; pred obličjem sovražnikov svojih dajem ti; pogrebi mrtvo svoje.
Gen.23.12   in abraham se pokloni pred ljudstvom zemlje.
Gen.23.13   in reče efronu v ušesa ljudstva zemlje, govoreč: poslušaj me, poslušaj me! polja polja vzemi; vzemi ga od mene, da bom tam pokoril mrtvo moje.
Gen.23.14   in efron odgovorí abrahamu, govoreč:
Gen.23.15   gospod, poslušaj me! zemlja je četiri stotine srebrnih šekela; kaj je to med seboj in tebi? pohrani pa mrtvo tvojo.
Gen.23.16   in slišal je abraham efrona; in naredil je abraham efronu srebro, katero je govoril v ušesa hitovih sinov, četiri stotine srebrnih srebrnih srebrnih šekela.
Gen.23.17   in storil je njivo efrona, kteri je bil v makpelu, pred mamre, njivo in peshcherja, ktera je na njem, in vsako drevo, ktera je na polji, kteri je v njih krajih naokolo,
Gen.23.18   za posvečenje abrahamu pred očmí heta hitovih, pred vsemi, kteri so prišli v mesto njegovo.
Gen.23.19   po tem je pokoril abraham ženo svojo sarru v jaskini na polji makpelu, pred mamre, to je hebron, v zemlji kanaanskoj.
Gen.23.20   tako se je prišla njiva in peshcherja, ktera je na njem, abrahamu za sobstvo grob od hetita.
Gen.24.1    abraham je bil star in prošlo v dnéh; in gospod je blagoslovil abrahama po vsem.
Gen.24.2    in abraham reče hlapcu svojemu staremu hlapcu, kteri je postavil vse, kar je imel: položi roko svojo pod bedrom mojo;
Gen.24.3    in zaklinjal te bom gospoda, boga neba in boga zemlje, da ne vzemneš za ženo sina mojega za žene kanaancev, v katerih sem prebival;
Gen.24.4    nego bodeš šel v mojo deželi in v mojo rodú, in pojdeš odtod za ženu sinu mojemu izaku.
Gen.24.5    otrok mu pa reče: da se ne hoče žena hoditi za menoj v tu zemljo? ali bom odpeljal sina tvojega v zemljo, iz kterega si izšel?
Gen.24.6    abraham mu pa reče: varujte se, da ne vračeš sina svojega tam.
Gen.24.7    gospod, bog nebeški, kteri me je vzel iz hiše očeta svojega in iz zemlje rodov mojih, in kteri mi je govoril, in se mi je zakleval, govoreč: tebi bodem dal tu zemljo, on bode poslal angelja svojega pred seboj, in ti boš sedel ženo za sina mojega odtod.
Gen.24.8    če pa žena ne hoče poti s teboj, ti boš odpuščan od tega zaklja mojega; samo sina svojega ne vrni tam.
Gen.24.9    in hlapca položi roko svojo pod stegno abrahamu, gospodarju svojemu, in mu se zakle za to.
Gen.24.10   in hlapca je vzel deset deve od verbliudov gospodova svojega, in odide, in šel je v mezopotamijo, v grad nahoru.
Gen.24.11   in položil je kamilice poza mestom pri studenci vodâ, na večer, ko so izšli žene, da začerjajo.
Gen.24.12   in reče: gospod, bog gospodarja mojega abrahama, daj mi dobro danes, in pokaži milost svojemu gospodaru abrahamu.
Gen.24.13   glej, jaz stom pred vodenom vodâ, a hčere hiše tega mesta izhajajo, da začerjajo vode.
Gen.24.14   pa se bode bila devica, katero bom jaz rekel: vrni vrč svoj, da pijem; in on mi reče: pii, in deve tvoje bodem napojil; to si, katero si pripravil hlapcu svojemu izaku; in po tem bodem spoznal, da si storil milost gospodarju mojemu.
Gen.24.15   in zgodí se, ko je končal govoriti v srci svojem, glej, izide rebeka, ktera je rodila betuela, sinu milki, žene nahora, brata abrahamova, imajoč kručo na pleci svojem.
Gen.24.16   devica je bila kraja več, devica, ktera ni bilo moža. postopi se pa k izvoru, in napolni vrč svoj, in stopi.
Gen.24.17   in hlapca je potekla jej naproti, in reče: daj mi malo vode iz vrčanja tvojega.
Gen.24.18   ona pa reče: pij, gospodaru moj! in pospešal je, in snide vrč svoj na roko svojo, in napoi ga.
Gen.24.19   in ko je napolnil pič, reče: tudi devam tvojim bodem čerpil, dokler nič ne pije.
Gen.24.20   in pospila je, in izlila vrč svoj v vode, in poteče se še na kladenec začerčati, in počerla je vsem verbliudom.
Gen.24.21   človek pa je zgodilo na njej, in molčal je, da spoznaje, da je gospod izpolnil put njegov, ali ne.
Gen.24.22   in zgodí se, ko so se nagle devali kamilice, vzel je človek zlatnega začelje, več šekel, in dva vrla na roke njene, deset zlatnih šekela.
Gen.24.23   in reče: čemu si hčer? povedaj mi; je li v očeti tvojej očeta mesto nam prebivati?
Gen.24.24   ona mu reče: jaz sem kći betuela, sina milki, kterega je rodila nahoru.
Gen.24.25   in reče mu: za nas je tudi šira in šira mnogo, in mesto za noč.
Gen.24.26   in človek se pokloni, in pokloni se gospodu.
Gen.24.27   in reče: blagoslovljen gospod, bog gospodarja mojega abrahama, kteri ni odpustil svoje pravičnosti in resnico od gospodarja svojega! gospod me je daroval po mestu bratom gospodarja mojega.
Gen.24.28   in otrok poteče, in poveda to v hišo matere svoje.
Gen.24.29   rebeka je pa imela brat, kteremu je bilo ime laban. in lakel je laban k temu človeku, na izvor.
Gen.24.30   in zgodí se, ko je videl zvučilo, in zaširi na roke sestre svoje, in ko je slišal besede rebeke, sestre svoje, govoreč: tako mi je človek govoril. in pride k temu človeku, kteri je storil pri verbliuh pri izvodnji.
Gen.24.31   in reče mu: pojdi, blagoslovljen gospod! kaj stojiš ven? jaz sem pripravil hišo, in mesto za deve.
Gen.24.32   in ta človek vnide v hišo, in odločil je kamilice, in dal je prave in vrbe velbliudom, in vode, da umijejo noge njegovo, in noge ljudî, kteri so bili ž njim.
Gen.24.33   in predloží jim jesti. on pa reče: ne bom jesti, dokler ne govorim besede moje. in reče: govori.
Gen.24.34   in reče: jaz sem otrok abrahamov.
Gen.24.35   gospod je pa blagoslovil gospodarja mojega več, in on je bil višen; in dal mu je ovce in volje, srebro in zlato, otroke in služabnice, deve in oslice.
Gen.24.36   in sara, žena gospodarja mojega, rodila je sina mojega sina po starosti svojem, in mu je dal vse, kar je.
Gen.24.37   in gospodar moj me je zaklel, govoreč: ne beri žene za sina mojega od dcer kenaanskih, v katerih sem prebival v njih deželi;
Gen.24.38   nego hodi v hišo očeta mojega, in do rodú mojega, in pojdeš odtod za sina mojega ženo.
Gen.24.39   a jaz sem rekel gospodarju mojemu: da se ne hodi žena med menoj?
Gen.24.40   on mi reče: gospod, pred katerim hodim, pošlje angelja svojega z seboj, in blagouspeval bode put svoj, in vzemši ženo za sina mojega iz rodú mojo in iz hiše očeta svojega.
Gen.24.41   tedaj boš nedolžen od kletve moje, kedar si prišel v moj rod; in če ti ne dajo, ozdraviš boš od zakletve moje.
Gen.24.42   in prišedši danes k izhodu, rekel sem: gospod, bog gospodarja mojega abrahama, če si izpolnil pot mojo, po kterem hodem.
Gen.24.43   glej, jaz sem storil pri vodnici vodâ; in devica, ktera bode izšel vodu, da bi rekel: daj mi, daj, da mi napiš malo vode iz vodonja svojega.
Gen.24.44   in ona mi reče: tudi ti pij, in devam tvojim bodem čeril; ta je ta žena, ktero je dal gospod za sina mojega sina.
Gen.24.45   ko sem izpolnil, ko sem govoril v srcu svojem, glej, ko je izšel rebeka z vrčom svojim na plečih, in snide k istochniku, in čerpa. in rekel sem jej: napoi me!
Gen.24.46   in pohodi, in snide vrč svoj od sebe, in reče: pij, in deve tvoje bodem napojil. in pih, in napoi deve moje.
Gen.24.47   in prosil sem jej, govoreč: čega si hčer? a ona odgovorí: hčer sem betuela, sina nahorova, kterega mu je rodila milka. in položil sem zavuč k njej, in žilce na roke njene.
Gen.24.48   in molil sem se, in poklonil sem se gospodu, in blagoslovil sem gospoda, boga gospodarja mojega abrahama, kteri mi je povedal po resnici resnice, da vzemem kćer brata gospodovega za sina njegovega.
Gen.24.49   glej, če pravite vi milost in pravico gospodarju mojemu, povejte mi; če pa ne, povedite mi, da se obrnem na desno ali na levo.
Gen.24.50   in odgovoré laban in betuel, in rekó: od gospoda je izšel ta zapoved; ne moremo ti rečiti ni hudo, ni dobro.
Gen.24.51   glej, rebeka je pred teboj; vzemi, in pojdi; in neka bode žena sina gospodova, kakor je govoril gospod.
Gen.24.52   in zgodí se, ko je slišal hlapca abrahamov besede svoje, pokloni se na zemljo pred gospodom.
Gen.24.53   in otrok iznese srebrnih in zlatnih vešev in oblečih, in dal je rebeki; in darove je dal bratu jej in materi njeni darove.
Gen.24.54   in jedli so in pili, on in moža, kteri so bili ž njim, in spali. in ko so vstali jutro, reče: pustite me, da se pojdem k gospodarju svojemu.
Gen.24.55   bratje pa in mati njegova rekó: naj ostane devica z nami, kakor deset dní; potem naj odide.
Gen.24.56   on jim pa reče: ne držite me, ker je gospod izpolnil moj pot; pustite me, da hodem k gospodarju svojemu.
Gen.24.57   oni pa rekó: pokličimo otroka, in pomolimo ga.
Gen.24.58   in pokličejo rebeku, in rekó jej: hodi li z tem človeškom? ona odgovorí: pojdem.
Gen.24.59   in odpeljejo rebeku, sestru svojo, in hišo njeno, in hlapca abrahamovega, in nje, kteri so bili ž njim.
Gen.24.60   in blagoslovijo rebeku, in rekó jej: sestra naša, bodi ti za tisíce tisoč; in seme tvoje naj zavladeje hiše svojih sovražnikov.
Gen.24.61   in vstala je rebeka in otročine njene, in padli so na deve, in šli so z človeškim; in otrok vzel rebeku, in odide.
Gen.24.62   in izak je šel po puščavi v beer-lahaj; in on je prebival na negebu deželi.
Gen.24.63   in izide izak, da se razgovarjajo na polje za večer; in vzdignivši očí svoje, pogleda, in ugleda deve, kteri so prišli.
Gen.24.64   in rebeka vzdigne očí svoje, in ugleda izaka, in snide se iz teve.
Gen.24.65   in reče hlapcu: kdo je ta človek, kteri gre na polji navstrechu nam? otrok pa reče: ta je gospodar moj. ona pa vzemó mač, in obleče se.
Gen.24.66   in hlapca poveda izaku vse, kar je storil.
Gen.24.67   in izak vnide v hišo matere svoje sara, in vzel je rebeku, in ona mu je bila žena; in ljubi ga; in izročil se je izak za voljo sarre, matere svoje.
Gen.25.1    abraham pa zopet poče ženu, kteremu je bilo ime ketura.
Gen.25.2    ona mu je pa rodila zimrana, in joksan, in medana, in madiana, in jošbaka, in joah.
Gen.25.3    joksan je pa rodil seba in dedan. in sinovi dedanovi so: asurim in letuim in leummim.
Gen.25.4    sinovi madijanovi so: efa in efer in hanok in abida in elda. vsi ti so sinovi keturovi.
Gen.25.5    in abraham je dal izaku vse, kar je imel.
Gen.25.6    a sinom ženovih, kterim je bil abraham, dal je darove, in izpustil jih je od izaka, sina svojega, ko je še živo, na istočno kraj.
Gen.25.7    a to je dnî živih življenja abrahama: sto sedemdeset in pet let.
Gen.25.8    in izide abraham, in umrl je v dobrem starosti, star in poln dnî; in pridruži se k svojem ljudstvu.
Gen.25.9    in pokopali so ga izak in ismael, sinovi njegovi, v peshcherjo makpelje, na polje efrona hetita hetita, ki je pred mamre.
Gen.25.10   polje, ktero je abraham kupil od hetita. tam so pokopali abraham in sara, ženo njegovo.
Gen.25.11   zgodí se pa, ko je bil abraham umrl, blagoslovil je bog izaka, sina njegovega. in izak se je sedel pri beer-lahaj-roi.
Gen.25.12   to je rodove jišmaela, sina abrahamovega, kterega je rodila sara, hlapca sarske, abrahamu.
Gen.25.13   in to su imena jišmaela sinov, po imenu njih rodov: prvorojenec jišmaelov, in kedar, in adbeel, in mibsam,
Gen.25.14   misma, duma, massa,
Gen.25.15   hadar, tema, jetur, nafis in kedma.
Gen.25.16   to so sinovi jišmaelovi, in to imena njih v njih šatorih in prebivališčih; dvanajst poglavarja po naročih svojih.
Gen.25.17   a to je let življenja jišmaela sto trideset in sedem let; in izgnal je, in umrl je, in pridružilo se je k rodu svojemu.
Gen.25.18   in prebivali so od havilo do sur, ki je pred egiptom, ko je prišlo k asiriji, in prebivala je pred obličjem vseh bratov svojih.
Gen.25.19   a to je rodove izaka sina abrahamovega: abraham je rodil izaka.
Gen.25.20   in izak je bilo četrdeset let, ko je vzel rebeku, hčer betuela aramečega iz mesopotamje, sestro labana aramejega.
Gen.25.21   in izak se molil gospodu za voljo rebeke svoje, ker je bila neplodna; in gospod ga usliša, in rebeka, žena njegova, zače.
Gen.25.22   in dečine se otroke v njem; ona pa reče: če je tako, za kaj mi je to? odide pa, da bi molili gospoda.
Gen.25.23   in gospod jej reče: dva ljudstva so v telesu tvojem, in dva ljudstva naj se izpolnjajo iz telesa tvojega; in ljudstvo bode več od ljudstva, in največi bode služil menemu.
Gen.25.24   in ko se je napolnila dnî, da je rodila, glej, bila je oblečena v utrobi njeni.
Gen.25.25   in prišla je ta prvorojenj veže, ves kakor kopač kopač; in nazvali so mu ime ezav.
Gen.25.26   in po tem je izšel brat njegov, in ruka mu je ležala za pič ezavo; in naredila mu je ime jakob. in izak je bilo šezdeset let, ko jih je rodila rebeka.
Gen.25.27   mladeniči so se izročili; in ezav je bil človek, ktera je bil izkušen; a jakov je bil človeški človek, kteri je prebival v hiši.
Gen.25.28   izak je pa ljubil ezava, ker je imel žalost, ker je rebeka ljubil jakoba.
Gen.25.29   in zgodilo se je jakob kovarje; in prišel je ezav iz polja, in je izgubil.
Gen.25.30   in reče ezav jakovu: daj, daj mi, da bodem vkusil od tučnih kraja tega, ker sem ostal. za to se je imenoval edom.
Gen.25.31   in jakob reče: oddaj mi sedaj svoje prvorodstvo.
Gen.25.32   ezav pa reče: glej, jaz grem, in kaj mi je to prvorodstvo?
Gen.25.33   in jakob reče: prisegni mi sedaj! in zakle mu je, in prodal je ezavo prvorodstvo svoje.
Gen.25.34   in jakob je dal ezavu kruha in kožnjavo; in jedel je, in pil je, in vstal je, in odide. tako je ezav prevrnil prvorodstvo svoje.
Gen.26.1    zgodí se pa glad na zemlji, brez prvih glada, ktera je bila za dnî abrahamovega. in izšel je izak k abimeleku, kralju filistejskomu, v gerar.
Gen.26.2    in pokaže mu se gospod, in reče: ne pojdi v egipat; prebivaj v zemlji, katero ti bodem povedal.
Gen.26.3    prebivaj v tej zemlji, in jaz bodem s teboj, in blagoslavljal te bom; kajti tebi in potomstvu tvojemu bodem dal vse te dežele, in postavil bodem zakletvo, katero sem prisegel abrahamu, očetu tvojemu.
Gen.26.4    in razmnožim seme tvoje kakor zvezde nebeške, in dati potomstvu tvojemu vse te dežele; in blagoslovljeni se bodo v semeni tvojem vsi narodi zemlje.
Gen.26.5    za to, da je abraham poslušal moj glas, in hranil je naredbe moje, zapovedi moje, postave moje in postave moje.
Gen.26.6    in izak se nastani v gerarji.
Gen.26.7    ko so pa mesta tega mesta vprašali za voljo rebeke svoje, in reče: sestra mi je. kajti bali se je reči, da bi rekel: žena mi je; da ga ne bi pogubili možjé mesta tega mesta za rebeku, ker je bila bolna obličja.
Gen.26.8    zgodí se pa, da je bil tam mnogo dnî, pogledal se je abimelek, kralj gerarski, iz okna, in ugleda izaka, da se hvali z rebekom ženom svojem.
Gen.26.9    in pokliče abimelek izaka, in reče: to je, da je ta tvoja žena? kaj si rekel: sestra mi je? izak mu pa reče: kajti pravim, da bi ne umrl za voljo nje.
Gen.26.10   in reče mu abimelek: kaj nam je to storil? malo je bilo kdo od ljudstva z ženom tvojem, in ti si pripeljal na nas neveč.
Gen.26.11   in abimelek je zapovedal vsem ljudstvu, govoreč: kdor se dotakne tega človeka ali njegove žene, bode pogubljen.
Gen.26.12   in izak se poseje v tem kraji, in našel je v tem godinji sodbo, ker ga je gospod blagoslovil.
Gen.26.13   in povzdignilo se je človek, in bil je več več, dokler ni bil več velik.
Gen.26.14   imel je pa skot ovce in skove krupne in mnoge rodove; in filistejci so ga žalovali.
Gen.26.15   in vsi studni, katere so izkopali hlapci očeta njegovega očeta v dnéh njegovem očeta njegovega očeta, zagradili so jih filistejci, in napolnijo je zemljo.
Gen.26.16   in reče abimelek izaku: odidi od nas, ker si bil več moč od nas.
Gen.26.17   in izide odtod izak, in hodil je v dolinu gerar, in prebival je tam.
Gen.26.18   in zopet je izak izkopal studence vode, ktere so gradili hiše abrahama, očeta njegovega; in zagradili so jih filistejci po smrti abrahama; in nazva jim po imenu, ktere jim je imenoval oče njegov.
Gen.26.19   in izkopali so rabi izakovi v dolinu gerar, in našli so tam kladenec živega vode.
Gen.26.20   in pastiri gerarske so se pobili s pastimi izakovim, govoreč: voda je ta. in nazvala je studni ime esek, ker so se zoper njega.
Gen.26.21   potem izkopali so drugega studenca, in sodili so se tudi za to; in dal mu je ime sitna.
Gen.26.22   in odšedši odtod, izkopal je drugega kladenca, in za to niso se sporočili. in nazva mu ime rehoba, govoreč: sedaj nam je gospod razširil, in postal smo se po zemlji.
Gen.26.23   in odtod se odide v beer-šebu.
Gen.26.24   in pokaže mu se gospod té noč, in reče: jaz sem bog abrahamov, očeta svojega; ne boj se, ker sem s teboj, in blagoslovil te bom, in umnožil bodem seme tvoje za voljo abrahama, očeta svojega.
Gen.26.25   in postavil je tam oltar, in poklical je ime gospodovo; in postavil je tam šator svoj, in izkopali so tam hlapci izakovi kladenec.
Gen.26.26   in šel je k njemu iz gerara, in ahazzat, prijatelj njegov, in pikol, vojsko vojska njegovega.
Gen.26.27   in reče jim izak: za kaj ste prišli k meni, ker ste me sovražili, in odpeljali ste me od sebe?
Gen.26.28   oni pa odgovoré in rekó: videli smo, da je gospod s teboj; in rekli smo: daj, da bode razlomljenje između nas in tebe, in napravimo zaveze s teboj;
Gen.26.29   da ne delaš s nami hudo, kakor smo ti mi nismo odločili, in kakor smo ti dobro delali in te po miru pustili. ti si torej blagoslovljen od gospoda.
Gen.26.30   in napravi jim pič, in jedli so in pili.
Gen.26.31   in vstali so jutro na jutro, in klikali so se eden drugemu; in izpustil jih je izak, in oni so se odšli od njega v miru.
Gen.26.32   zgodí se pa tisti dan, in pridejo rabi izakovi, in sporočé mu ob puti, katero so bili izkopali, in rekó: našli smo vode.
Gen.26.33   in nazva ga šiba. zato je ime grada beer-sheba noter do današnjega dnî.
Gen.26.34   ko je pa ezav bilo četrdeset let, vzel je za ženo juditu, kćer beeri hetita, in basematu, kćer elona hetita.
Gen.26.35   in so so izpolnjevali izaku in rebeku.
Gen.27.1    zgodí se pa, ko je izšel izak, in oči mu se zavrgli, da ne vidi. pokliče pa ezavo, sina svojega starejšega, in reče mu: sin moj! in on mu reče: glej, glej.
Gen.27.2    in reče: glej, sostarilo sem, in ne vém dan smrti svojega.
Gen.27.3    vzemi torej sad svoj, vrč svoj in luk svoj, in izidi na polje, in želi mi želo.
Gen.27.4    in zgotuj mi snedi, kakor jaz ljubim; in pripelji mi, da jedem, da te blagoslivlja duša moja, predno bom umrl.
Gen.27.5    rebeka pa je slišal, ko je govoril izak k ezavu, sinu svojemu. in šel je ezav na polje, da bi vzel ženo.
Gen.27.6    reveka pa reče jakovu, sinu svojemu: glej, slišal sem očeta tvojega govoriti k ezavu, bratu svojemu, govoreč:
Gen.27.7    prinesi mi žetevo, in zgotuj mi snedi, da bom jedel, in blagoslavljal te bodem pred obličjem gospodovim, predno bom umrl.
Gen.27.8    sedaj torej, sine moj, poslušaj mene, kakor ti zapovedam.
Gen.27.9    pojdi na ovce, in vzemi mi odtod dva dobrega kozla, in jaz jim bodem napravil snedi tvojemu očetu, kakor ga je ljubil.
Gen.27.10   in ti prineseš svojemu očetu, da je jesti, da te blagoslovi oče tvoj, predno je umrl.
Gen.27.11   jakob pa reče rebeku, matere svojemu: glej, ezav, brat moj, je človek vrh, a jaz sem človek.
Gen.27.12   da me ne dotakne oče moj, in jaz bodem pred njim kakor skrivač, in pripeljem na sebe prokletstvo, a ne blagoslov.
Gen.27.13   pa mu reče mati: na meni je prokletstvo tvoje, sine moj; samo poslušaj glas moj, in pojdi, in pripelj mi.
Gen.27.14   on pa odide, in vzel je, in prinesel je materi svoje; in mati mu je napravil snedi, kakor je ljubil oče njegov.
Gen.27.15   in rebeka vzeme obleke ezava, starega sina svojega starejšega, ktera je bila pri njej v hiši, in obleče mladosti sina svojega jakoba.
Gen.27.16   in koži kozlih obleče na roko njegovo in na naklep vrat njegovega.
Gen.27.17   in dala je snedi in kruh, ktere je storil, v roke jakobovo, sina svojega.
Gen.27.18   in pride k očetu svojemu, in reče: oče moj! on pa reče: glej, jaz si; kdo si ti, sin moj?
Gen.27.19   in jakob reče očetu svojemu: jaz sem ezav, prvorojenj tvoj; storila sem, kakor si mi povedal. vstani, sedi, in jedi moč mojo, da me blagoslovi duša tvoja.
Gen.27.20   in izak reče sinu svojemu: kaj si to precej najel, sin moj? on pa reče: ker gospod, bog tvoj, mi je predal.
Gen.27.21   in reče izak jakovu: približaj se, da te pičem, sin moj, da si ti sin moj ezav, ali ne?
Gen.27.22   in približal se je jakob k izaku, očetu svojemu, in dotakne ga, in reče: glas je glas jakobov, a roke so roke ezavove.
Gen.27.23   in ni ga spoznal, ker so bili roke njegove kakor roko ezavo, brata njegovega; in blagoslovil ga je.
Gen.27.24   in reče: ti si sin moj ezav? on odgovorí: jaz sem.
Gen.27.25   in reče: pripelji mi, da bodem jesti z ročja sina svojega, da te blagoslavlja moja duša. in pripelje mu, in je el. in vnese mu vino, in pil je.
Gen.27.26   in reče mu izak, oče njegov: približi se, in poljubi me, sin moj.
Gen.27.27   in pristopi, in poljubi ga. in opeče mišijo obleke njegove, in blagoslovi ga, in reče: glej, miris sina mojega je kakor zapakh polja, katero je blagoslovil gospod.
Gen.27.28   in da ti dá bog rosa nebeške, in obilnost zemlje, in obilnost obilja in vina.
Gen.27.29   narodi naj ti služi, in narodi naj se klanjajo pred teboj; budi gospodar bratov tvojih, in klanjajo se ti sinovi očeta tvojega; proklet naj, kdor te preklinja, blagoslovljen, kdor te blagoslavlja.
Gen.27.30   in zgodí se, ko je izčel izak blagoslovljati jakoba sina svojega, in ko je izšel jakob od očeta svojega izaka, pride ezav, brat njegov, iz robe svoje.
Gen.27.31   in napravil je tudi on snedi, in prinese je očetu svojemu, in reče očetu svojemu: vstani oče moj, in jedi z žolovo sina svojega, da me blagoslovi duša tvoja.
Gen.27.32   in reče mu izak, oče njegov: kdo si ti? on pa reče: jaz sem sin tvoj, prvorojenj tvoj, ezav.
Gen.27.33   in izgodilo se je izak več velik, in reče: kdo je torej ta, kteri mi je vzel ženo, in mi je pripeljal? in jedli sem od vsega, predno si ti prišel, in blagoslovil sem ga, in blagoslovljen naj bode.
Gen.27.34   in zgodí se, ko je slišal isav besede svojega očeta, klical je z velikim in gorljivim glasom, in reče: blagoslovi tudi mene, oče moj!
Gen.27.35   on pa reče: prišel je brat tvoj s zvijačo, in vzel je blagoslovo tvoje.
Gen.27.36   in reče: pravično se je imenoval njegovo ime jakob, ker me je bil več izpolnil; prejel je prvorodstvo moje, in glej, sedaj je vzel blagoslov mojo. in reče: nič si mi dal blagoslov?
Gen.27.37   in izak odgovorí in reče ezavu: glej, jaz ga sem postavil gospodarja, in vse brate njegove sem postavil za služabnike njegovo; žito in vino sam ga postavil; kaj bi ti pa storil, sine moj?
Gen.27.38   in ezav reče svome očetu: ali ti je enega blagoslov, oče moj? blagoslavljaj me tudi tudi mene, oče moj. in izviče ezav glas, in plakal je.
Gen.27.39   in izak, oče njegov, odgovorí in mu reče: glej, od kraja zemlje bode prebivališče tvoja, in od rosa nebeškega izgori.
Gen.27.40   in po meči tvoji živiš, in bratu svojemu bodeš služil; zgodí se pa, ko hočeš, in osvobodiš jarmo njegovo od vrat tvojega.
Gen.27.41   in ozdravil je ezav jakoba za blagoslov, po katerem ga je oče njegov blagoslovil; in ezav reče v sebi: približali se bodo dnevi žalosti očeta mojega, in zabijem jakoba brata svojega.
Gen.27.42   in rečeta rebeku besede ezava, sina svojega starejšega; in poslala je, in poklicala je jakoba, mladišega sina svojega, in reče mu: glej, ezav, brat tvoj, zapretí te, da te pogubi.
Gen.27.43   in ti, sin moj, poslušaj glas moj; vstani, pojdi k svome bratu labanu v haran.
Gen.27.44   in prebivaj ž njim nekaj dnî, dokler se ne odvrne gnjev tvoj;
Gen.27.45   ko se bode obličilo brata tvojega od tebe, in zazabi, kar si mu storila; tedaj bom poslal in te odtod, da te odtod odtod. da bi vam oboje v jednom dan nebil?
Gen.27.46   in revekka reče izaku: osramotil sem se življenje mojo za voljo žen hitovih; če bi jakob vzel ženo od hiše hetitskih? kaj bi mi imel življenje?
Gen.28.1    in pokliče izak jakoba, in blagoslovi ga, in zapovedal mu, govoreč: ne beri žene iz dcer kenaanskih.
Gen.28.2    vstani, pojdi v paddan-aram, v hišo betuela, očeta matere svoje, in vzemi sebi ženu iz dcer lavana, brata matere svoje.
Gen.28.3    in bog, bog moj, naj te blagoslavlja, in naj te rodi, in naj te razmnoži, da boš mnogo ljudstva.
Gen.28.4    in da ti dá blagoslov abrahama, ti in potomstvu tvojemu z teboj, da posedeš zemljo prebivališče svoje, ktero je bog dal abrahamu.
Gen.28.5    in izpustil je izak jakoba, kteri je šel v paddanu k lavanu, sinu betuelovega arameča, brata rebeke, matere jakoba in ezava.
Gen.28.6    videvši pa ezav, da je izak blagoslovil jakoba, in ga je pripeljal v mezopotamijo, da vzeme sebi ženu odtod; in ko ga je blagoslovil, zapovedal mu, govoreč: ne beri ženú iz žen kanaancev.
Gen.28.7    in da je jakob poslušal očeta svojega in matere svoje, in odide v paddan-aram.
Gen.28.8    videvši pa ezavo, da so hiti kanaancev nedobrote pred očetom svojim izakom;
Gen.28.9    in šel je ezav k jišmaelu, in vzel je za ženo svojo mazeru, hčer jišmaela, sina abrahamovega, sestru nebajotovo, za žene svoje.
Gen.28.10   in jakob izide iz beer-sheba, in odide v haran.
Gen.28.11   in pride na eno mesto, in ležel je tam, ker je zašlo solnce. in vzel je od kamenja mesta, in položil je na glave svoje, in ležel je na tem mestu.
Gen.28.12   in videl se je, in glej, pečan je postavljen na zemlji, katerega glava je prišlo k nebu, in glej, angelji božji izidejo in snidejo po njej.
Gen.28.13   in glej, gospod je na njej, in reče: jaz sem gospod, bog abrahamov, očeta svojega, in bog izakov; zemlja, na katerem si ležel, dam ti in potomstvu tvojemu.
Gen.28.14   in seme tvoje bode kakor prah zemlje; in razširiš se na zapad in na jug in na sever; in blagoslovljeni se bodo v tebi in v semeni tvoji vsi rodovi zemlje.
Gen.28.15   in glej, jaz sem s teboj; sovražim te, kjer bodeš šel, in pripeljal te bom v tu zemljo; ker te nič ne pustim, dokler ne bodem storil, kar sem ti govoril.
Gen.28.16   in pobudí se jakob od snu svoje, in reče: gospod je na tem mestu, in jaz sem to ne vedel.
Gen.28.17   in uplaši se, in reče: kako strašna je ta mesto! to ni drugo, nego dom božji; ta je vrata nebeške.
Gen.28.18   in vstal jakob jutro jutro, in vzel je kamen, katero je položil na glave, in postavil ga za stup, in izlije olivo na vrg njeno.
Gen.28.19   in dal je temu mestu ime betel; ali prvi je ime temu mestu najprej.
Gen.28.20   in naredil je jakob obet, govoreč: če je bog z menoj, in me hodi na tem poti, po kterem hodem, in mi dá kruh da jedem in obleč oblečati,
Gen.28.21   in hodim se v miru v hišo očeta svojega, da mi bode gospod za boga.
Gen.28.22   in ta kamen, katero sem postavil stup, bode dom božji; in vse, kar mi daješ, dodaj ti desetinu.
Gen.29.1    in vzdigne jakoba noge svoje, in odide v deželo izhodu k labanu, sinu betuela aramečega, brata rebeke, matere jakobova in ezava.
Gen.29.2    in videl je, in glej: kladenec je na polji; in bila so tam tri stada ovčine, kteri so prebivali v njem; kajti iz té studni dajali so ovce; in veliko kamen je na ostih studni.
Gen.29.3    in ko so se zbirali vse ovce, odvalili so kamen od studenca kladenca, in napojevali so ovce; in položili so kamen na kraj kladenca na mesto njegovo.
Gen.29.4    in reče jim jakob: bratje, kje ste vi? oni odgovoré: iz harana smo.
Gen.29.5    on jim pa reče: veste li labana sina nahorova? oni odgovoré: vémo.
Gen.29.6    on jim pa reče: zdrav li je? oni pa rekó: zdrav je; in glej, rakel je prišel z ovcama.
Gen.29.7    in reče: še je še veliko dan; še ni čas, da se zbirajo skot; napoite ovce, in pojdite, pazite.
Gen.29.8    oni pa odgovoré: ne moremo, dokler se ne zberó vsi pastiri, in odvaliti kamen iz otvorja studenca, in napojemo ovce.
Gen.29.9    ko je še govoril z njimi, prišla je rahela z ovcem očeta svojega, ker je bila ovce svoje.
Gen.29.10   in zgodí se, ko je videl jakob rachel, hčer labana, brata matere svoje, in ovce labana, brata matere svoje, pristopi in odvalil kamen iz ust kladenca, in napoji ovce labana, brata matere svoje.
Gen.29.11   in jakoba ljubi rahela, in klical je glas svoj, in plakal.
Gen.29.12   in rekel je racheli, da je brat očeta njegovega, in da je sin rebeki; in pobezhal je, in poveda očetu svojemu.
Gen.29.13   in zgodí se, ko je labanec slišal ime jakobovo, sina sestre svoje, poteče mu navstrechu, in obročil ga je, in poljubil ga je; in pripeljal je labanu vse te besede.
Gen.29.14   in reče mu laban: ti si moč moja in meso moje. in prebivala je z njim mesom dnî.
Gen.29.15   in reče laban jakovu: ker si si brat moj, da mi boš služil darom? povedaj mi, kaj bode plačilo tvoje?
Gen.29.16   bila je pa laban dve kćeri; ime največi je lea, a najmlađi rachel.
Gen.29.17   lea je pa oči slabosti, a rahela je bila kraja več in kraja obličja.
Gen.29.18   in jakoba je ljubil rahela, in reče: služim ti sedem let za voljo rahela hlapca svojega mladosti.
Gen.29.19   laban pa reče: bolje, da jej dam tebi, nego da ga dam za drugega moža; prebivaj med menoj.
Gen.29.20   in služil je jakob za rahela sedem let; in bili so pred njim kakor malo dnî, ker je ji ljubil.
Gen.29.21   in reče jakob labanu: daj mi žene moje, ker so se izpolnili moje dnevi, da vnidem k njej.
Gen.29.22   in laban zbere vse moža tega mesta, in napravil je svatbo.
Gen.29.23   ko je pa večer, vzel je laban svojo hčer, in pripelje ji k jakovu; in vnide k njej.
Gen.29.24   in lavan je dal hlapci svojej zilpa zilpu, hlapcu svojemu.
Gen.29.25   zgodí se pa jutro, in glej, bila je lea. in reče jakob labanu: kaj si to, kar si mi storil? ali ne za rahela sem ti služil? za kaj si me obljubil?
Gen.29.26   laban pa reče: nič ni tako v našem mestu, da bi imel mladosti pred starešinom.
Gen.29.27   izpolni sedaj sedmico od tega, da ti bom tudi ta, za delo, katero mi bodeš delal drugi sedem let.
Gen.29.28   in jakob je tako napravil, in napolni sedmi sedmi; in dal mu je laban svojo hčer rachel za ženo.
Gen.29.29   in laban je dal hlapci svojej bilha robe svoje bilha za robo.
Gen.29.30   in vnide k rahelu, in ljubi rahela bolj nego leu; in služi mu je drugo sedem let.
Gen.29.31   videvši pa gospod, da je lea sovražila, odprla je moč njeno; a rahela je bila neplodna.
Gen.29.32   in lea zače, in rodila je sina; in naredila mu je ime ruben, govoreč: gospod vidi ponižnost mojo; sedaj me bode ljubil mož moj.
Gen.29.33   in zače zopet lea, in rodila je sina, in reče: gospod je slišal, da sem se sovražil, in dal mi je tudi tega. in naredila mu je ime simeon.
Gen.29.34   in zače še, in rodila je sina, in reče: sedaj bode mož moj k meni, ker mu sem rodila tri sina. zato mu naredila ime levi.
Gen.29.35   in zopet zače, in rodila je sina, in reče: sedaj bodem zahvaljal gospoda. za to mu je nadmenilo ime juda. in prestopi se.
Gen.30.1    ko pa ugleda rachel, da ne rodi jakobovo, ožalostila je sestre svoje, in reče jakovu: daj mi otroke, ali če ne, umrem.
Gen.30.2    in razgovarjal se je jakob zoper rahela, in reče: nisem li za voljo boga, kteri te je dal sadú utrobe?
Gen.30.3    a ona reče: glej, bila je hlapca moja bilha; vnidi k njej, da rodi na kolenih mojih, da bodem tudi jaz otrok z njo.
Gen.30.4    in dala mu je bila hlapca svoja bilha za ženo; in pride k njej jakob.
Gen.30.5    in bilha zače, in rodi jakovu sina.
Gen.30.6    pa reče rakel: bog mi je sodil, in poslušal je glas moj, in dal mi je sina. za to mu je dala ime dan.
Gen.30.7    in zopet zače bilha, hlapca rachel, in rodi jakovu drugo sina.
Gen.30.8    pa reče rahela: zgrabil sem se bog s sestrojem svojim, in pomogla sem. in dala mu je ime neftalim.
Gen.30.9    ko je pa lea videlo, da je ostala, vzala je hlapca svojo zilpa, in dal je jakovu za ženo.
Gen.30.10   in zilpa, hlapca lea, rodi jakovu sina.
Gen.30.11   pa reče lea: prišlo je. in dala mu je ime gad.
Gen.30.12   in zilpa, hlapca leje, rodi jakovu drugo sina.
Gen.30.13   pa reče lea: blagor meni, ker me bodo blaženili žene. in naredila mu je ime ašer.
Gen.30.14   odide pa ruben v dnéh žetve pšenice, in najde mandragorove mandragorove na polji; in pripelje jih k leji materi svojej. in rakhil reče leji: daj mi mandragorove sina tvojega.
Gen.30.15   a ona mu odgovorí: je li ti malo, da si me vzel moža mojega, da si tudi mandragorove sina mojega vzemati? pa reče rakel: za tu noč naj sedi z seboj v noči za mandragorove sina tvojega.
Gen.30.16   ko je pa jakob večer prišla z polje, izide lea mu navstrechu, in reče: prišel boš k meni, ker te sem najel za mandragorove sina mojega. in leží z njo tej noč.
Gen.30.17   in bog posluša lea, in zače, in rodila je jakovu pečega sina.
Gen.30.18   pa reče lea: bog mi je dal plačilo, ker sem dal hlapcu svojemu možu. in naredila mu je ime isachar.
Gen.30.19   in lea zače tudi, in rodila je šestega sina jakovu.
Gen.30.20   pa reče lea: bog mi je dal dobro dar; sedaj bo prebivala z menoj, ker mu sem rodila šest sina. in naredila mu je ime zebulun.
Gen.30.21   in po tem je rodila kćer, in dala jej ime dina.
Gen.30.22   in spomenil se je bog rahelu; in slišal jej je bog, in odprla je mater njeno.
Gen.30.23   in zače, in rodila je sina, in reče: gospod odseče sramoto svojo.
Gen.30.24   in dala mu je ime josip, govoreč: gospod naj mi pridá drugega sina.
Gen.30.25   in zgodí se, ko je rodila rachel jožefu, reče jakob labanu: pustí me, da bom šel v svoj mesto in v svoj zemljo.
Gen.30.26   daj mi žene moje in otroke moje, za katerih ti sem služil, in pojdem; kajti ti véš službo, ktero si ti služil.
Gen.30.27   laban mu pa reče: če sem našel milost pred tvojim obličjem; spoznal sem, da me gospod blagoslovi za voljo tebe.
Gen.30.28   reši si za me plačilo svoje, in dam.
Gen.30.29   jakob mu pa reče: ti véš, kako sem ti služil, in kar je storil skot tvoj z menoj.
Gen.30.30   kajti malo je bilo, kar si bila pred menoj, in pomnožil se je mnogo; in gospod te je blagoslovil po moči svojem. kdaj torej, kedar bom storil tudi jaz za mojo dom?
Gen.30.31   in reče mu laban: kaj naj ti dam? a jakob odgovorí: ne daj mi nič; če bi mi storila to, zopet bodem pasti ovce tvoje, in bodem se držal.
Gen.30.32   daj, da sem prešlo vse ovce tvoje danes, in odpeljaš odtod vsako jagnjeno jagnje po jakih krajih, in vsako rešeno in pestrijo po jakih krajih; to bode mi za plačilo.
Gen.30.33   za to mi bode uslišala pravica moja jutro v dan, ko bodem imel plačilo moje pred obličjem tvojo; vsak, kar ne bode pšenična, ne razloženega v jakih krajih, in to, kar ne je po jaših krajih, zavržen se bo pri meni.
Gen.30.34   in laban reče: dobro, daj, kakor si govorila.
Gen.30.35   in razložil je v tem dan pružnih in jezičnih kozlov, in vse kožne in pestne koze, vse, kar je bilo belo v njih, in vsako, kar je bilo svetlo v ječim, in vsadil jih je v roke svojih sinova.
Gen.30.36   in postavil je tri dnî pot sredi sebe in jakoba; a jakob je pasel ostal ovce lavanov.
Gen.30.37   in jakob se je vzel zelenih zelenih, mogočnih in kaših, in izpolnjeval jih je hvilo belo, da se je, da je bila na stavih belo, ktero je bila popravljena.
Gen.30.38   in položil je šibe, ktere je napravil, v vostih vodâ vodâ, da bi se, ko so ovce prišli piti, položili so pred stavimi, ko so prišli piti.
Gen.30.39   in ovčine so se ovce po stavih, in rodili so ovce pestrove, pestrih in pestromi.
Gen.30.40   podelal je pa jakob jagnje, in postavil je pred ovcama lahočnih, in vsakega, ktero je bila v javih labanovih; in odlučil je sebi ovce svoje, in ne položi jih v ovce lavanov.
Gen.30.41   zgodí se pa, ko se je v času, ko so delali ovce v žalostih, položil je jakob hlapce pred ovim ovcem v globočih, da se izpolnjevali po stavih.
Gen.30.42   ko so se pa ovnovali ovce, nihče je ne položil. tako se je prišlo, da je labanje labanu, a najvišji jakobovi.
Gen.30.43   tako se je človek več obogatil; in imel je veliko skot, in robe, in hlapce, in deve, in oslice.
Gen.31.1    in slišal je jakob besede lavanovih sinova, kteri so govorili: zgrabil je jakob vse, kar je imel očeta našemu, in iz rodov očeta našega je izpolnil vse to slavo.
Gen.31.2    in videl je jakob obličje labana, in glej, nič ni k njemu kakor včeraj.
Gen.31.3    in gospod reče jakovu: pojdi v zemljo očetov tvojih in v rodú tvojo; in jaz bodem s teboj.
Gen.31.4    in poslal je jakob, in poklical je rahela in leju na polje, k očetu svojem;
Gen.31.5    in reče jim: vidim, da je obličje očeta vašega, da ni k meni kakor vchera in več; ali bog očeta mojega je bil z menoj.
Gen.31.6    a vi veste, da sem v vsej moči svojem služil očetu vašemu;
Gen.31.7    ali oče vaš me je premenil, in prepeval je plačilo moje deset časa; ali bog mu ni dal, da bi me zgodilo.
Gen.31.8    če reče tako: pšenici bodo ti za plačilo, in vse ovce rodejo pestrih. če pa reče: pšenici bodo tvoje za plačilo, in vse ovce rodijo pestre.
Gen.31.9    tako je bog odvzel stoke vašega očeta in mi je dal.
Gen.31.10   in zgodí se, ko je storil ovce, in videl sem na sne, in videl sem, in glej, kozlici, kteri so stopali na ovce in koze, bili so krivi in razložni.
Gen.31.11   in angelj božji mi reče v snu: jakob! a jaz sem rekel: glej, jaz sem.
Gen.31.12   on pa reče: podigni oči svoje, in pogledaj, da vsi kozli, kteri so hodili za ovce in ovce, so pestne in različne; kajti videl sem vse, kar ti je laban delal.
Gen.31.13   jaz sem bog betel, v mestu boga, k kterem si mi pomazal stup, in tu si mi obljubil obljuba. vstani torej, izidi iz této zemlje, in pojdi v deželo rodov svojih.
Gen.31.14   pa odgovoré rachel in lea, in rekó mu: nismo li še del in nasledstvo v hiši očeta našega?
Gen.31.15   ali za strane ne smo mu misli, ker nas je propustil, in prejel nam je srebro naše.
Gen.31.16   kajti vse bogatstvo, katero je bog vzel očetu našemu, bode nam in otrokom našim; kdaj torej delaj vse, kar ti je bog povedal.
Gen.31.17   in jakob vstane in vzeme žene svoje in žene svoje na deve.
Gen.31.18   in odpelje vse, kar je imel, in vse blago svoje, ktero je storil v mesopotamji, in vse, kar je imel, in odide k izaku, očetu svojemu, v zemljo kanaana.
Gen.31.19   a laban je šel ostati ovce svoje. in rachel spregleda idolih očeta svojega.
Gen.31.20   in skril je jakob laban aramejčemu labanu, da mu ne bi povedal, da je potekla.
Gen.31.21   in odide, on in vse, kar je imel, in stopi, in prestopi reko, in stopi na goro gileadsko.
Gen.31.22   a trećega dan se je rekel labanu, da je jakob bežal.
Gen.31.23   in vzemši s seboj brate svoje, poganí ga za sedem dnî, in zgrabil ga je na gori gileadskej.
Gen.31.24   in bog pride k lavanu aramejskom noč v snu, in reče mu: hrani se, da ne govoriš z jakovom ni dobro.
Gen.31.25   in lakel je laban jakoba. in jakob je postavil šator svoj na gori; in laban je postavil z bratami svojimi na gori gilead.
Gen.31.26   in reče laban jakovu: kaj si storil? za kaj si me skril, in odpeljal si kćeri moje kakor polnice meči?
Gen.31.27   in če si mi povedal, da bi te poslal z veseljem in s pesem, s timpanjem in citarjem.
Gen.31.28   in nisi ga odpuščal, da bi ljubili otroke moje in hčere moje? sedaj si se delal neveč.
Gen.31.29   v moči svoji roka je moč, da bi ti delal hudo; ali bog očeta svojega mi je naprej govoril, govoreč: hodi se, da ne govoriš z jakovom ni dobro.
Gen.31.30   ko si ti torej prošlo, ker si zaželel, da hodeš v hišo očeta svojega; kaj si, da si sedel moje bogove?
Gen.31.31   jakob pa odgovorí in reče labanu: kajti videl sem, da se ne boš odpeljal od mene svoje kćeri.
Gen.31.32   od kogar si najde svoje bogove, naj ne ostane živo. pred našim bratom daj, da je to, kar ti je, in vzemi ga. jakob pa ni vedel, da jih je rahela.
Gen.31.33   in vnide laban v šator jakobovo, in v šator leje, in v šatoru dvojih otrok, ali ne najde. in izide iz shatora lea, in vnide v šator rachel.
Gen.31.34   a rahela je vzel idola, in položil je v noge deve, in sedel je na njih.
Gen.31.35   in ona reče očetu svojemu: ne bodi, gospod moj, da ne morem vstati pred seboj, ker mi je to, kar je z ženami. in iščel je, ali malike ne najde.
Gen.31.36   in zasrši se jakob, in svarí se s labanom. in odgovorí jakob in reče labanu: kaj je krivica moja, kaj je krivica moja, da si me poganjal?
Gen.31.37   in da si prošel vse mojo več, kaj si našla od vseh vekomaj tvojega domu? položi se tu pred mojim bratom in tvojim bratom, da bodejo obličili dva z nami.
Gen.31.38   to sem bilo dvadeset let s teboj; ovce svoje in jagnje tvoje niso izpolnjevali; ovnov od stada tvojega nisem jedel.
Gen.31.39   z zvijačem ne dopeljal ti; jaz sem prejel od sebe časa dan in časa noč.
Gen.31.40   spolnjeval sem se dan od nočja, in noč od noč; in snič se je od mojih očí.
Gen.31.41   štirideset let sem bila v shajališči tvojem; četrnač let ti sem služil za oba kćeri tvoje, in šest let za ovce tvoje; in ti si premenil plačilo moje deset časa.
Gen.31.42   če si ne bil bog očeta mojega, bog abrahamov, in strah izakov, z menoj, da si me sedaj za prazno odpustil. bog je videl nevolje mojo in trud rok mojih, in zapretil te je vchera.
Gen.31.43   in laban odgovorí in reče jakovu: hčere so kćeri moje, in sinovi so sinovi moji, in skot so moje skoraj; in vse, kar vidiš, je moje; in za moje hčere, kaj bom storil danes, ali svojim otrokom, kterim so rodili?
Gen.31.44   pojdi torej, naredimo zavezo, jaz in ti, da bode za pričanje između mene in tebe. in reče mu: glej, nič ni z nami. glej, bog je pričan zoper mene in tebi.
Gen.31.45   in vzel je jakob kamen, in postavi ga za stup.
Gen.31.46   in reče jakob bratom svojem: pobirajte kamenje. in zabrali so kamenje, in napravili so breg; in jedli so tam, in pili so tam na padu.
Gen.31.47   in pokliče ga laban: jegar-sahaduta; a jakob ga nazva galed.
Gen.31.48   in reče laban: glej, to pog, ktero sem postavil između mene in tebe, priča. za to se je imenoval jegar-sahaduh.
Gen.31.49   in mispa, ker je rekel: gospod naj bode, da bodemo drugega od drugega.
Gen.31.50   če si ponižal kćeri moje, če si imel žene za svoje kćeri, in glej, da ni nikogar z nami.
Gen.31.52   če pridem tudi ti, da ne pridem k tebi, tudi ti ne bodeš prišlo k meni to breg in to stup zoper krivico.
Gen.31.53   bog abrahamov in bog nahor bodi sodil mezhdu nami. in zakle se je jakob po strahu očeta svojega izaka.
Gen.31.54   in postavil je jakob dar na gori, in pokliče brate svoje; in jedli so, in pili so, in ležali so na gori.
Gen.31.55   in laban vstal jutro jutro, in poljubi svoje sinove in žene svoje, in blagoslovi jih; in vrne se laban, in odide na svoje mesto.
Gen.32.1    jakob pa odide na svoj put, in pogleda, in ugleda obóz božjega, ki je ležal v taboru.
Gen.32.2    pa reče jakob, ko jih je videl: to je tabor božji. in nazva ime temu mestu mahanajim.
Gen.32.3    in jakob je poslal pred njim glasnike k bratu svojemu ezavu v zemlji seir, v deželi edom.
Gen.32.4    in zapovedal jim je, govoreč: tako recite gospodarju mojemu ezavu: tako govori hlapec tvoj jakob: s labanom sem prebival in ostal do sedaj.
Gen.32.5    in imel sem moč in magarje, ovce in hlapce in robe; in poslal sem, da oznanjam gospodarju svojemu, da najdem milost v tvojim očesu.
Gen.32.6    in oznanjevali so poslanci k jakovu, govoreč: prišli smo k bratu tvojemu ezavu; in glej, on je prišel navstrechu tebi, in četiri stotine moža s njim.
Gen.32.7    in zgodilo se je jakob več, in razgovarjal se je; in razdeli je ljudstvo, kteri je bil ž njim, in ovce, in ovce, in ovce.
Gen.32.8    in reče: če pride ezav v enega tabor, in razbije ga, to bode drugi tabor, da bi se zveličal.
Gen.32.9    in reče jakob: bog očeta mojega abrahama, in bog očeta mojega izaka, gospod, ki si mi rekel: pojdi v zemljo svoje, in dobro ti bom storil.
Gen.32.10   da sem nič več od vsega pravice in od vsega resnice, katero si storil hlapcu svojemu; ker s točom svojim sem prešel ta jordan, a sedaj sem bil dva polja.
Gen.32.11   zatorej me reši iz roke brata svojega ezava, ker ga se bojim, da ne pride in me udarí, in mater za otroke.
Gen.32.12   in ti si rekel: dobro bodem ti storil, in položil bodem seme tvoje kakor morja morja, ktera se ne bode števila.
Gen.32.13   in storil je tam tu noč, in vzel je, kar je imel, za dar za ezavo, bratu svojemu:
Gen.32.14   dvjesta kozla in dvadeset kozla, dvjesta ovce in dvadeset ovnov;
Gen.32.15   trideset močnih čakav in njihovih otročev: četrdeset goveda in deset bočev, dvadeset oslice in deset osličev.
Gen.32.16   in dal je na roke svojih hlapcev po edinoj čase; in reče svojim hlapcem: pojdite pred menoj, in delajte razlogi sredi stada.
Gen.32.17   in zapovedal je prvi, govoreč: če ti postane brat moj ezav, in vprašuje te, govoreč: čega si? in kuda ideš? in čemu je to, kar ti je pred teboj?
Gen.32.18   ti pa reci: svojemu hlapcu jakovu: dar je poslal gospodarju mojemu ezavu; in glej, on je za nami.
Gen.32.19   in zapovedal je vsakemu in tretji, in vsem, kteri so šli za stavijo, govoreč: po tem besedo govorite ezavu, kedar ga najdete.
Gen.32.20   in rekel ste: glej, hlapec tvoj jakob pride za nami. kajti on je rekel: slavil bodem obličje njegovo s darom, kteri so šli pred njim, in potem bom videl obličje njegovo; ravno da bi sprejel mojo obličje.
Gen.32.21   so so pa darove prešlo pred njim; a sam je ležel tu noč v taboru.
Gen.32.22   in vstavši tu noč, vzel je dva žene svoje in dva otroke svoje, in jedenih svojih, in stopi jaboka.
Gen.32.23   in vzemši jih, prešla je potok, in izpelje vse, kar je imel.
Gen.32.24   in jakob je ostal sam. in zgodilo se je med njim človek do jutra.
Gen.32.25   ko je pa videl, da ga ne more pomagati, dotakne se stegna bedrja njegovega, in zaprešla je šira stegna jakobovo, ko je bil s njim.
Gen.32.26   in reče mu: pošalji me, ker prišla je jutro. on pa reče: ne bom te poslal, če me ne blagosloviš.
Gen.32.27   pa mu reče: kaj ti je ime? on pa reče: jakob.
Gen.32.28   pa mu reče: ne imenuje se več ime tvoje jakob, nego izrael; ker si se krepčal s bogom in s ljudmi in si pomagal.
Gen.32.29   in odgovorí jakob, in reče: povedaj mi ime tvoje. in on reče: za kaj prepiš ime moje? in blagoslovil ga je tam.
Gen.32.30   in imenoval je jakob mestu temu imenu penuel; ker reče: videl sem boga obličja pred obličjem, in pomogla se je moja duša.
Gen.32.31   in zgodilo se je solnce, ko je prešlo penuel; a on je skril za bedrom svojo.
Gen.32.32   zato so se sinovi izraelovi ne ječali do današnjega dné, ktera je na strani bedrja, noter do današnjega dné, ker je dotaknil stegna stegna jakobovega stegna.
Gen.33.1    jakob pa pogleda, in pogleda, in glej, prišel je ezav, in četiri stotine moža ž njim. in razdeli je jakoba otročice po leji in racheli in dvema otroke.
Gen.33.2    in postavil je otroke in njih otroke preprvi, lea in otroke njene za njim, a rakel in jozep poslednih.
Gen.33.3    on pa šel pred njimi, in poklonil se je na zemljo sedemkrat, dokler se ne približa bratu njegovemu.
Gen.33.4    in ezav mu poteče naproti, in obseče ga, in pade mu na vrat, in poljubi ga; in plakali so.
Gen.33.5    in pogleda oči, in ugleda žene in otroke, in reče: kaj so ti? on pa reče: otroci, ktere je bog obljubil tvojo hlapca.
Gen.33.6    in pristopijo služabnice in otroke svoje, in klanjali so se.
Gen.33.7    pristopijo pa lea, in otroci njene, in klanjali so se; potem pristopijo josip in rahela, in klanjali so se.
Gen.33.8    in reče: kaj ti je vse ta vojska, ktera sem storil? on pa reče: da najdem milost v očesu gospodovo.
Gen.33.9    a ezav reče: imam mnogo, sestro moja; daj ti, kar je tvoje.
Gen.33.10   jakob pa reče: če sem našel milost v tvojim očevih, sprejmi dar mojo roko; ker videl sem obličje tvoje, kakor da bi videl obličje božje, in ti si me požel.
Gen.33.11   vzemi blagoslov mojo, ktero sem ti dal, ker mi je bog pomiloval, in imam vse. in zaprosil ga je, in vzel je.
Gen.33.12   on pa reče: pojdemo, in pojdemo na prostor.
Gen.33.13   on mu pa reče: gospod moj znaje, da so mladi otroke, in da so imajo ovce in goveda na meni; če jih pa preganjajo po enem dan, poginejo vse skot.
Gen.33.14   pojdi naj, gospod moj, pred svojim hlapcem, a jaz bodem prepeval po putu, kakor prihoda, ktera je pred menoj, in kakor so otročini, dokler ne pridem k gospodarju svojemu v seir.
Gen.33.15   pa reče ezav: ostavit bodem s seboj od ljudstva, kteri so z menoj. on pa reče: kaj to je? doklej, da sem našel milost v očesu mojem.
Gen.33.16   tako se ezav v tem dan hodi po poti svojem v seir.
Gen.33.17   in jakob je hodil v sukkot, in postavil je tam hišo, in postavil je prebivališče za stada svoja; za to se je imenoval to mesto sukot.
Gen.33.18   in ko je prišel iz paddan-aram, pride jakob v grad sikema, ktera je v zemlji kanaanskoj, ko je prišel iz paddan-aram, in utajal se je pred mestom.
Gen.33.19   in kupil je polje polja, na kterem je postavil šator svoj, od hamora, očeta šekemova, za sto kesita.
Gen.33.20   in postavil je tam oltar, in poklical je boga izraelova.
Gen.34.1    bila je pa dina, kći leje, ktera je rodila jakovu, izide, da se vidi žene tega kraja.
Gen.34.2    in videl je je šekem, sin emora hitijca, glavar zemlje, in vzel je, in leží z njo, in pokoril jo je.
Gen.34.3    in vpila se je duša njegova za dinu, hčere jakobovo, in ljubi devico, in izgovarjal se je z njim.
Gen.34.4    in šekem reče hamorovi, očetu svojemu, in reče: vzemi mi to otrok za ženo.
Gen.34.5    a jakob je slišal, da je otrok njegov dinu oskvrnil; a sinovi njegovi so bili z skotom svojimi na polji; in molčal se je jakob, dokler ne pridejo.
Gen.34.6    tedaj izide hamor, oče šekemov, k jakobu, da mu govori.
Gen.34.7    in sinovi jakobovi pridejo iz polja, ko so slišali; in žalovali so se možjé, in zažalostili so se več, ker je storil sramoto v izraelu, ko je ležal z kćerjo jakobovo; tako se ne bo zgodilo.
Gen.34.8    in hamor jim govori, govoreč: šekem, sin moj, žaloval je dušo vašemu za ženo; dajte ga torej za ženu.
Gen.34.9    in prevedite se z nami; dajte nam žene svoje, in naše kćeri vzemite za svoje sinove.
Gen.34.10   in prebivajte v nas; in zemlja je pred vami; prebivajte in hodite v njej, in kupite se v njem.
Gen.34.11   in šekem reče očemu njegovemu in bratom jej: daj, da najdem milost v vaših očečih; in kar hočete, dajem.
Gen.34.12   pomnožite mi več moč, in bodem dal, kakor ste mi govorili, in dajte mi to otrok za ženo.
Gen.34.13   in sinovi jakobovi odgovoré šekemu in emmoru, očetu njegovemu, s zvijačo; in govorili so jim, da je oskvrnil sestru njih dinu.
Gen.34.14   in rekó jim: ne moremo storiti to, da bi dati sestru našemu človeku, kteri je neobreza; kajti sramoto nam je.
Gen.34.15   v tem se bomo postali, da boste v vas prebivali, če boste bili kakor mi, da se obreže vsak muškarje od vas.
Gen.34.16   da vam dajemo žene naše, in žene vaše bodemo za žene, in prebivali bomo s vami, in bodemo eden rod.
Gen.34.17   če pa ne poslušate, da se obrezujete, pojdemo žene naše, in pojdemo.
Gen.34.18   in beseda njih je bilo volje emora in šekemu, sina emorovega.
Gen.34.19   in nebil je mladič, da bi to izpolnil, ker je bil za hlapcu jakobovo; a on je bil najvišji od vseh, kteri so bili v hiši očeta njegovega.
Gen.34.20   in prišel je hamor in šekem, sin njegov, k vratom mestu svojem, in govorili so možem mestu svojega, govoreč:
Gen.34.21   ti človeški so mirni s nami; naj prebivajo na zemlji in naj ga hodijo; ker zemlja je to prostora pred njimi; njih žene bodemo vzeti za žene, in hčere naše dajemo jim.
Gen.34.22   ali za to nam se bodo podobni ljudjé, da prebivajo z nami, da boste enega ljudstva, da se v nas obreže vsak muškarje, kakor so tudi oni obrezani.
Gen.34.23   ali blago njihovo, in imenje njihovo, in vse njih životinje ne bodejo naši? samo bodemo s njimi, in prebivali bodo z nami.
Gen.34.24   in poslušali so hamora in šekema, sina njegovega, vsi, kteri so izhajali iz vrat mesta njegovega; in obrezali so se vsi muškarci po mesu.
Gen.34.25   zgodí se pa tretji dan, ko so bili v bolezni, vzeli so dva jakobova sinovi, simeon in levi, bratje dinini, vso mač svojo, in vnidejo v mesto, in pogubili so vse muškarce.
Gen.34.26   in hamora in šekema, sina njegovega, ubili so mečem; in vzeli so dininu iz hiše sikemova, in izšli so.
Gen.34.27   in sinovi jakobovi vnidejo na pobitih, in razdarili so mesto, ker so se oskvrnili sestru njih.
Gen.34.28   njih ovce in goveda in magarce, in kar je bilo v mestu, in kar je na polji, vzeli so.
Gen.34.29   in vsadili so vse blago njih in vse otroke njih in žene svoje, in razgrabili so vse, kar je v hišah.
Gen.34.30   tedaj reče jakob simeonu in leviji: sovražili ste me, da ste me zavoljo vseh prebivališčih zemlje, v kanaanceh in ferezejskim, ker jaz sem malo število; ter se bodo zberili zoper mene, in udarili me bodo, da bodem izgubljen jaz in dom moj.
Gen.34.31   oni pa odgovoré: ali je li za voljo zahoda delala sestru našemu?
Gen.35.1    in reče bog jakovu: vstani, pojdi na betel, in prebivaj tam; in zrabi tam oltar bogu, kteri se ti je pokazal, ko si bežal pred obličjem svojega brata ezava.
Gen.35.2    in jakob reče hlapcu svojemu in vsem, kteri so bili ž njim: odpelite boge bogove, kteri so z vami, in očisti se, in premenite obleke svoje.
Gen.35.3    in vstanimo, in idemo v betel; in tam bom storil oltar bogu, kteri me je uslišal v dan stiske svoje, in je bil z menoj po poti, po kterem sem šel.
Gen.35.4    in dali so jakovu vse občine bogove, kteri so bili v njih rokih, in završice, kteri so bili v njih uših; in zakrila jih je jakob pod vrg, kteri je bilo v šekemu.
Gen.35.5    in ko so se izpelili iz sikema, pride strah božji na mestih, kteri so okolo njih, in niso pognali za sinovi izraelovi.
Gen.35.6    in jakob pride v luz, ktera je v zemlji kanaanskej, to je betel, on in ves ljudstvo, kteri je bil ž njim.
Gen.35.7    in postavil je tam oltar, in nazva to mesto betel; kajti tam mu se je razodel bog, ko je bežal od obličja svojega brata.
Gen.35.8    in umrla je debora, hlapca rebeke, in prebivala je pod betelom pod vrstijo, in naredila mu se ime allon-bah.
Gen.35.9    in pokaže se bog jakoba več, ko je prišel iz paddan-aram, in blagoslovil ga je bog.
Gen.35.10   in reče mu bog: ime tvoje je jakob; ne imenuje se več jakob, nego izrael bode ime tvoje.
Gen.35.11   in reče mu bog: jaz sem bog tvoj; rodi in razmnoži se; ljudstvo in mnoštvo poganov bode od tebe, in kraljevi bodo izšli z chresl tvojih.
Gen.35.12   in zemljo, ktero sem dal abrahamu in izaku, dajem ti; in potomstvu tvojemu po tebi bodem dal zemljo.
Gen.35.13   in bog se odstopi od njega iz mesta, k kterem je z njim govoril.
Gen.35.14   in postavil je jakob stup na mestu, na katerem je govoril z njim, stup kamenja, in izlije na njo palijo, in izlije na njo olivo.
Gen.35.15   in imenoval je jakob mesto, k kojem je bog z njim govoril, betel.
Gen.35.16   in odpeljali so se iz betela; in zgodí se, ko je bila nič nič do efrata prišlo, rodila je rachel, in zgodilo se je v sramoti.
Gen.35.17   in zgodí se, ko je imela ročiti, reče jej moča: ne boj se, kajti tudi ta ti je sin.
Gen.35.18   in zgodí se, ko je imel življenje, ker je umrl, dala mu je ime ben-oni; bat mu je pa oče.
Gen.35.19   in rahela je umrl, in pokopali so se na poti efratu, to je betlehem.
Gen.35.20   in postavil je jakob stup na grobu svojem; to je postavo grobe racheline, ktero je do današnjega dana.
Gen.35.22   zgodí se pa, ko je izrael v tem kraji prebival, odide ruben in je ležal z bilem, ženom očeta njegovega. in slišal je izrael. in sinovi jakobovi so dvanajst.
Gen.35.23   sinovi liji: prvorojenj jakobov: ruben, simeon, levi, juda, isachar in zebulun;
Gen.35.24   sinovi rahelovi: josip in benjamin.
Gen.35.25   sinovi bilha, hlapca rakels: dan in neftalim.
Gen.35.26   sinovi pa zilpa, hlapca lijina: gad in ašer. to so sinovi jakovljevi, kteri so se rodili v paddan-aram.
Gen.35.27   in jakob pride k izaku, očetu svojemu, v mamre, v kiriat-arba, to je hebron, kjer je prebival abraham in izak.
Gen.35.28   bilo je pa dnî izakovih dnî sto osamdeset let.
Gen.35.29   in potegni je, in umrl je, in pridruži se k rodu svojemu, starejši in polni dnî; in pokopali so ga ezav in jakob, sinovi njegovi.
Gen.36.1    to je pa rodove ezavo, to je edom.
Gen.36.2    ezav je vzel žene svoje iz žen kanaancev: ada, hčer elona hetita, in oholibama, hčer ana, sina sibeona hivejca;
Gen.36.3    in basematu, kćer jišmaelovu, sestru nebajotovu.
Gen.36.4    in ada rodi ezavu elifaza; in basmat rodi reuela.
Gen.36.5    in oholibama rodi jeuje in jalama in koraha. to so sinovi ezavovi, kteri so mu bili rodili v zemlji kanaanskoj.
Gen.36.6    in ezav je vzel žene svoje, in žene svoje, in hčere svoje, in vse telce svoje, in vse stoke svoje, in vse, kar je pridobil v zemlji kanaanskej; in odide iz zemlje kanaanske od brata svojega jakoba.
Gen.36.7    ker njih imetje je veliko, da niso mogli prebivati vkupe; in zemlja, v katerem so prebivališče, niso mogli nositi njih, ker so imeli mnogo njih imenja.
Gen.36.8    in ezav je prebival na gori seir; ezav je sam edom.
Gen.36.9    to je pa rodoslovijo ezava, očeta edomovih, na gori seir.
Gen.36.10   in to so imena isavovih sinov: elifaz, sin adas žene ezavovo, in rehuel, sin basmatova žene ezavovo.
Gen.36.11   in sinovi elifaza so bili: teman, omar, sofo, gatam in kenaz.
Gen.36.12   a timna je bila ženina elifaza, sina ezavovega, in rodila je elifazu amalika. to so sinovi ada žene ezavove.
Gen.36.13   ti so sinovi rehuelovi: nahat in zerah, šama in misza. to so sinovi basemata žene ezavove.
Gen.36.14   to so pa sinovi oholibama, hčere ana, sina sibeonovega, žene ezavove; in rodila je ezavu jeeuša in jalama in koraha.
Gen.36.15   to so poglavarji ezavovih sinovi: sinovi elifaza, prvenca ezavovega: poglavar teman, poglavar omar, poglavar sofo, poglavar kenaz.
Gen.36.16   poglavar korah, poglavar gatam, poglavar amalik. to so poglavarji elifaza v zemlji edomskoj. to so sinovi adini.
Gen.36.17   to so sinovi raguela, sina ezavovega: poglavar nahat, poglavar zerah, poglavar šama, poglavar miza. to so poglavarji rehuelovi v zemlji edomskoj. to so sinovi basemata žene ezavove.
Gen.36.18   to so pa sinovi oholibama, žene ezavove: poglavar jeuh, poglavar jalam, poglavar korah. to so poglavarji oholibama.
Gen.36.19   to so sinovi ezavovi, in to so njih poglavarji. to je edom.
Gen.36.20   to so sinovi seir horejčani, kteri so prebivali v deželi: lotan, soval, sibeon, ana,
Gen.36.21   dišon, in eser, in dišan. to so poglavarji horijev, sinovi seir v zemlji edomskoj.
Gen.36.22   sinovi lotani so bili: hori in hemam; a sestra lotana je bila timna.
Gen.36.23   a to so sinovi sovalovi: alvan in manahat, in ebal, šefo in onam.
Gen.36.24   a to so sinovi sibeonovi: aja in ana. to je ana ana, kteri je našel živišče v puščavi, ko je nosil oslice cibeona očeta svojega.
Gen.36.25   to so pa sinovi anajevi: dišon in oholibama, kraljo ana.
Gen.36.26   a to so sinovi dišonovi: hemdan, esban, jitran in keran.
Gen.36.27   to so sinovi ezerovi: bilhan in zaavan in akan.
Gen.36.28   to so sinovi dišanovi: uz in aran.
Gen.36.29   to so poglavarji hiri: poglavar lotan, poglavar sobal, poglavar cibeon, poglavar ana,
Gen.36.30   poglavar dišon, poglavar eser, poglavar dišan. to so poglavarji horijev, po njih poglavarjem v zemlji edomskoj.
Gen.36.31   in to so kraljevi, kteri so kraljevali v zemlji edomskoj, predno je kraljeval kralje nad vsemi izraelci.
Gen.36.32   in kraljeval je v edomi bela, sin beorov; in ime njegovo je bilo ime dinaba.
Gen.36.33   ko je umrl bela, zakraljevala se je po njem jobab, sin zerahov, iz bosra.
Gen.36.34   ko je umrl jobab, stal se je po njem husam iz dežele temanjskega zemlje.
Gen.36.35   ko je umrl hušam, zakraljeval se je vmesto njega hadad, sin bedadov, kteri je udaril midjance na polji moave; ime pa mu je bilo ime avit.
Gen.36.36   ko je umrl hadad, stal se po njem samla iz masreke.
Gen.36.37   ko je umrl samla, postavi se po njem saul iz rehobot pri reke.
Gen.36.38   ko je umrl, zakraljeval se je po njem baal-hanan, sin akborov.
Gen.36.39   ko je umrl baal-hananan, sin akbora, in zakraljeval se je po njem hadar. ime mesta njegovega je bilo pau; a ime njegove je bilo ime mehetabel, dčina matreda, sina mezahaba.
Gen.36.40   to so imena poglavarjev ezavovih, po rodovima in po mestakh njih, po mestakh njih: poglavar timna, poglavar alva, poglavar jetet,
Gen.36.41   knez oholibama, knez ela, poglavar pinon,
Gen.36.42   knez kenaz, poglavar teman, knez mibsar,
Gen.36.43   poglavar magdiel, poglavar iram. to su edomske poglavarji po prebivališčih njih kraja. to je ezav, oče edomski.
Gen.37.1    in jakob je prebival v deželi, v kterem je prebival oče njegov, v zemlji kanaanskej.
Gen.37.2    to je rodove jakobovo. ko je jozep dvanajst let, pas je storil z svojimi braćmi ovce, ktera je bil mladenec z synami bilha in sinov zilpa, žene očeta njegovega. in pripeljal je jožef za voljo njih hudo.
Gen.37.3    jakob je pa ljubil jožefa več od vseh svojih sinova, ker je bil sin starosti njegovega; in naredil mu je pestrijo oblačilo.
Gen.37.4    videvši pa bratje njegovi, da so ga oče ljubil od vseh njegovih sinova, sovražili so ga, in niso mu mogli nič mirú govoriti.
Gen.37.5    in videl je jožef sen, in povedal mu je svojim bratom.
Gen.37.6    in reče jim: poslušajte se tega snu, ktero sem videl.
Gen.37.7    glej, mi smo vezali snopi na polji; in glej, moj snop se vstane in se vstane; in glej, vaše snopi so ostali, in klanjali so se mojemu snopu.
Gen.37.8    pa mu rekó bratje njegovi: praviš li, da kraluješ nad nami? ali boš nam gospodoval nad nami? in sovražili so ga več za voljo sen svojih in za voljo besede njegove.
Gen.37.9    in videl je drugi san, in povedal je očetu svojemu, in reče: glej, videl sem veliko sen, in glej, solnce, in mesec, in deset zvezd se so me klanjali.
Gen.37.10   in zapretí ga oče njegov, in reče mu: kaj je to san, ktero si se videl? ali bomo šli, da pojdemo jaz in mati tvoja in bratje tvoje, da se ti poklonimo na zemljo?
Gen.37.11   in zasramovali so ga bratje njegovi; bat pa je oče njegov to besedo.
Gen.37.12   bratje njegovi pa odidejo za pasti ovce očeta svojega v sihem.
Gen.37.13   in izrael reče jožefu: bratje tvoji niso pasti v šekemu? pojdi, pošljem te k njim. in reče mu: glej, jaz sem.
Gen.37.14   in reče mu izrael: pojdi, in glej, jeli so bratje tvoji, in ovce, in povedaj mi. in poslal ga je iz dolini hebronske, in pride v šekem.
Gen.37.15   in najde ga človek, da zabludi po polji; in vpraševal ga je človek, govoreč: kaj iščeš?
Gen.37.16   on pa reče: brate svoje živim; povedaj mi, kjer so sovražniki?
Gen.37.17   in človek mu reče: izšli so odtod; kajti slišal sem jih, da pravijo: pojdem v dotan. in šel je jožef za bratami svojimi, in najde jih v dotan.
Gen.37.18   in videvši ga izdaleč, pred njim, ko se je približal k njim, pregrešili so se, da ga umorijo.
Gen.37.19   in rekó eden drugemu: glej, prišel je ta san.
Gen.37.20   pojdite torej, in zabijemo ga, in vržimo ga v enega studni, in rečemo: zver zvijer ga je jedel, in vidim, kaj bode imel sè svojimi sočami.
Gen.37.21   in slišavši to ruben, izpelje ga iz njih roke, in reče: ne bimo ga udarili.
Gen.37.22   in reče jim ruben: ne izlijte krvi; vrzite ga v to čudno, ktera je v puščavi, ali ne dajte na njega roko. da ga izpelí iz njih roke, in izpeljal ga je očetu njegovemu.
Gen.37.23   in zgodí se, ko je prišel jožef k bratom svojem, iznesó jožefu oblečeno oblačilo, katero je bila v njem.
Gen.37.24   in vzeli so ga, in vrgli ga v grob; a groba je prazna, in nič nihče vode.
Gen.37.25   in sedeli so, da ječejo kruh; in vzdignivši oči, ugledajo, in glej, prihoda ismaelitice, kteri so došli iz gileada; in deve njih imajo, da je kadil kadil in balsam, in šli so, da bi se vrgli v egipet.
Gen.37.26   tedaj reče juda bratom svojim: kaj je dobrega, če zabijemo brata našega in skrimo njegovo kri?
Gen.37.27   pojdite, oddajemo ga ismaelitom, in ne dajte na-nj roke naše, ker je brat naš in meso naše. in bratje njegovi so ga poslušali.
Gen.37.28   ko so pa šli madianici kupci, izpeljali so se, in izpeljali so josipa iz rova; in prodavali so jožefa ismaelitom za dvadeset srebrnih šekela. in odpeljejo ga v egipet.
Gen.37.29   ko se pa vrne ruben v grobu, glej, da ni jožefov v grobi; in razdrije haljine svoje.
Gen.37.30   in vrne se k bratom svojem, in reče: otrok nič ni; a jaz, kjer grem?
Gen.37.31   in vzeli so obleko jožefovo, in zakladali so kozla, in zakladali so oblačilo v krvi.
Gen.37.32   in poslé pestrovo rok, in prinesó ga k očetu svojemu, in rekó: to smo našli; spoznaj se, če je haljina sina tvojega, ali ne.
Gen.37.33   in spoznavši ga, reče: podoba sina mojega je. zvijače zvijače ga je požrila; zveri je razgrabil jožef.
Gen.37.34   in jakob razdarí haljine svoje, in vsadi vretijo na bedrje svoje, in žaloval je za sina svojega mnogo dnî.
Gen.37.35   in vsi sinovi in žene so se zberili, da bi ga opominjali; ali ni hotel tolažiti se, in rekó: žalostno bodem sedel k sinu mojemu v grob. in zaplakal ga je njegov oče.
Gen.37.36   midjanci so pa prodavali jožefu v egipet potifar, hlapca faraonovega, glavnika telesnih.
Gen.38.1    zgodí se pa v to čas, da je juda odšel od svojih bratov, in pristopi k nekomu adulamčemu človeku, kteremu je bilo ime hira.
Gen.38.2    in videl je tam juda kćer človeka kanaanceva, kteremu se je imenoval savua; in vzel je, in vnide k njej.
Gen.38.3    in zače, in rodila je sina, in dala mu je ime er.
Gen.38.4    in zopet zače, in rodila je sina; in dala mu je ime onan.
Gen.38.5    in zopet rodi sina, in naredila mu je ime šela. bila je pa v kezibi, ko je ga rodila.
Gen.38.6    in juda je vzel za ženu eru, prvencu svojemu, kteremu je bilo ime tamar.
Gen.38.7    ali er, prvorojenj judov, bilo je hudo pred gospodom, in gospod ga je pogubil.
Gen.38.8    tedaj reče juda onanu: vnidi k ženu brata svojega, in zgrabi se z njo, in povzdigni seme bratu svojemu.
Gen.38.9    in oznanil so onan, da ne bode seme njegovo; in ko je prišel k ženu brata svojega, izlil je na zemljo, da ne dá seme bratu svojemu.
Gen.38.10   a to, kar je storil, zgodilo se je pred bogom, in on je pogubil tudi tega.
Gen.38.11   tedaj reče juda hiamaru, snahu svojej: ostani vdova v hiši očeta svojega, dokler se velik moj sin šela. kajti reče: da se ne umre tudi ta kakor bratje njegovi. tako ide tamar, in ostala se je v hiši očeta svojega.
Gen.38.12   po teh dnéh je bila mnogo dnî, in umrl je šua, žena judova; in ko se je zveselil, pride juda v timnah, k strijajočim ovce svoje v timnu.
Gen.38.13   in oznanjevali so tamara, govoreč: glej, sovražnik tvoj gre v timnu, da striže ovce svoje.
Gen.38.14   in odtegla je od sebe oblačila vdova, in obleče se v mrežo, in obleče se, in sedel se je pri vratih enaim, ktera je na poti timnu, ker je videl, da je šela velik, on pa ni mu dal za ženo.
Gen.38.15   in videvši jo juda, poreče, da je bludnica, ker je pokrila obličje svojo.
Gen.38.16   in odstopi se k njej po poti, in reče: pusti me, da bi prišel k tebi. kajti ne spoznal je, da je njegova ženina. ona pa reče: kaj si mi dal, da vnideš k meni?
Gen.38.17   on pa reče: jaz ti pošljam kozla iz stada. a ona odgovorí: daješ mi zalog, dokler ne pošlješ?
Gen.38.18   on pa reče: kakošno zalog ti bodem dati? ona pa reče: prsten svoj, in vrga, in štap, ktera si v ruci svojem. in dal je je, in vnide k njej, in zače od njega.
Gen.38.19   in vstala je, in odide; in vzela je oblačilo svoje, in obleče obleke vdove svoje.
Gen.38.20   juda pa pošlje kozel po roku svojega adulamovega, da pripelje zalog od žene; ali ga ni našla.
Gen.38.21   in vpraša moža tega mesta, govoreč: kje je kurba, ktera je bila v enji pri poti? in rekó: še bludnica ni bilo.
Gen.38.22   in vrne se k judu, in reče: nisem ga našla; tudi ljudjé mesta tega mesta rekó, da ni tu bludnička.
Gen.38.23   juda pa reče: naj jih ima, da bi se ne smili; glej, jaz sem poslal to kozla, ali ti ne najdeš.
Gen.38.24   zgodí se pa, ko je bila po treh mesiatseh, oznanjevali so judovi, govoreč: tamar, nevestka tvoja, je bludila, in glej, prešlo je od kurbarstva. juda pa reče: izvedite ji, da bi se spalili.
Gen.38.25   ko so se pa odpelili, pošla je k svekru svojemu, govoreč: od tega človeka, kterega so to, zabrednem. in reče: spoznaj, čega je to pečat, in ječo, in šiba ta.
Gen.38.26   juda je pa spoznal, in reče: bila je pravica od mene, ker sem jej nisem dal sina svojemu sela. in ni se več spoznal.
Gen.38.27   zgodí se pa, ko se je rodila, in glej, oblečeni v utrobi njeni.
Gen.38.28   in zgodí se, ko je rodila, da je eden vzel roko; in obseka je vzala, in obleče na roko ročino, govoreč: ta je izšel prvi.
Gen.38.29   ko je pa vzel roko svojo, in glej, izšel je brat njegov. ona pa reče: kaj si skril za te? in naredila mu je ime perec.
Gen.38.30   in po tem je izšel brat njegov, na kterem je bila na ruci ročino, in naredila mu je ime zerah.
Gen.39.1    a jožef se je odpeljal v egipet; in kupil ga je egipčanin potifar, hlapca faraonova, nadstojnik telokhranitelj, egipčanin, iz roke ismaelcev, kteri so ga tam odpeljali.
Gen.39.2    in gospod je bil z jožefom, in on je bil mož, in prebival je v hiši gospodarja svojega egipčana.
Gen.39.3    in gospodar njegov je videl, da je gospod z njim, in da je gospod po vsem, kar je delal, srečal mu je gospod v roke.
Gen.39.4    in našel je jožef milost pred njim, in storil je za njim; in postavil ga je nad hišo svojo, in vzeme vse, kar je imel.
Gen.39.5    in zgodí se, ko ga je postavil nad hišo svojo, in na vse, kar je imel, blagoslovil je gospod dom egipčana za voljo jožefega; in blagoslov gospodovo je po vsem, kar je imel, v hiši in na polji.
Gen.39.6    in dopustil je vse, kar je imel, v roke jožefu, in ničesar ni vedel ničesar, osim kruha, kterega je jedel. in bila je jožef več več in več.
Gen.39.7    in zgodí se po tem, in žena gospodarja njegovega vrže oči na jožefu, in reče: legaj se z menoj.
Gen.39.8    on pa ne hotel, in reče ženi gospodarja svojemu: glej, gospod moj ne zna ničesar po meni, kar je v hiši; in vse, kar ima, predal je v moje ruke.
Gen.39.9    v tem hiši je nič nič od mene v tem hiši, in ni mi nič izprejel, razen ti, ker si njegova ženo; kako bi pa storil to hudobno krivico, da grem pred bogom?
Gen.39.10   ko je pa po dnevi govorila jožefu, ne posluša jej, da bi se sedel s njo, in da je s njo.
Gen.39.11   zgodí se pa nekaj dan, da vnide josip v hišo, da bi izpolnjeval delo svoje, in nič iz hiše hiše nič nič.
Gen.39.12   in pokrila ga je za oblačilo, govoreč: legaj se ž menoj! in pustivši oblačilo njegovo v roke njene, bežal je, in izide ven.
Gen.39.13   in zgodí se, ko je videl, da je odpustil oblačilo svoje v roke njene, in bežal je ven.
Gen.39.14   in pokliče tistih, kteri so bili v hiši svoji, in reče jim: vidite, pripeljal je nam hebrejka hlapca, da se nam pomagaje. vnide k meni, da bi se ležel z menoj, in zakričal sem močnim glasom.
Gen.39.15   in ko je slišal, da sem vzdignil glas svoj in zakričal, ostavi oblačilo njegovo pri meni, in bežal je, in izide ven.
Gen.39.16   in zameta oblačilo svoje pri sebi, dokler ne pride gospodar njegov v hišo svojo.
Gen.39.17   in reče mu po tem besede, govoreč: hlapca hebreja, kterega si nam pripeljal, vnide k meni, da bi se hlapili s menoj.
Gen.39.18   a ko sem vzdignil glas svoj in zakričal, ostavil je obleko svojo pri meni, in bežal je ven.
Gen.39.19   in zgodí se, ko je slišal gospodar njegov besede svoje, katero mu je bilo govorila, govoreč: tako mi je storil otrok tvoj, razpalal se je.
Gen.39.20   in vzel ga je gospodar jožefov, in vrže ga v ječo, k mestu, v katerem so bile ječi kraljevi v ječo.
Gen.39.21   in gospod je bil z jožefom, in oprosti mu milost, in dal mu je milost pred poglavarjem ječnika.
Gen.39.22   in postavil je starešinj temelja v roke jožefu vse ročnike, kteri so bili v ječi; in vse, kar so tam delali, izpolnjeval je.
Gen.39.23   vsa, kar je bila v roke v ječo, ne bi imel ničesar, kar je bil v roke jožefu; ker gospod je z njim, in vse, kar je delal, gospod je uspeval.
Gen.40.1    zgodí se pa, ko so se to zgodilo, zgrabil je peharnik kralja egiptu in pekar gospodaru svojemu, kralju egipetskomu.
Gen.40.2    in zasrči se faraon na oba hlapcev svojih, na glavega peharnika in na glavega pekarnika.
Gen.40.3    in položil jih je v straži pri straži stražnika, v temnišče, na mesto, k kteremu je bil jozep položil.
Gen.40.4    in voenachalnik je postavil jožefu za njih, in on jim je postavil. bili so pa dnî v ječo.
Gen.40.5    in oba žalostnika in pekarnik kraljestva egipetskega, kteri so bili v ječo, spoznavali so se vsako noč, kako je videl v ječo.
Gen.40.6    in prišel je k njim jožef jutro, in ugleda jih, in glej, da so se zasmutili.
Gen.40.7    in vpraševal je faraonove hlapcev, kteri so bili z njim v ječi pri gospodarji svojem, govoreč: kaj vam je ta dan več žalostno?
Gen.40.8    oni mu pa odgovoré: videl smo sen, pa ni nikogar, kteri bi ga razgovarjal. in reče jim jozep: nič li je od boga razločka? povejte mi torej.
Gen.40.9    in glavnik peharnik izpoveda jožefu san svojemu, in reče mu: v sne mojem, da je vinograd pred menoj.
Gen.40.10   a na loze je tri grlo; in to je, ko je prošla, izpolnjevala je, in ogledovali so struple grozde.
Gen.40.11   in čašo faraonovega je v ruci svojem; in vzel sem vinograd, in ozlobil ga sem v kašo faraonovemu; in dal sem kelih v roko faraonovemu.
Gen.40.12   in reče mu jožef: to je značenje njegovo: tri ječi so tri dnî.
Gen.40.13   po treh dnevih ti bode faraon povrnil poglavarje svoje, in povrnil te bo v času tvojo; in podaješ kelih faraonovemu v roko svojo po prvi času, ko si bil njegov vinočnik.
Gen.40.14   ali spomeni se mene, kedar se ti bode dobro; in delaj mi milost, in spomeni se za me faraonu, in izpelji me iz tega mesta.
Gen.40.15   ker sem bil ukraden iz zemlje hebrejske, in tudi še nisem storil ničesar, da so me vrgli v grob.
Gen.40.16   ko pa ugleda glavnik pekarnik, da je dobro razgovarjal, reče jožefu: tudi jaz sem videl sen, in glej, tri košne košne na glavi svojem.
Gen.40.17   v najvišem košu je bilo vsako ročino faraonovega; in ptice so jih jedli iz koše, kteri je na glavi mojo.
Gen.40.18   in odgovorí jozep, in reče: to je značenje njegovo: tri košniki so tri dnî.
Gen.40.19   po treh dnéh povrni faraon glavo tvoje, in poveče te na dreve, in ptice naj jesti meso tvoje od tebe.
Gen.40.20   zgodí se pa tretji dan, dan rodov faraonova, in delal je pič vsem svojim hlapcem; in spomenil se je početnika peharnika in poglavarja glavega pekara sredi slug svojih.
Gen.40.21   in postavil je poglavarja peharnika na prvo svoje, in dal je čašo v roko faraonovemu.
Gen.40.22   a glavnik pekičev je povedal, kakor jim je ukazal jožef.
Gen.40.23   ali peharnik peharnik se ne spomeni jožefu, nego ga je zapomenil.
Gen.41.1    zgodí se pa dva leta, in videl je faraon, da stoje pri reke.
Gen.41.2    in glej, iz reke izidejo sedem kraja, mogočnih in mogočnih, in pasili so se v kraji.
Gen.41.3    in glej, po teh sedmi krah izidejo po tem iz reke, sramote viših in maših meso; in prestopijo pri krajih na bregu reke.
Gen.41.4    in pojedli so krate sramote in prekrasne kraja sedmerih krasih viših in mogočnih. in pobudí se faraon.
Gen.41.5    in videl je, in videl je drugega, in glej: sedem klastih, izbranih in dobrih, vstopijo na jednoj vrstih.
Gen.41.6    in glej, sedem klastih, ročnih in višnih kraja, prešlo jih je po njih.
Gen.41.7    in polne klasy izpolnjajo sedmero klasih in polnih klasov. in pobudí se faraon, in glej, to je bil sen.
Gen.41.8    in zgodí se jutro, in srčilo se je duša njegovo; in poslal je, in poklical je vse egipčane vičnike in vse mudrace njegove; in povedal jim je faraon svoje sen; ali nič ni bil, kteri bi ga oznanjal faraonu.
Gen.41.9    tedaj reče glavnik pijancev k faraonu, govoreč: greha svoja spomenjam se danes.
Gen.41.10   faraon se je razsrdil zoper hlapce svojimi, in me je položil v ječo, v hiši nachalnika telesnih, mene in glavnika pekarnika.
Gen.41.11   in videl smo v enem noči sen, jaz in sam; in vsadili smo vsakega sè sè svojimi sen.
Gen.41.12   bila je pa tam z nami mladenec, otrok hebreja, vojskovodnjače, in razgovarjali smo mu, in on nam je razgovarjal.
Gen.41.13   in zgodí se, kakor nam je zgodilo, tako se je zgodilo: jaz sem se vrnil v mojo času, a njega povesili.
Gen.41.14   in faraon pošlje, in poklical je jožefu; in oni so ga izpelili iz svetišča. in ostali so ga, in oblečili so oblačilo svoje, in pride k faraonu.
Gen.41.15   in faraon reče jožefu: videl sem sen, in nima nikogar, kteri bi ga razgovarjal; a jaz sem slišal o tebi, da boš slišal sne, da ga razgovarjaš.
Gen.41.16   in josip odgovorí in reče faraonu: ne, bog bode odgovorjal blaginjo faraonovemu.
Gen.41.17   in faraon reče jožefu: videl sem v sne svojem, da stojim na bregu reke.
Gen.41.18   in glej, iz reke izidejo sedem kraja, mogočnih in mogočnih, in pasili so v kraji.
Gen.41.19   in glej, sedem drugih kraja izidejo za njimi iz reke, hudobni in sramote, ko so niso videli takočnih časov po vsej zemlji egiptu.
Gen.41.20   in pojedli so kraja sramote in prekrasne, sedmi prvih krasih kraja.
Gen.41.21   in ko so prišli v njih utrobe, niso se vedeli, da so prišli v njih utrobe, ker so njih gleda sramoto, kakor tudi prvi. potem sem zbudil.
Gen.41.22   in videl sem v snu svojem, in glej, sedem klastih izide na enem pšenici, polne in dobré.
Gen.41.23   in glej, sedem klasov, izpolnjevajoč, prešlo so pred njimi.
Gen.41.24   in polne klasy izpolnjajo sedmerje krasih in polnih klasov; in povedal sem točniščima, ali nihče mi ni bilo, da bi mi oznanjal.
Gen.41.25   in reče jožefu faraonu: sen faraonovo je enega; kar je bog delal, to je pokazal faraonu.
Gen.41.26   sedmero krav dobrih je sedem let, in sedmero klasov dobrih je sedem let; san je enega.
Gen.41.27   a sedmero krajnih in točnih krav, kteri so šli za njimi, je sedem let; in sedmero klasov, ktera so prekrasne, bodejo sedmero let gladi.
Gen.41.28   to je, kar sem rekel faraonu: bog je pokazal faraonu, kar bo storil.
Gen.41.29   glej, sedem let pride veliko obilnost v vsej zemlji egiptu.
Gen.41.30   a po tem pride sedem let gladi; in izpolnjevalo se bo izpolnjevanje po vsej zemlji egiptu; in glad bode pogubil zemljo.
Gen.41.31   in neprestano se ne bo spoznal obilnost na zemlji, od gladi, ktera bode po tem, ker bode več več.
Gen.41.32   a za to, da se je videl san faraonovemu dvakrat, to je, da je to rečeno od boga, in da je bog skoraj storiti.
Gen.41.33   sedaj torej naj vidi človeka razumnega in razumnika, in postavi ga nad zemljo egiptu.
Gen.41.34   zgodí se pa faraon, in postavi zaseče na zemlji, in izpolnjevali naj peti rodove v zemlji egiptu sedmi let obilnosti.
Gen.41.35   in sobirajo vsak jed tega dobrih let, kteri pridejo, in naj se zbirajo pšenico pod roko faraonovem, za hranje po gradovih, in naj jih čujejo.
Gen.41.36   in hrana bode zasočena za zemljo za sedmero let gladi, ktera bodo prišli v deželi egiptu, da se zemlja ne pogubi od gladi.
Gen.41.37   in ta beseda je dogodilo faraonu in vsem hlapcem njegovim.
Gen.41.38   in faraon reče vsem svojim hlapcem: bomo li našli človeka, kakor ta, v katerem je duh božji?
Gen.41.39   in reče faraon jožefu: ker ti je bog vse to pokazal, to je nič razumen in razumen kakor ti.
Gen.41.40   ti boš nad mojo hišo, in po besedi tvojem bodo poslušali vsi ljudstvo moje; samo prestol bodem nad teboj.
Gen.41.41   in faraon reče jožefu: glej, postavim te v vsej zemlji egiptu.
Gen.41.42   in vzeme faraon persten svoj iz roke svoje, in položi ga na roko jožefu; in obleče ga v lana vissono, in obleče ga zlatem zolotom na vrat.
Gen.41.43   in posadil ga je na drugemu kolesnici svojem, in oznanjajo pred njim: preganite se! in postavil ga je nad vsem zemljo egipetskem.
Gen.41.44   in faraon reče jožefu: jaz sem faraon; pa nič od tebe ne bo vzel nihče ni roke svoje v vsej zemlji egiptu.
Gen.41.45   in nazva faraon ime jožefu safen-paneč, in dal mu je za ženo asenatu, hčer potifera, vélikega duhovna.
Gen.41.46   jožef je bilo trideset let, ko je storil pred faraonom, kraljem egiptu. in izide jozep pred faraonom, in prošel je po vsej zemlji egiptu.
Gen.41.47   in izpolnjevala se je zemlja v sedmih let obilnosti snopa.
Gen.41.48   in zbral je vse hrane sedmerih let, v katerim je bilo obilnost v zemlji egiptu; in položil je hrane v histah; in položil je za njim hranje polnih kraja, kteri so okolo njega.
Gen.41.49   in sodil je jožef pšenico, kakor morja morja, mnogo mnogo, dokler niso mogli števiti, ker ni bilo število.
Gen.41.50   a jožefu rodilo so dva sina, predno je prišel bolj gladi, ktere mu je rodila asenat, dcera potifera, svećenika ona.
Gen.41.51   in imenoval je josip ime prvorojenega manasesa, ker reče: " bog me je naredil vse moč mojo in vse dom očeta mojega.
Gen.41.52   drugi je pa imenoval efrajim; kajti reče: " bog me je dal v deželi ponižanja mojega.
Gen.41.53   in prešlo so sedmero let obilnih, ktera so bili v deželi egiptu.
Gen.41.54   in začnó sedmero let gladi, kakor je rekel jozep; in bil je glad po vseh krajih; a v vsej zemlji egiptu je bilo kruha.
Gen.41.55   ko je pa ves zemlja egipta oglačen, kliče ljudstvo k faraonu za kruh. in faraon reče vsem egipčanima: pojdite k jožefu, in kar vam reče, storite.
Gen.41.56   in glad je bil po vsej zemlji; in odprla je jozep vse žalostnike, in izpolnjeval je egipčanima.
Gen.41.57   in vsi strani so prišli v egipat, da kupijo za jožefu; kajti bolj je bil glad po vsej zemlji.
Gen.42.1    videvši pa jakob, da je pič v egiptu, reče svojim sinovima: kaj boste videli?
Gen.42.2    in reče: glej, slišal sem, da ima žito v egiptu; pojdite tam, in kupite nam malo jedi, da živimo in ne umrem.
Gen.42.3    tedaj snidejo deset josipovih bratov kupiti žito iz egipta.
Gen.42.4    a benjamina, brata jožefova, ne pošlje z braćmi svojimi, ker je rekel: da mu se ne bode zgodilo nedolžnost.
Gen.42.5    in pridejo sinovi izraelovi kupiti s njimi, kteri so prišli, ker je bil glad v zemlji kanaanskoj.
Gen.42.6    a jožef je bil glavar zemlje; on je razgrabil vsakemu ljudstvu zemlje. prišedši pa bratje jožefovi, klanjali so se pred njim na zemljo.
Gen.42.7    ko pa ugleda jožef brate svoje, spoznal je, in se je hudobil od njih, in govoril jim je dužno. in reče jim: odkod ste prišel? oni pa rekó: iz zemlje kanaanske, da kupijo jedi.
Gen.42.8    in poznal je iosif brate svoje, a oni ga niso spoznali.
Gen.42.9    in spomeni se jožef sen, ktere je videl on, in reče jim: sovražniki ste; prišli ste, da vnidete stopi zemlje.
Gen.42.10   oni odgovoré: ne, gospodaru, rabi tvoji smo došli kupiti jedi.
Gen.42.11   vsi smo sinovi enega človeka; pobožni smo; otroci tvoji niso sovražniki.
Gen.42.12   on jim pa reče: ne, nego vrg zemlje ste prišli, da boste videli.
Gen.42.13   oni pa odgovoré: dvanajst smo smo hlapci tvoji dvanajst bratov v zemlji kanaanskoj; in glej, najmlađi je sedaj z očetom našim, a drugega ni.
Gen.42.14   in reče jim jožef: to je, kar sem vam rekel: sovražniki ste.
Gen.42.15   v tem boste se pokazali: za voljo življenja faraonova ne boste izšli odtod, če ne pride najmlađi brat vaš tu.
Gen.42.16   odpustite enega od vas, da bi pripeljal brata svojega, a vi boste prejeli, da se oznanjajo besede vaše, če ste pravili; a če ne, tako je po životu faraonovu, da ste sovražniki.
Gen.42.17   in postavil jih je na straži za tri dnî.
Gen.42.18   in reče jim tretji dan: to činite, da boste živi; ker jaz se bojim boga.
Gen.42.19   ako ste mirni, ostal bi brat vaš v ječo, a sami pojdite, in vzemite obilnost za žito svoje.
Gen.42.20   a brata svojega mladosti pripeljite k meni, da bodejo verovali vaše besede, in ne boste umrli. in storili so tako.
Gen.42.21   in govorili so eden drugemu: da smo za voljo krivice zoper brata našega, ker smo videli stiski duše njegove, ko nas je prosil, in ni ga poslušali; za to je prišel na nas ta nevolja.
Gen.42.22   ruvim jim pa odgovorí in jim reče: ne govorim vam, da se ne krivičite od otroka? ali niste poslušali. glej, krvi njegove se vprašajo.
Gen.42.23   oni pa niso razumeli, da bi jozep slišal, ker so bili v teči med njimi.
Gen.42.24   in odvrne se od njih, in plakal je; in zopet se pride k njima, in reče jim; in vzel je od njih šimeona, in zvezal ga je pred njih očí.
Gen.42.25   in ukazuje jozep, da napoljajo polje svoje pšenice, in oddati srebro vsakemu v njih vretič, in dati jim brašno na put. in tako jim je bilo.
Gen.42.26   in potegó žito svoje na oslice svoje, in odidejo odtod.
Gen.42.27   ko je pa eden odločil svoj vred, da jim dá pič imenu svojemu, ko so prišli, ugleda srebro svoje, in glej, na njih vrestih.
Gen.42.28   in reče bratom svojim: vrlo mi je srebro, in glej, to je v moč mojem. in zasramovalo se je srce njih; in zgodili so se, in govorili so eden drugemu: kaj je to, kar nam je bog storil?
Gen.42.29   in pridejo k jakovu, očetu svojemu, v zemlji kanaanskej, in sporočé mu vse, kar jim je bilo zgodilo, govoreč:
Gen.42.30   človek, gospodar deželi, je govoril s nami dužno in nas je postavil kakor sovražniki zemlje.
Gen.42.31   rekli smo mu: pravični smo, ne smo sovražniki;
Gen.42.32   dvanajst bratov smo, sinovi očeta našega; eden je nič, a najmanji je danes z očetom našim v zemlji kanaanskoj.
Gen.42.33   in človek, gospod zemlje, reče nam: po tem spoznam, da ste pravični; odpustil boste enega od bratov svojih med menoj, in vzemite za žalost hiše svoje, in pojdite.
Gen.42.34   in pripeljite mi mennega brata svojega, da spoznam, da niste sovražniki, nego pravični; in brata vašega bodem vam oddal, in v deželi boste prešli.
Gen.42.35   in zgodí se, ko so prekadili kostrice svoje, in glej, vsak srebro je bilo v njih vretih. in ko so videli, da so njih srebro vezli, oni in oče njih, in uplašijo se.
Gen.42.36   in reče jim jakob, oče njih: mene ste zdelali; josip ni, in simeon ni, in benjamina boste vzeli; na me se je vse to zgodilo.
Gen.42.37   in ruben reče očetu svojemu: dva sina mojega ubij, če ga ne pripeljem k tebi. daj ga v mojo roko, in jaz ga bom pripeljal k tebi.
Gen.42.38   on pa reče: sin moj ne bo prišel z vami, ker je brat njegov umrl, in on je sam ostal; in če se ga bode zgodilo nedolžnost po poti, po kterem boste šli, tedaj boste sodili starosti svoje s žalostjo v grob.
Gen.43.1    a golod je bila silno v deželi.
Gen.43.2    in zgodí se, ko so pohranili žito, ktero so pripeljali iz egipta, reče jim oče njihov: pojdite zopet, in kupite nam malo jedi.
Gen.43.3    in juda mu reče, govoreč: ta nam je človek pričal, govoreč: ne glejte obličja svojega, če ne bode brat vaš z vami.
Gen.43.4    če si pa poslal brata našega z nami, pojdemo, in kupimo ti jed.
Gen.43.5    če pa ne pustiš, ne gredemo; kajti ta človek nam je rekel: ne boste videli obličja mojega, če vam ne bode bil brat vaš med vami.
Gen.43.6    in reče izrael: kaj ste me storili, govoreč temu človeku, da imate brata?
Gen.43.7    oni pa odgovoré: vpraševal nas je ta človek, in z rodom našimi, govoreč: če je še vaš oče živ? imate li imamo brata? in sporočili smo mu po tej sprave. ali smo poznali, da bi rekel: pelite brata svojega?
Gen.43.8    in juda reče izraelu, očetu svojemu: pošalji mladenec z menoj, da postanemo in pojdemo, da živimo in ne umrem, tudi mi, in ti, in otroci naši.
Gen.43.9    jaz sem ga zgrabil; iz moč mojega iščuj ga; če ga ne pripeljem k tebi in ne postavim pred obličjem tvojem, zagrešil bodem zoper tebe po vsej dnevih.
Gen.43.10   če smo se namreč ne hodili, odvratili smo se več dvakrat.
Gen.43.11   in reče jim izrael, oče njih: če je tako, to bodite storili: vzemite od plodov zemlje v vaših šatorih, in pripeljajte mu človeku darunje: balzamu, in meda meda, kadila, stavljenja, stavljenega in lahočev.
Gen.43.12   in vzemite nové srebro v roke svoje, in pič, ktera se je vračala v lastih vaših, odpeljite se med vami, da bi to bilo nevedno.
Gen.43.13   tudi brata svojega vzemite, in vstanite, in pojdite k temu človeku.
Gen.43.14   bog pa, bog moj, da bi vam dal milost pred človeškim človeškom, da bi poslal eden brata vašega in benjamina. a jaz, ko sem bila otroka, osramotil se bom.
Gen.43.15   tedaj vzemó možjé dar, in zabrali so dvjesta srebro v njih roke, in benjamina; in vstali so, in snidejo v egipet, in stali so pred jožefom.
Gen.43.16   in videvši jih jozep, reče poglavarju svojemu: vzemi te moža v hišo, in zakoli žrtvovo, in pripravi; kajti s menoj bodo jesti tisti moža.
Gen.43.17   človek pa učini, kakor je rekel jožef, in vvede ljude v dom jožefov.
Gen.43.18   ko so pa ljudje videli, da so prišli v dom jožefov, in rekó: za voljo srebra, ktera se je naprej prevrnil v vrečih naših, vpeljali smo nas, da bi nas pomagal, in da nam vzeme za otroke, in njih oslice.
Gen.43.19   in pristopivši k človeku, kteri je bil nad domom jožefovem, in govorili so mu pri vratima hiše.
Gen.43.20   govoreč: molim se, gospod! sešli smo na prvi kupiti jed.
Gen.43.21   in zgodí se, ko smo prišli na noč, in razprli smo vrednje naše; in glej, srebro vsakega je v mesu njegovem, srebro naše po mjeru; in vrgli smo se sedaj v roke našim.
Gen.43.22   tudi drugega srebra smo pripeljali s seboj, da kupimo jedi; ne vémo, kdo je položil novoto naše v vreće naših.
Gen.43.23   on pa reče: ne bojte se, ne bojte se; bog vaš in bog očetov vaša je dal vam zaklad v vrečih vaših; srebro vaše je bila za voljo mene. in izpelje jim simeon.
Gen.43.24   in pripelje vode, da bi se mazali noge svoje, in dal je jezikom imenom svojem.
Gen.43.25   in pripravili so darove, dokler ne pride jozep v poldan, ker so slišali, da so tam jesti.
Gen.43.26   ko je pa prišel josip v hišo, prinesó mu darove, ktere so imeli v njih roke v hišo, in klanjali so se pred njim na zemljo.
Gen.43.27   in zapita jih, kako ste imeli, in reče: zdrav li je oče vaš starji, o katerem ste govorili? ali je še živo?
Gen.43.28   oni pa odgovoré: zdrav je hlapec tvoj, oče naš; še živi. in priklonivši se, klanjali so se.
Gen.43.29   in vzdigne oči svoje, in ugleda benjamina, brata svojega, sina svojega, in reče: ta je vaš najmlađi brat, za kterega ste mi govorili? in reče: bog naj se ti smili, sine moj.
Gen.43.30   in preplaši se jožef, ker so se izpolnjevala za brata njegovega, in iskaša se zaplačiti; in vnide v pokoj, in plakal je tam.
Gen.43.31   in prepevši obličje svoje, izide, in vpije, in reče: dajte kruha.
Gen.43.32   in položili so ga samega, in njim osobno, in egipčanima, kteri so z njim jedili, osobno; ker egipčani niso mogli jesti s hebrejci, ker je merzost za egipčana.
Gen.43.33   in sedeli so pred njim, prvorojenec po najvišem svojem, in najmlađi po mladosti svojem; in zasramovali so se možjé med seboj.
Gen.43.34   in povzdignijo jim darove od njega; a del benjaminovo je pet več več več od njih. in pili so, in pili so se ž njim.
Gen.44.1    in ukaže jožefu, kteri je bil v hiši svojemu hiši, govoreč: napolni meške tistih človeških hrana, kar bi mogli nositi, in vrzite srebro vsakega.
Gen.44.2    in čašo mojo, koliko je srebrno čaša, vložite v vsač najmladega, in za opravljenje obilja njegovega. in zgodí se po besedi iosifovo, kar je rekel.
Gen.44.3    ko je vstal jutro, poslali so ljudje, oni in njih magarje.
Gen.44.4    ko so pa izšli iz mesta, in niso se daleč daleč, reče jozep pristavljenemu hišo svojemu: vstani, pojdi za tistimi ljudmi, in ko jih pripeljaš, reci jim: za kaj ste zaplatili hudo za dobro?
Gen.44.5    ne to je ta, v katerem pije gospodar moj, in za katero se je pomagal? zle ste storili, kar ste storili.
Gen.44.6    in ko jih najde, reče jim te besede.
Gen.44.7    oni mu pa odgovoré: za kaj govori gospodar tvoj tako? ne daj naj hlapcem tvojim storiti to.
Gen.44.8    glej, srebro, katero smo našli v lastih naših, odpelili smo se k tebi iz zemlje kanaanske; kako bi bi ukrasil iz hiše gospodara tvojega srebro ali zlato?
Gen.44.9    od kogar se najde peč z hlapcev tvojih, da bo umrl, a tudi mi bomo otroci gospodarja našega.
Gen.44.10   on pa reče: in sedaj, kakor boste govorili, tako bode; kdor se najde, bode mi otrok; a vi boste čisti.
Gen.44.11   in pospevali so se, in povrnili so vsak vsač svoj na zemljo, in razprli so vsak njih vred.
Gen.44.12   in izpolnjevala se je od starejšega, in začnivši se do mladosti; in čaša je našla v žoku benjaminovo.
Gen.44.13   ter razdaré haljine svoje, in položili so vsak svoje magarca, in vrnili so se v mesto.
Gen.44.14   in pride juda in bratje njegovi k jožefu, ker je še bil tam; in padli so pred njim na zemljo.
Gen.44.15   in reče jim jožef: kaj je to, kar ste storili? ne veste li, da bode ta človek, kakor jaz, razgovarjal?
Gen.44.16   juda pa reče: kaj naj govorimo gospodarju svojemu? kaj naj govorimo, in kaj naj se opravičimo? bog je našel krivico hlapcev tvojih. glej, smo služabniki gospodarja našemu, tudi mi, in od tega, v katerem se je našla chaša.
Gen.44.17   on pa reče: ne daj mi to storiti! človek, v katerem se je našla chaša, bode mi otrok; a vi pojdite v miru k očetu svojemu.
Gen.44.18   in juda se približa k njemu, in reče: molim se, gospod, naj govori hlapec tvoj pred tvojim obličjem; in ne bodi se zažalosti zoper otroka svojega, ker si ti s faraonom?
Gen.44.19   gospod, ti se pomoliš svojim hlapcem, govoreč: imate li oče ali brata?
Gen.44.20   in rekli smo gospodaru svojemu: imamo več očeta, in otrok od starosti njegovega starosti; in brat njegov je umrl, in on je ostal sam od svoje materi, in oče njegov ga je ljubil.
Gen.44.21   ti si pa rekel hlapcem svojim: pripelite ga k meni, da bi ga prejel.
Gen.44.22   in rekli smo gospodaru svojemu: otrok ne bo mogel odpustiti očeta svojega; če zapustí očeta svojega, to bode umrl.
Gen.44.23   ti pa reče svojim hlapcem: če se ne snide z vami najmlađi brat vaš med vami, ne boste se več videli obličja mojega.
Gen.44.24   in zgodí se, ko smo šli k tvojemu hlapcu, našemu očetu, povedovali mu smo besede gospodarja svojega.
Gen.44.25   in naš oče reče: pojdite zopet, kupite nam malo jedi.
Gen.44.26   mi smo pa rekli: ne bomo pošli; če bi prišel z nami najmlađi brat naš, pojdemo; kajti ne bomo mogli videti obličja tega človeka, ko ni bil najmlađi brat naš z nami.
Gen.44.27   in hlapec tvoj, oče naš, reče nam: vi véste, da mi je žena rodila dva sina.
Gen.44.28   in eden je izšel od mene, in jaz sem rekel: zdrav je bil, in jaz ga nisem videl sedaj.
Gen.44.29   če tudi tega vzemite od mene, in se mu bode zgodilo nedolžnost, tedaj boste sodili starosti moje s žalostjo v grob.
Gen.44.30   in sedaj, če pridem k tvojemu hlapcu, očetu našemu, in otrok ne bode z nami, ker je duša njegova imela v duši svojem;
Gen.44.31   in zgodí se, ko bode videl, da ne je otrok, umre; in sovražniki tvoji bodo odpelili starosti hlapca svojega, očeta našega, s žalostijo v grob.
Gen.44.32   ker otrok tvoj je prejel otroka od očeta svojega, govoreč: če ga ne pripeljem k tebi in ne postavim pred obličjem tvojem, bodem grešnik zoper očeta svojega po vseh dnevih.
Gen.44.33   zatorej naj ti ostane otrok za otrok otrok gospodovo; a otrok naj odide z bratami svojimi.
Gen.44.34   ker kako bom prišel k očetu svojemu, če otrok ne bode z nami? da ne vidim hudo, katero bode našla očeta mojega.
Gen.45.1    pa se ni mogel jožef ostati pred vsemi, kteri so bili pri njem, in reče: odpelite vse od mene! in nihče ni bil več storil pri jožefu, ko se je popoznal bratom svojem.
Gen.45.2    in vpije glas v plač, ko so slišali egipčani, in slišali se je v hišo faraonovemu.
Gen.45.3    in reče josip bratom svojem: jaz sem jozep. je li oče moj še živo? in bratje njegovi niso mogli mu odgovarjati, ker so se preplašili.
Gen.45.4    tedaj reče jožef bratom svojim: pridite k meni. in ko so se približali, reče: jaz sem jožef, brat vaš, kterega ste prodali v egipet.
Gen.45.5    sedaj se torej ne žalostite, in naj se vam ne zgodilo, da ste me sem prodali, ker me je bog poslal pred vami za življenje.
Gen.45.6    kajti še dva leta je glad na zemlji, in še pet let, v katerih ne bode orje, ni žetve.
Gen.45.7    in bog me je poslal pred vami, da bi vam ostal ostal na zemlji, in da bi vam dopustil veliko ostavljenje.
Gen.45.8    niste torej vi mene poslali tu, nego bog; in on me je postavil za očeta faraonovega, in gospodara vseh hiše njegove, in poglavarja v vsej zemlji egiptu.
Gen.45.9    pojdite torej, in pojdite k očetu svojemu, in recite mu: tako pravi sin tvoj jožef: bog me je postavil gospodar nad vsem egiptom; sedi se k meni, in ne spominjaj se.
Gen.45.10   in prebivaj v deželi gošenu, in bodeš blizu mene, ti in sinovi tvoji, in sinovi sinovi tvoji, ovce in goveda in vse, kar imaš.
Gen.45.11   in dopustim te tam, ker je še pet let gladi, da se ne pogineš, ti in tvoji sinovi, in vse, kar imaš.
Gen.45.12   in glej, oči vaše in oči benjamina, brata mojega, vidijo, da je moja usta, ki vam govori.
Gen.45.13   povedite torej očetu mojemu vse slavo mojo v egiptu, in vse, kar ste videli; in zabranite se, in pripeljajte oče moj ovamo.
Gen.45.14   in pade na vrat brata svojega benjamina, in plakal je; in benjamin je plakal na šiji njegovem.
Gen.45.15   in poljubi vse brate svoje, in plakal je nad njimi; in potem so govorili bratje njegovi k njemu.
Gen.45.16   in zgodilo se je glas v hišo faraonovem, govoreč: prišli so bratje jožefovi. in radoval se je faraon in njegovi služabniki.
Gen.45.17   in faraon reče jožefu: reci svojim bratom: to delajte, napolnite svoje plaške, in pojdite v zemljo kanaana.
Gen.45.18   in vzemite očeta svojega in svoje roke, in pridite k meni; in dam vam dobro iz egipta, in možete boste jedli zemljo.
Gen.45.19   ti pa reci: reši to: vzemite jim iz zemlje egipetske kola za otroke svoje in žene, in vzemite očeta svojega, in pojdite.
Gen.45.20   in ne poshchadite se vaših vekomaj; kajti to, kar je dobro v egiptu, bode vam.
Gen.45.21   in sinovi izraelovi so tako storili. in dal jim je iosif kolesnice po rečevanji faraona, in dal jim je brašno na pot.
Gen.45.22   in vsem je dal obleke obleke; a benjaminovemu je dal trista zlatnih zlatnih, in pet obleke obleke.
Gen.45.23   in očetu svojemu je poslal po tem; deset oslica, kteri so nosili dobro v egiptu, in deset oslica, ktera so nosili, in kruha, in kruha očetu svojemu.
Gen.45.24   in pošlje svoje brate, in oni odidejo. in reče jim: ne mislite na poti.
Gen.45.25   in šli so iz egipta, in pridejo v zemljo kanaansko k jakovu, očetu svojemu.
Gen.45.26   in oznanjevali so mu, govoreč: sin tvoj je živ, in on je poglavar po vsej zemlji egiptu. in razdražil se je srce njegovo, ker jim je ne veroval.
Gen.45.27   pa so mu govorili vse, kar jim je josip povedal; in ko ugleda kola, ktere je poslal jozep, da bi ga vzeli, oživljal je duh jakobov, očeta svojega.
Gen.45.28   in reče izrael: veliko je, če živi še sin moj jožef; pojdem, da ga bom videl, predno bom umrl.
Gen.46.1    in izrael odide, on in vse, kar je njegovo, in pride v beer šebu, in prinese žrtvovanje bogu očeta svojega izaka.
Gen.46.2    in reče bog izraelu v noči noči, in reče: jakob, jakob! on odgovorí: glej, jaz.
Gen.46.3    in reče: jaz sem bog očeta svojega; ne boj se, da zideš v egipet; kajti tam te bodem napravil veliko ljudstvo.
Gen.46.4    jaz bom prišel s teboj v egipet, in jaz te bodem odpeljal do konca; in jožef bode položil roko svojo na oči tvoje.
Gen.46.5    in vstal je jakob od beer-šebe; in vzeli so sinovi izraelovi očeta svojega, in otroke svoje, in žene svoje na kola, ktere je poslal jozep, da ga vzeme.
Gen.46.6    in vzemó imenje svoje, in blago, ktero so imeli v zemlji kanaanskej, in vnidejo v egipet, jakob in vse seme njegovo z njim.
Gen.46.7    sinovi in sinovi svojih otrokov z njim, svoje žene, in hčere svojih sinova, in vse svoje seme pripelje z njim v egipet.
Gen.46.8    a to su imena izraelovih sinova, kteri so prišli v egipet: jakob in sinovi njegovi: prvorojenj jakobov je ruben.
Gen.46.9    sinovi rubenovi: hanok in pallu, hesron in karmi.
Gen.46.10   sinovi simeonovi: jemuel in jaamin, in ohad, in jakin, in sohar, in šaul, sin kenanicev.
Gen.46.11   sinovi levijevi: gerson, kahat in merari.
Gen.46.12   sinovi judovi: er in onan in šela in perez in zerah; ali er in onan morili so v zemlji kanaanskoj. in sinovi peresa so bili: esron in hamul.
Gen.46.13   sinovi isakarovi: tola in puva, job in zimron.
Gen.46.14   sinovi zabulonovi: sered in elon in jahleel.
Gen.46.15   to so sinovi lea, ktere je rodila jakovu v paddan-aram, in dinu, kćer njegovemu; vsi duši njegovi in hčere je bilo trideset in tri duše.
Gen.46.16   sinovi gadovi: sifon in haggi, šuni in esbon, eri in arodi in areli.
Gen.46.17   sinovi ašerovi: imna, in jišva, in jisvi, in berija, in sara, sestra njih. in sinovi berija: heber in malkiel.
Gen.46.18   to so sinovi zilpa, katero je dal laban svojej hči leji, in ta je rodila jakovu šestnaest duše.
Gen.46.19   sinovi racheli, žene jakobove: josip in benjamin.
Gen.46.20   in bili so sinovi jožefovi v deželi egiptu, ktere mu je rodila asenat, dčina potifera, svećenika in efrajima. in sinovi manassesi, ktere mu je rodila ženina arameica, maakira. makir je pa rodil gileada; in sinovi efrajimovi, brata manassijeva: sof in taham. sinovi efrajimovi bili: sof.
Gen.46.21   sinovi benjaminovi: bela in beker in asbel, gera in naaman, ehi in ros, muppim in huppim in ard.
Gen.46.22   to so sinovi rahelovi, ktere je rodila jakobovi: dvanajst dush.
Gen.46.23   sinovi danovovi: husim.
Gen.46.24   sinovi neftalijevi: jaziel in guni, in jeser in šilem.
Gen.46.25   to so sinovi bilha, kterega je dal laban hlapci svojej rakheli, in ta je rodila jakovu: sedem duša.
Gen.46.26   vseh dush, kteri so prišli z jakoba v egipet, kteri so izšli iz nje, brez žen jakobovih, bilo je bilo šezdeset in šest duša.
Gen.46.27   sinovi pa jožefovi, kteri so se rodili v egiptu, bilo je šezdeset duša. vse duše jakobovega, kteri so prišli v egipet, bilo je sedemdeset in pet.
Gen.46.28   in juda je poslal pred njim k jožefu, da ga pripeljejo v gosen; in pridejo v zemljo gomeses.
Gen.46.29   in zapretí jozep kola svoja, in pride na susret izraelu, očetu svojemu, v gosen; in videvši ga, pade mu na vrat, in plakal je mnogo več.
Gen.46.30   in izrael reče jožefu: umrem sedaj, ker sem videl obličje tvoje, da si še živ.
Gen.46.31   in reče iosif bratom svojem in domu očeta svojega: prišel bodem, in oznanjujem faraonu, in rečim mu: bratje moji in dom očeta mojega, kteri so bili v zemlji kanaanskoj, prišli so k meni.
Gen.46.32   ti moža so pa pastirci, ker so skočniki storil; in ovce svoje in volje svoje, in vse, kar imajo.
Gen.46.33   če vas torej faraon pokliče, in reče: kaj je vaše delo?
Gen.46.34   pravite: možjé skočari smo hlapci tvoji od otroka do sedaj, tudi mi in očetje naši, da boste prebivali v deželi gošenu; kajti egipčanovi se razvrača vsak pastir ovčine.
Gen.47.1    in prišla je jozep, in povedal je faraonu, govoreč: oče moj in bratje moji so prišli iz zemlje kanaanske, in so prišli v deželi gošenu.
Gen.47.2    a od bratov svojih vzel je pet moža, in postavil jih pred faraonom.
Gen.47.3    in faraon reče bratom jožefom: kaj vam je delo? oni pa odgovoré faraonu: ovce tvoji so pastiri, a mi in očetje naši.
Gen.47.4    in rekó faraonovi: prišli smo, da prebivajo v deželi, ker ne ima pastir za stoke tvojih hlapcev, ker je glad v zemlji kanaanskoj; sedaj torej naj, da bodejo tvoji hlapci prebivali v deželi gošenu.
Gen.47.5    in faraon reče jošemu: naj bodejo prebivali v deželi gesem. če véš, da ima v njih močnih moža, postavi jih za véliki ljudstva svoja. in pridejo v egipat k jožefu, jakov in sinovi njegovi. in slišal je faraon, kralj egipatski, in reče faraonu: oče tvoj in bratje tvoje so k tebi.
Gen.47.6    glej, zemlja egipta je pred teboj; v kraji kraja prebivaj očeta svojega in bratov tvojih.
Gen.47.7    in pripelje jožef jakoba očeta svojega, in postavil ga pred faraonom; in jakoba blagoslovi faraona.
Gen.47.8    in faraon reče jakovu: koliko je let življenja tvojega?
Gen.47.9    in jakob odgovorí faraonu: več let življenja mojega je sto trideset let; malo in hudobne so dnevi let življenja mojega, in niso došli do dnî življenja očetov mojih, v dnéh prešestva.
Gen.47.10   in jakoba blagoslovi faraona, in izide od njega.
Gen.47.11   in zasedi jozep očeta svojega in brate svoje, in dal jim je posestvo v zemlji egiptu, v najbolji kraji zemlje, v kraji ramses, kakor je ukazal faraon.
Gen.47.12   in položil je jožef očeta svojemu in bratom njegovem in vsemu hišo očeta svojega, po telem.
Gen.47.13   ali nič ni bilo po vsej zemlji, kajti golod je bila več, in izpolnjevala se je zemlja egipetska in zemlje kanaanske od gladi.
Gen.47.14   in zbere jožef vse srebro, ktero se je našla v zemlji egipetskoj in v deželi kanaana, za obilje, ktero so izkučali. in pripelje jozep srebro v hišo faraonovo.
Gen.47.15   in ko se je izpolnil ves srebro iz zemlje egipetske in iz zemlje kanaanske, in prišli so vsi egipčani k jožefu, govoreč: daj nam kruha! kaj naj umiramo pred teboj, ker je bilo srebro naše?
Gen.47.16   in josip reče: dajte stoke svoje, in dal vam bom kruha za ovce svoje, če ste srebro.
Gen.47.17   in pripeljejo njih skot k jožefu, in dal jim je jozep kruha za konje in za ovce in za volje in za magarce; in dal jih je za kruh za vse njih skot v tem leto.
Gen.47.18   ko je pa ta leto izšlo, pridejo k njemu v drugi leto, in rekó mu: da ne bomo odločili od gospodarja našega, da se ni izpolnil srebro in skot; tudi skot, kteri so imajo storil, ni ostal pred gospodarjem našim, nego telo naše in zemlja naša.
Gen.47.19   za kaj bi umrli pred obličje tvoje, nas in naš zemljo? kupi nas in naš zemljo za kruh, da bomo tudi mi in naše deželi postati faraonovi; daj seme, da bomo živali, in da ne umrem, in zemlja se ne zapustí.
Gen.47.20   in kupije jozep vse zemljo egipčino faraonu, ker so bili egipčani prodajali vsak svoj zemljo, ker so bili gladi za njih glad. in zemlja je postala faraonovo.
Gen.47.21   in ljudstvo ga je napravil za otroke, od konca kraja egipta do konca.
Gen.47.22   samo deželo svećeničkih se ni kupil; kajti svećenički so imeli dar za faraona, in jedli so izročilo, ktero jim je dal faraon; za to niso prodali dežele svoje.
Gen.47.23   tedaj reče jozep vsem egipčanima: glej, zabral sem vas in zemljo vaše pred faraonom; glej, za sebe seme, in sejte zemljo.
Gen.47.24   in ko se bode postal, dajte pito chast faraonu, a četverjé dele bode vam za seme zemlje, in za jedi vam, in tistim, kteri so v vašim hiših, in za hranje vaše.
Gen.47.25   in rekó: ti si nas pomogel; našli smo milost pred gospodarjem našim, da bomo otroci faraonovi.
Gen.47.26   in josip je postavil za postavo do današnjega dnî na zemljo egiptu, da bi faraonu pilo petilo; samo deželo svećeničkih samo niso bili faraonovi.
Gen.47.27   in prebival je izrael v deželi egiptu, v deželi gošenu; in posevali so se v njo, in pomnožili se so, in mnogo se so razmnožili.
Gen.47.28   in živil je jakob v zemlji egiptu dvanajst let; in bilo je dnî življenja njegovega sto četrdeset in sedem let.
Gen.47.29   in ko se približa dnevi izraelove, da umre, pokliče sina svojega jožefu, in reče mu: če sem našel milost v tvojim očích, položi roko svojo pod bedrom mojo, in delaj mi milost in resnico, da me ne pokoriš v egiptu.
Gen.47.30   nego ko bodem ležal z očetami svojimi, potegni me iz egipta, in pokoriš me v njih grob. on pa reče: jaz bom storil po besedi tvojem.
Gen.47.31   on pa reče: prikloni mi se! in zakle se mu je. in klanjal se je izrael na vrg laske njegove.
Gen.48.1    zgodí se pa, ko so se to zgodilo, oznanjevali so jožefu: glej, oče tvoj je bolen. in vzel je dva sina svojega, manasesa in efrajimovo.
Gen.48.2    in oznanjevali so jakovu, govoreč: glej, sin tvoj jozep pride k tebi. in izrael se ukrepí, in sedí na posteli.
Gen.48.3    in reče jakob jožefu: bog moj se je pokazal v luzi v zemlji kanaanskoj, in blagoslovi me.
Gen.48.4    in reče mi: glej, jaz te bom rodil, in razmnožil te bodem, in napravil bodem te v zboru narodov; in dal ti bom tu zemljo na tvoje seme po tebi za vekomaj vekomaj.
Gen.48.5    a ti dva sinovi tvoji, kteri so ti postali v deželi egiptu, predno sem prišel k tebi v egiptu, so moji; efrajim in manase bodo meni kakor ruben in simeon.
Gen.48.6    a otroci, kteri ti rodiš po tem, ti bodejo tvoji; za ime bratov svojih se bodo imenili v njih zhrebih.
Gen.48.7    jaz pa, ko sem prišel iz paddan, umrl mi je rahela v zemlji kanaanskej, ko je bila nedolžna kraja kraja, da bi prišlo do efrata; in prebival sem je na poti efrata, to je betlehem.
Gen.48.8    videvši pa izrael sinove jožefov, reče: kdo so ti?
Gen.48.9    on pa reče očetu svojemu: to so sinovi moji, ktere mi je bog ovega dal. in reče jakob: pripelji mi jih, da jih bom blagoslovil.
Gen.48.10   slišali so se pa oči izraelovi od starosti, in ni ga videl. in pripelje jih k njemu, in on jih poljubi, in obleče jih.
Gen.48.11   in izrael reče jožefu: nisem se skril obličja tvojega, in glej, bog mi je pokazal tudi seme tvoje.
Gen.48.12   in izpelje jih jožef od kolenja njegovega, in pokloni se pred obličjem na zemlji.
Gen.48.13   in vzemši oba sina svoja, efrajima po desni svoji desno, za levo izraelovo, in manase po levo svoji, za desno izraelovo, in pripeljal jih je k njemu.
Gen.48.14   izrael pa stegna desno roko, in vrže ga na glavo efrajimovo, kteri je bil mlađi, in svojo levo na glavo manašeovo, prevrnil je roke svoje.
Gen.48.15   in blagoslovi jih in reče: bog, pred katerim so hodili očetje moji, abraham in izak, bog, ki me je živil od mladosti svoje do današnjega dné,
Gen.48.16   angelj, kteri me je izročil iz vseh hudega, blagoslavlja te otroke, da se imenuje v njih ime moje in ime očev mojih abrahama in izaka, in naj se množijo veliko v zemlji.
Gen.48.17   ko je pa videl jozep, da je oče svoj vrnil desnico svojo na glavo efrajimovo, težko je postala; in vzel je roko očeta svojega, da ga potegne od glave efrajimovih na glavo manašeovo.
Gen.48.18   in reče josip očetu svojemu: ne tako, oče moj, kajti ta je prvorojenj; položi desnico svojo na glavo njegovo.
Gen.48.19   on pa ni hotel, in reče: vém, sin moj, vém; tudi ta bode za ljudstvo, in on bode bil velik; ali najmlađi brat njegov bode več od njega, in seme njegovo bo bil veliko ljudstva.
Gen.48.20   in blagoslovil jih je v tem dan, govoreč: v vas se bo blagoslovil izrael, govoreč: bog naj te napravi kakor efraim in kakor manase. in položil je efrajim pred manase.
Gen.48.21   in reče izrael jožefu: glej, jaz umrem; ali bog bode z vami, in odvrne vas v zemljo očetov svojih.
Gen.48.22   a jaz ti dajem šekem več od svojih bratov, kterega sem prejel iz roke amorejskih mečem svojem in lukom svojem.
Gen.49.1    in pokliče jakob svoje sinove in reče: zberite se, da vam oznanjam, kaj vam se bo zgodilo v poslednih dnevih.
Gen.49.2    zberite se in čujte, sinovi jakobovi, poslušajte izraela, očeta svojega.
Gen.49.3    ruben, oče moj, ti si moč moja, in prvo mojo, početka mogočnega, starosti mogočnega;
Gen.49.4    ozdravljen si kakor voda, ne bodeš živel, ker si šel na posteljo očeta svojega; tedaj si oskvrnil postel, katero si šel.
Gen.49.5    simeon in levi so bratje; krivice njih je bila krivica.
Gen.49.6    v sovet njih naj ne pride moja duša, in v zasramovanji svojem naj se ne prišlo moč moja; ker v srci svojem so pobili ljudje, in v svojem žalosti so se udarili goveda.
Gen.49.7    proklet je gnjev njihov, ker je težko, in njih jezo, ker je zakoračen; razdelil jih bom v jakobu, in razkaisel jih bom v izraelu.
Gen.49.8    juda, ti se bodo slavili bratje tvoji; roko tvoja na noči neprijateljih tvojih; klanjajo se pred teboj sinovi očeta tvojega.
Gen.49.9    juda, lavič l'vov, ti, sin moj, stopil si; ležal si, ležal si kakor lev, in kakor mladič; kdo ga bo obudil?
Gen.49.10   ne potegne poglavarja iz judeje, in poglavarja od kraja njegovih, dokler ne pride vendar, in on bode čakal poganov.
Gen.49.11   priveže k vinogradniku osla svoje, in k vinogradu osla osle svoje; izpere se v vino oblačilo svoje, in v krvi grozde oblačilo svoje.
Gen.49.12   obličje oči njegovo od vina, in beli zube od mléka.
Gen.49.13   zabulona bode prebival po morji, v morji ladji, in zavrže se do sidona.
Gen.49.14   issakar je več žalost, prebivajoč sredi kraja.
Gen.49.15   in videl je, da je spokojnost, da je dobra, in deželo, da je prav, položil je ramena svoja na hudo, in postal je človek rodnik.
Gen.49.16   dan bode sodil ljudstvo svoje, kakor enega rodú izraelovega.
Gen.49.17   dan bode zmeč na putu, zmeč na putu, ktera bi udaril konje konja, in vsadnica naj padne za njim.
Gen.49.18   blaginjo moja osramotim, gospod.
Gen.49.19   gad, izkušan ga bode izkušal, a on ga bode izkušal na noge.
Gen.49.20   ašer, kruh njegov je kruh, in on bo dajal žalostje poglavarje.
Gen.49.21   neftalim je opravljeno kraja, kateri daje slabosti.
Gen.49.22   jožef ročena je jožef, mladoč vrg v vrg; mladič je prekrat po vrstih.
Gen.49.23   strelevali so ga, ogročili so ga, in streljali so ga strelci.
Gen.49.24   ali z moč je razdrano luk njegov, in zapušeno je roko roke svojih, po roku moči jakobovega; odtod, silnik jakobov.
Gen.49.25   od boga očeta svojega, in pomagal ti je bog moj, in blagoslavlja te blagoslovljenje nebes od gore, blagoslovljenje zemlje, ktera je v njem, blagoslov močnih in močnih.
Gen.49.26   blagoslov očeta svojega premogočajo vekomaj vekomaj, in vekomaj vekomaj vekomaj; naj bodo na glavi jožefu, in na vršče, kterega je imel brate.
Gen.49.27   benjamin je lužnik razbojnik; prvi se bo jedel, in večer daje hranje.
Gen.49.28   vsi te so dvanajst jakobovih dvanajst, in to jim je govoril oče njih, in blagoslovil jih je: vsak za blagoslovo njegovo jih je blagoslovil.
Gen.49.29   in on jim reče, in reče jim: jaz sem se pripeljal k narodu svojemu; popelite me z očetom mojim v peči, ktera je na polji efrona hetita;
Gen.49.30   v peči na makpelji, kteri je pred mamre v zemlji kanaanskoj, kogar je abraham kupil peshcherje od efrona hetita, za kup grob.
Gen.49.31   tam so pokopali abraham in sara, ženo njegovo; tam so pokopali izak in rebeku, ženo njegovo; in tam sem pokoril leu.
Gen.49.32   polja in jačka, ktera je na njej, od sinova hetovih.
Gen.49.33   in ko je jakob zahranil, zapovedal sinim svojim, in vzeme noge svoje na postel, in izpolnjeval je, in pridružil se je k svojem ljudstvu.
Gen.50.1    in josip pade na obličje očeta svojega, in plakal je nad njim, in poljubi ga.
Gen.50.2    in ukaže jožef hlapcem svojim kovarnikom, da pogrečejo očeta njegovega. in opečavali so pogrebenci izraela.
Gen.50.3    in napolnijo ga četrdeset dnî; kajti tako se izpolnijo dnî grobnice; in žalovali so ga egipčani sedamdeset dnî.
Gen.50.4    ko so pa prešlo dnî žalovanja, reče jozep k prijateljem faraonovemu, govoreč: če sem našel milost v vaših očích, govorite faraonu, govoreč:
Gen.50.5    oče moj me je zakledal, govoreč: v grobi, ktero sem si zakopal v zemlji kanaanskoj, tam me pohrani. pojdi torej, da pobegnem očeta svojega, da se vrnem.
Gen.50.6    in faraon reče: pojdi in pohrani očeta svojega, kakor je ti zaklel.
Gen.50.7    in prišel je jozep, da bi pogrebil očeta svojega; in šli so z njim vsi hlapci faraonovi, starešine njegovega njegovega, in vsi starešine zemlje egipetske.
Gen.50.8    in ves dom jožefov, in bratje njegovi, in dom očeta njegovega; samo ovce svoje in ovce svoje so ostavili v deželi gošenu.
Gen.50.9    in šli so ž njim, in kolesnice in konje; in vojska je bila več veliko.
Gen.50.10   ko so pa prišli na gumno atad, ktero je za jordanom, in plačejo za njim veliko in silno plač; in storil je žalost za očetom svojemu sedem dnî.
Gen.50.11   ko so pa stanovniki zemlje, kanaanci, vidijo žalost v kraji atad, in rekó: veliko žalost je to egipčanima. za to se je imenoval abel-misrajim, ktera je za jordanom.
Gen.50.12   in delali so mu sinovi njegovi tako, in pokopali so ga tam.
Gen.50.13   in vzeli so ga sinovi njegovi v zemljo kanaansko, in pokopali so ga v peshcherji makpelji, ktero je abraham kupil za grobo groba od efrona hetita, pred mamre.
Gen.50.14   in vrnil se je iosif v egipet, on in bratje njegovi, in vsi, kteri so šli z njim, da bi pokopali očeta njegovega.
Gen.50.15   videvši pa bratje jožefovi, da je njih oče umrl, rekó: da nam se josip prebode, in nam bo odplačil vsak hudo, katero smo mu storili?
Gen.50.16   in prišli so k jožefu, govoreč: oče tvoj je zaveshchal, predno je umrl, govoreč:
Gen.50.17   tako pravite jožefu: popusti naj krivicu svojemu in grehu svojem, ker so ti hudo storili. sedaj torej vzemi krivico hlapcev boga očeta svojega. in jožef je plakal, ko so govorili k njemu.
Gen.50.18   in pridejo k njemu, in rekó: kaj smo mi za hišo?
Gen.50.19   in reče jim jožef: ne bojte se, ker sem jaz za boga?
Gen.50.20   vi ste postali hudo zoper mene, ali bog je posodil, da je dobro, da se zgodí, kakor danes, da se vrne mnogo ljudstva.
Gen.50.21   ne bojte se! jaz bom izpolnil vas in hiše vaše. in opominjal jih je, in govoril jim je v srcu.
Gen.50.22   in sedel je jožef v egiptu, on in hiša očeta njegovega; in jezep živi sto deset let.
Gen.50.23   in videl je jožef efrajimovo otrok do tretih rodov; in sinovi makira, sina manašeova, rodili so se na kraji jožefovem.
Gen.50.24   in reče jožef bratom svojim: jaz umrem; ali bog bode vas spoznal, in izpeljal vas bode iz tega zemlje v zemljo, o katerem je prisegel abrahamu in izaku in jakovu.
Gen.50.25   in priseče jozep izraelce, govoreč: bog se bo oznanjal vas, in iznesite kosti moje odtod.
Gen.50.26   in umrl je jožef, ko je bilo sto deset let, in pokopali so ga, in položili so ga v morji v egiptu. in odide jakob, in zapovedal sinim svojimi, in snide noge svoje na postel, in izpolnjeval se je k svojem ljudstvu.
Exod.1.1    to je imena izraelovih sinova, kteri so šli v egipat z jakobom; vso z hišo svojim vnidejo.
Exod.1.2    ruben, simeon, levi, juda;
Exod.1.3    issachar, zabulón in benjamin;
Exod.1.4    dan in neftalim, gad in ašer.
Exod.1.5    in vsi duši, kteri so od jakoba, bilo je sedemdeset in pet duša. a josip je bil v egiptu.
Exod.1.6    in umrl je jožef, in vsi bratje njegovi, in ves ta rod.
Exod.1.7    izročili so se pa sinovi izraelovi, in razmnožili se so, in razmnožili se so, in premnožili so se več; in zemlja je napolnila njih.
Exod.1.8    in vstal je drugi kralj na egiptu, kteri ni vedel jožefa.
Exod.1.9    in reče ljudstvu svojemu: glej, narod izraelov je več in več od nas.
Exod.1.10   pojdite torej, da bi se ne izpolnjevali, da se ne pomnoži, in ko bi se zgodilo sramoto, pribavijo se tudi oni proti sovražnikom, in bodejo se bojali zoper nas, in izidejo iz zemlje.
Exod.1.11   in postavili so nad njimi nadlogi del, da bi jih pogubili s delom. in sagradili so faraonu pitom in ramses.
Exod.1.12   ali kakor so jih namreč ponižali, toliko je bil več, in bil je več več; in egipčani so se bodili od izraelaca.
Exod.1.13   tako so egipčani potiskali izraelce za voljo.
Exod.1.14   in delali so jim življenje za tvrdočljivo delo, v lahu, in v lači, in v vsem delom po polji, po vsem delom, ktere so jih obljubili.
Exod.1.15   in kralj egipetski reče možnikom hebrejskim, ktera je bilo enega njih ime sifra, in druga fua;
Exod.1.16   in reče: kedar boste pomagali hebrejske, in oznanjevali se boste, če je otrok, zabijte ga; a če je žensko, pojdite.
Exod.1.17   ali babice se bali boga, in niso delali, kakor jim je ukazal kralj egipetski; in zaživali so muškarce pri životu.
Exod.1.18   tedaj pokliče egipetski kralj meči, in reče jim: kaj ste storili to, da boste živeli moža v životu?
Exod.1.19   područje pa rekó faraonu: hebreje niso kakor egiptske žene; ker so se rodili; predno je prišel mož k njim, so je rodila.
Exod.1.20   bog je pa dobro delal svetih; in ljudstvo se razmnožila, in veliko se je mogovala.
Exod.1.21   ker so se babnice se bali boga, in je dal jim hiše.
Exod.1.22   tedaj je faraon zapovedal vsem ljudstvu svojemu, govoreč: vsakega moža, ktero se ima roditi, vrzite v reko; ali vsako žensko živete v životu.
Exod.2.1    in eden iz levijevega rodú je prišel, in vzel je za hišo levijevo.
Exod.2.2    in zače, in rodi sina; in videč, da je to več, zagrabi ga tri mesece.
Exod.2.3    ko pa ni mogla ga več skrivati, vzala ga je tičilo, in pomazal ga je smel in pič, in položil je otročino v njo, in položi ga v lakovo pri reke reke.
Exod.2.4    in seče daleč sestra njegova, da vidi, kaj mu se bo dogodilo.
Exod.2.5    in hčer faraonova je snila, da se umije v reku, in otročine njene hodili po kraji reke. ko pa ugleda tistega črja po trbi, pošlje otrok svoj, in izpelje je.
Exod.2.6    ko je pa razprla, ugleda dete; in ugleda, da je otrok, kteri je plakal, in reče: to je od hlapcev hebrejskih.
Exod.2.7    tedaj reče sestra njegova hlapci faraonovemu: hočeš li, da ti pokličem žensko od hebrejskih, da ti dovoli otročino?
Exod.2.8    hlapca faraonova jej reče: pojdi. in hlapca pride, in pokliče matere otrokovice.
Exod.2.9    in hčer faraonova jej reče: vzemi to otrok, in povoli mi ga, a jaz ti bom dal plačilo. in žena vzeme otročino, in hotel je je.
Exod.2.10   ko je pa otročina višlo, pripelje ga k faraonovu hči, in ona je postala za sina. in dala mu je ime mojzes, govoreč: iz vodâ ga sem izpeljal.
Exod.2.11   zgodí se pa v teh dnéh dnevih, ko je bil mojzes velik, izide k bratom svojim, in pogleda njih bolezni; in ugleda človeka egipčana, kteri je udaril nekaj hebrejce z bratje svojimi.
Exod.2.12   in pogledavši se ovamo in sedaj, ko ni videl nikogar, udaril je egipčana, in skril ga je v hiši.
Exod.2.13   in izide na drugi dan, in glej, dva hebrejca razbijajo, in reče krivičnemu: za kaj boš udaril bližnjega?
Exod.2.14   on pa reče: kdo te je postavil za poglavarja in sodnik nad nami? hočeš li pogubiti me, kakor si ubil egipčana? tedaj se mojzes se uplaši, in reče: tako se je zgodilo to besedo.
Exod.2.15   ko je pa slišal faraon to besedo, iskaša, da bi mojzes pogubil. mojzes pa odide pred faraonom, in ostal se je v zemlji madijanskoj; in sedel je na puščavi.
Exod.2.16   a midjanski tempelj imajoč sedem kćeri, ktere so prišli ovce očeta svojega jetro, in pridejo, in napolnijo prave, da napolni ovce očeta svojega jetro.
Exod.2.17   ko so pa prišli pastiri, izganjajo jih. pa vstal mojzes in jih reši, in napoji njih ovce.
Exod.2.18   ko so pa prišli k rehuelu, očetu svojemu, in on jim reče: kaj ste se sedaj prišli?
Exod.2.19   oni pa odgovoré: neki egipčanin nas je rešil od pastih, in napolnil nam je tudi ovce, in napoi ovce.
Exod.2.20   on pa reče hlapcem svojim: kjer je? kaj ste pustili tega človeka? pokličite ga, da bi jedl kruh.
Exod.2.21   in mojzes se prebiva pri tem človeku; in on je dal mojzesu, svojo hčer, za ženo.
Exod.2.22   in ona rodila je sina, in dal mu je ime geršom, ker reče: priliko sem v strani strani.
Exod.2.23   po mnogih dnevih jih je umrl kralj egipetski. in povzdigovali so izraelci za voljo službe, in zakričali so; in krik njih je prišlo k bogu od roke.
Exod.2.24   in slišal je bog njih stenje, in spomenil se je bog zaveze svoje z abrahamom, izakom in jakovom.
Exod.2.25   in pogleda bog na izraelce, in spoznal se je jim.
Exod.3.1    in mojzes je padel ovce svoja jetra, moža madianičega, in pripeljal je ovce pod puščavo, in pride k gori horebovem.
Exod.3.2    in se mu se pokaže angelj gospodov v plameni ognji iz globa; in videl je, da je kuč gorila ognjem, in nič se ne izgarí.
Exod.3.3    pa reče mojzes: pojdi, in vidim to veliko viđenje, kaj se ne bode ohranil.
Exod.3.4    ko je pa videl gospod, da je prišlo videti, pokliče ga gospod iz stoja, govoreč: mojzes, mojzes! on pa reče: to sem.
Exod.3.5    in reče: ne bližaj se ovamo; snimi obuvi iz nog svojih, ker mesto, na kterem stojiš, je zemlja svetega.
Exod.3.6    in reče: jaz sem bog očeta tvojega, bog abrahamov, bog izakov in bog jakobov. in vrgel je mojzes obličje svoje, ker se je čakal gledati boga.
Exod.3.7    in gospod reče: videl sem ozlobljenje ljudstva svojega, kteri je v egiptu, in slišal sem krik njihovo z pristavnikami, ker vém bolezni njih.
Exod.3.8    in prišel sem, da bi jih izpeljal iz močnih roke, in izpeljal jih iz té zemlje v dobro in dobro zemljo, v deželo, ktera teče med lakom in medom, na mesto kanaancev, in hetita, in amorejce, in ferezejce, in hivejce in jebusejce.
Exod.3.9    in sedaj, glej, klik izraelovih je prišel k meni, in jaz sem videl, kako so njih egipčani stiskali.
Exod.3.10   pojdi torej, pošljem te k faraonu, in izvedi narod moj, izraelce, iz egipta.
Exod.3.11   pa reče mojzes bogu: kdo sem jaz, da bom šel k faraonu in da bom izpeljal izraelce iz egipta?
Exod.3.12   pa reče bog: jaz bodem s teboj; in to ti je znamenje, da ti bom jaz poslal: ko si izpeljal ljudstvo iz egipta, boste služili bogu na tej gori.
Exod.3.13   pa reče mojzes bogu: glej, kedar sem prišel k izraelcima, in rekel jim bom: bog očetov svojih poslal me k vam, in oni me bodo vprašali: kaj je ime njegovo? kaj jim bom rekel?
Exod.3.14   in reče bog mojzesu: jaz sem, kteri sem. in reče: tako reci izraelcima: jaz sem me poslal k vam.
Exod.3.15   in reče bog k mojzesu: tako reci izraelcima: gospod, bog očetov vaših, bog abrahamov in bog izakov in bog jakobov, poslal me je k vam; to je ime moje vekomaj, in spomenjenje moje od vekomaj.
Exod.3.16   pojdi torej, in zberi starešine izraelovih, in reci jim: gospod, bog očetov svojih, se mi je pokazal bog abrahamov in bog izakov in bog jakobov, govoreč: pregledal sem vas, in kar vam je zgodilo v egiptu;
Exod.3.17   in sem rekel: odpeljal bom vas iz egipčine, v zemljo kanaancev, in hetita, in amorejce, in ferezejce, in hivejce, in jebusejce, v deželo, ktera teče med lakom in medom.
Exod.3.18   in poslušajo glas tvoj, in vnideš ti in starešine izraelovi k faraonu, kralju egipetskomu, in reci mu: gospod, bog hebrejev, se je poklical nas. pojdi torej tri dnî v puščavo, da prinesemo žrtve gospodu bogu svojemu.
Exod.3.19   a jaz vém, da vas ne bo izpustil egipetski kralj, da boste šli, če ne bo z močnim rokom.
Exod.3.20   in iztegnem roko svojo, in udarim egipčana v vseh čudežih mojih, ktere bom storil v njih; potem bode vas pustil.
Exod.3.21   in dajem milost temu ljudstvu pred egipčanima; in kedar boste izšli, ne boste šli prazni.
Exod.3.22   kajti vprašajo žena od soseda svojega in od njih prebivališče srebrnih in zlatnih posudov in obleke; in položite na sinove svoje in za žene svoje, in pograbite egipčane.
Exod.4.1    odgovorí pa mojzes, in reče: glej, ne bodo mi verovali, in ne bodo poslušali glasa mojega, ker rekó: gospod ti se ne vidi.
Exod.4.2    gospod mu pa reče: kaj ti je v roko? on pa reče: šiba.
Exod.4.3    in reče: vrri ga na zemljo. in vrši ga na zemljo, in zgodilo se je z čarom; in pobežal je mojzes od njega.
Exod.4.4    in gospod reče mojzesu: prostri roko svojo, in vzemi ga za plač. in stegnivši roko, vzel ga je, in bila je šira v njegovej ruci.
Exod.4.5    da bi verovali, da ti je videlo gospod, bog očetov njih, bog abrahamov, bog izakov in bog jakobov.
Exod.4.6    in reče mu gospod: potegni roko svojo v roko svojo. in vložil je roko svojo v njo; in izpeljal je, in glej, roka je bila kakor sneg.
Exod.4.7    in reče: pripelj zopet roko svojo v krivo svoje. in vložil je roko svojo v njo; in izpeljal ga je iz krila svoje, in glej, tako je bila ravna kakor tisto meso.
Exod.4.8    in če ti ne verujejo, in ne bodo poslušali glas prve znamenja, verujejo ti glas poslednih znamenja.
Exod.4.9    in če ti ne bodo verovali tem dvem znamenjim, in niso poslušali glasa tvojega, uzmi vode iz reke in izlij na suho; in voda, ktero si imel iz reke, pristane kri na suh.
Exod.4.10   in reče mojzes gospodu: molim se, gospod! nisem nič več, nič ni več, ni odprej, ko sem govoril tvojemu hlapcu, ker sem moč in moč jezik.
Exod.4.11   gospod pa reče mojzesu: kdo je dal usta človeku? in kdo dela gluhega in gluh, gledajoč in slepcem? ali ne jaz, gospod?
Exod.4.12   pojdi torej, in jaz bodem z ustom tvojem, in učim te, kar imaš govoriti.
Exod.4.13   on pa reče: molim se, gospod, pošljaj drugega, katerega si pošljal.
Exod.4.14   in gospod se razžalosti na mojzes, in reče: ali ni aaron, brat tvoj, levijec? vém, da bi govoril, da bi govoril. in glej, on ti bode izšel navstrechu, in ko te vidi, veselí se v sebi.
Exod.4.15   in ti mu reci, in stavi besede v usta njegovo; in jaz bodem z tvojem ustom in z njegovim ustami, in učil vam bom, kar boste storili.
Exod.4.16   in on ti bode govoril za ljudstvo; in on bode tebi za usta, in ti ćeš mu biti za boga.
Exod.4.17   in tu štap vzemi v roko svojo, po katerem bodeš storila znamenje.
Exod.4.18   in odide mojzes, in vrne se k jetrovi, hlapcu svojemu, in reče mu: pojdem, da se vrnem k bratom svojim, kteri so v egiptu, da vidim, da živijo še. jetro pa reče mojzesu: pojdi v zdravi.
Exod.4.19   in gospod reče mojzesu v midjanu: pojdi, pojdi v egipet, ker so umrli vsi, kteri so iščeli življenje tvoje.
Exod.4.20   in vzeme moisei ženo svojo in otroke svoje, in posadi jih na oslico, in vrne se v egipet. in vzel je mojzes moč božjo v ruci svojem.
Exod.4.21   in gospod reče mojzesu: kedar ti bodeš vrnil v egipat, glej, da delaš pred faraonom vse čudeže, ktere sem ti dal, da delaš pred faraonom; a jaz bodem zakoravil srce njegovo, da ne pustí ljudstva.
Exod.4.22   ti pa reci faraonu: tako govori gospod: izrael je sin moj prvorojenj.
Exod.4.23   in rekel sem ti: pustí sina mojega, da mi služí; če ti torej ne hočeš pustiti, glej, jaz bodem pogubil sina svojega, prvorojennega.
Exod.4.24   in zgodí se na poti na mestu, in sreča ga gospod, in iskaša ga pogubiti.
Exod.4.25   in sefora vzala je kamen, in obrezal je neobreza sina svojega, in padla mu je k nogam, in reče: ti si mi krivičnega krvi.
Exod.4.26   in odpušča se od njega. a ona reče: krvi obrezanih.
Exod.4.27   in reče gospod aronu: pojdi naproti mojzesu v puščavo. in odide, in sreča ga na gori božji, in poljubi se.
Exod.4.28   in oznanjeval je mojzes vse besede gospoda, ktere je poslal, in vse znamenje, ktere mu je bil zapovedal.
Exod.4.29   in odidejo mojzes in aron, in zbrali so vse starešine izraelovih.
Exod.4.30   in reče aaron vse te besede, ktere je govoril gospod mojzesu, in storil je znamenja pred ljudstvom.
Exod.4.31   in ljudstvo je verovalo; in slišali so, da se je gospod izgledal izraelce, in da je videl njih stiski, padli so, in klanjali so se.
Exod.5.1    po tem vnide mojzes in aron k faraonu, in rekó mu: tako govori gospod, bog izraelov: pustí ljudstvo moje, da bi mi praznili praznik v puščavi.
Exod.5.2    a faraon odgovorí: kdo je gospod, da bi poslušal glas njegov, da izpustim izraela? ne poznam gospoda, in izraela ne pustim.
Exod.5.3    in rekó mu: bog hebrejev nas je poklical. pojdi torej tri dnî v puščavo, da prinesemo žrtvovanje gospodu, bogu našemu, da nam ne bode udaril smrt ali morje.
Exod.5.4    kralj egipetski jim reče: mojzesu in aron, kaj boste odpelili ljudstvo od njih dél? pojdite na delo svoje.
Exod.5.5    in faraon reče: glej, sedaj je mnogo ljudstva, in vi jih boste odločili od njih rodov.
Exod.5.6    in tako naredi faraon pristavnikam naroda in pismarjem, govoreč:
Exod.5.7    " ne dajte naj več ljudstvu za tegljevo, kakor včer; oni naj hodijo in se zbirajo samo.
Exod.5.8    a područje tistih tegljev, katero so delali vsakega dan, ne odločite ničesar; kajti prazni so; zato se kličejo, govoreč: pojdemo, in prinesemo bogu našemu.
Exod.5.9    da se zgrabi delo tega človeka, da se zadelajo, in naj se ne skrbé s praznimi besedo.
Exod.5.10   in pošli so ljudski nadglednici in nadglednici, in govorili so ljudstvu, govoreč: tako govori faraon: ne bom vam dal šibe.
Exod.5.11   pojdite sami, in zbirajte sebi plečo, kjer boste našli; ali nič nič ne postane od vašega kraja.
Exod.5.12   in ljudstvo se razprla po vsej egiptu, da se zbirajo kraja za plečo.
Exod.5.13   a pripravitelji jih pripeljajo, govoreč: izpolnjajte delo, ktero je bilo po dnevi, kakor pa, ko je bila šira.
Exod.5.14   in sodili so se pismarji izraelovih, kteri so jim postavili faraonovi nadglednici, bili so, govoreč: za kaj niste bili izpolnjevali, kakor je prej, kakor enega in danes?
Exod.5.15   tedaj vnidejo pismarji izraelovih, in klikali so se faraonu, govoreč: kaj boš tako delal svojim hlapcem?
Exod.5.16   našimi hlapcem se ne dajajo, ali nam pravijo tič, da delajo. in glej, hlapci tvoji bodejo udarili, a krivica je ljudstva tvojega.
Exod.5.17   on pa reče: prazni ste, prazni ste; zato pravite: pojdemo, prinesimo gospodu.
Exod.5.18   pojdite torej, in delajte se; šira vam se ne bo dalo, a začetka tistega teglja oddajte.
Exod.5.19   in pismarji izraelovih ugledajo se v hudo, in rekó: ne boste delali tistega časa tistega, kar je po dnevi.
Exod.5.20   ko so pa izšli mojzesu in aronu, kteri so jim prišli naproti, ko so izšli od faraona,
Exod.5.21   in rekó jim: gospod naj se vidi na vas in sodi, ker ste se zavrgli pred faraonom in pred njegovim hlapcem, da daste meč v roke njegove, da bi nas pogubili.
Exod.5.22   in vrne se mojzes k gospodu in reče: gospod! za kaj si postal krivico temu ljudstvu? kaj si me poslal?
Exod.5.23   in da sem prišel k faraonu, da govorim v tvojem imenu, zasramnil je ta ljudstvo, in ti ne si rešil ljudstva svojega.
Exod.6.1    in gospod reče mojzesu: sedaj boš videl, kaj bom storil faraonu; ker z močnim roko jih bode pustil, in z močnim roko jih bode izpeljal iz zemlje svoje.
Exod.6.2    in reče bog mojsiju, in reče mu: jaz sem gospod.
Exod.6.3    in videl sem se abrahamu, in izaku in jakovu, bog mogočnega; ali imenu mojem gospod ne sem jim oznanjal.
Exod.6.4    in postavil sem zaveze svoje s njimi, da jim dam kanaansko deželo, zemljo, v katerem so prebivali kakor tujci.
Exod.6.5    in jaz sem slišal stenje izraelaca, ktere so egipčani služili, in spomenil sem zaveze svoje.
Exod.6.6    zato reci izraelcima: jaz sem gospod, in izpeljal vas bom iz moči egipčana, in rešil vas bom iz službe svoje, in rešil vas bodem močnim roko in veliko sodbe.
Exod.6.7    in vzemem vas za ljudstvo, in bodem vam bog; in spoznate, da sem jaz gospod, bog vaš, kteri vas izpelim iz nadloge egipčana.
Exod.6.8    in pripeljal vas bom v zemljo, po katerem sem se zaklel, da jej dam abrahamu, izaku in jakovu, in dam vam je v posjed. jaz sem gospod.
Exod.6.9    in mojzes je tako govoril tako izraelcima; ali niso poslušali mojzesu za voljo duhovanja in dužnih delov.
Exod.6.10   in gospod reče mojsiju, govoreč:
Exod.6.11   vnidi, govori faraonu, kralju egipetskomu, da izpustí izraelce iz zemlje svoje.
Exod.6.12   in mojzes je govoril pred gospodom, govoreč: glej, sinovi izraelovi me niso poslušali; kako bi me pa slišal faraon? a jaz sem razdražen.
Exod.6.13   gospod pa reče mojzesu in aronu, in zapovedi jim k faraonu, kralju egipetskomu, da izpeljejo izraelce iz zemlje egipatske.
Exod.6.14   to so glavari rodú njih: sinovi rubenovci, prvorodnika izraelova: enoh in pallu, hesron in karmi. to so rodovi rodovske.
Exod.6.15   sinovi simeonovi: jemuel in jaamin, in ohad, in jakin, in sohar, in šaul, sin kanaancev. to so rodovi simeonovih.
Exod.6.16   a to so imena levijevih sinov po rodom njih: gerson, kehat in merari. a let življenja levijevo je sto trideset in sedem let.
Exod.6.17   sinovi geršonovi: libni in šimei po njih rodovih.
Exod.6.18   sinovi kehatovi: amram in jishar in hebron in uziel; in let življenja kehatovih je bilo sto trideset in trideset let.
Exod.6.19   sinovi merarijevi: mahli in musi. to so rodovi levijev po rodom njih.
Exod.6.20   in amram je vzel jokebeda, hlapca očeta njegovega, za ženo; in rodil mu je aarona in mojzes. a let življenja amrama je bilo sto trideset in dva let.
Exod.6.21   sinovi jisharovi: korah, in nefeg, in zikri.
Exod.6.22   sinovi uzijevi: misael, eltsafan in sitri.
Exod.6.23   aaron je pa vzela za ženu elišebetu, kćer aminadabovu, sestru naason, in rodila mu je nadab in abihu, eleazar in itamar.
Exod.6.24   sinovi korahovi: asir in elkana in abiasaf. to so rodovi korahove.
Exod.6.25   eleazar, sin aaronov, vzel je za ženu jednu od dcer putiilovih, in rodila mu je pineha. to so rodovi levitskih rodove po rodovima njih.
Exod.6.26   to je aaron in mojzes, katerim je rekel gospod: izpelite izraelce iz zemlje egipatske, po četu njih.
Exod.6.27   to so, kteri so govorili faraonu, kralju egiptu, da izpeljejo izraelce iz egipta; to je aaron in aaron.
Exod.6.28   v dan, ko je govoril gospod mojzesu v deželi egiptu,
Exod.6.29   in gospod reče mojzesu: jaz sem gospod. govori faraonu, kralju egiptu, vse, kar ti pravim.
Exod.6.30   in reče mojzes pred gospodom: glej, jaz sem več, in kako bi me slišal faraon?
Exod.7.1    in gospod reče mojzesu: glej, postavil sem te boga za boga; in aron, brat tvoj, bode tvoj prerok.
Exod.7.2    ti govoriš vse, kar ti ukazujem; a aaron, brat tvoj, naj govori faraonu, da izpustí izraelce iz svoje zemlje.
Exod.7.3    a jaz bodem zakoravil srce faraonovo, in umnožil bodem znamenja moje in čudeže moje v zemlji egiptu.
Exod.7.4    in faraon vam ne bo poslušal, in jaz bodem položil roko svojo na egipet, in izpeljal bom iz zemlje egiptu vojska svoje, ljudstvo moje, izraelce.
Exod.7.5    in poznajo egipčani, da sem jaz gospod, ko stegnem roko svojo na egipat, in izpeljal bom izraelce izmed njih.
Exod.7.6    in napravili so mojzes in aron, kakor jim je gospod zapovedal, tako so storili.
Exod.7.7    mojzes je bilo osemdeset let, a aaron je bilo osamdeset in tri let, ko so govorili faraonu.
Exod.7.8    in gospod reče mojsiju in aronu, govoreč:
Exod.7.9    če vam faraon govori, govoreč: dajte nam znamenje. tedaj reci aronu: uzmi svoj štap, in hodi ga pred faraonom, da bode zmaj.
Exod.7.10   in vnide mojzes in aron pred faraonom, in storili so, kakor jim je zapovedal gospod. in vrde aaron svoj štap pred faraonom in pred hlapcem njegovim, in zgodilo se je zmaj.
Exod.7.11   in faraon pozva modrost in čarobnike; in sovražniki egipčani so tudi delali s svojimi čarobami.
Exod.7.12   in vrgli so vsak svoj štap, in zgodili so se zmeče; in zapila se je moč aaronovo njih zhezle.
Exod.7.13   povzdigovala se je srce faraonova, in ni jim poslušal, kakor je govoril gospod.
Exod.7.14   in gospod reče mojzesu: srce faraonovo je zapušeno, da ne pustí ljudstva.
Exod.7.15   pojdi k faraonu jutro; glej, on izide k vodi, in stoš pred njim na bregu reke; in štap, ktera se je prevrnila v zmiji, vzemi v roko svojo.
Exod.7.16   in reci mu: gospod, bog hebrejev, poslal me je k tebi, govoreč: pustí ljudstvo moje, da mi služí v puščavi; ali glej, ti nisi poslušal dokler.
Exod.7.17   tako govori gospod: po tem spoznaš, da sem jaz gospod: glej, jaz bodem udaril z točom, kteri je v ruci svojem, na vode, ktera je v reku, in prevrne se v kri.
Exod.7.18   in ribe, ktera je v reku, poginejo; in rekel se bode reka, in egipčani ne bodo mogli piti vode iz reke.
Exod.7.19   in reče gospod k mojzesu: reci aronu: vzemi štap svoj, in stegni roko svojo na vode egipetske, in na reke njih, in na roki njih, in na vse ročne vode, da se bodo v krvi; in bila je kri v vsej zemlji egiptu, v drevih drevih in v kamenjih.
Exod.7.20   in učinijo tako mojzes in aron, kakor jim je gospod zapovedal. povzdignivši šivo svoje, in udaril je vode, ktera je v reku, pred faraonom in pred hlapci svojimi; in vse vode, ktera je v reku, prevrnila so v krvi.
Exod.7.21   in ribe, ktera je bila v reku, umrla je reka, in egipčani niso mogli piti vode iz reke; in bila je kri po vsej zemlji egiptu.
Exod.7.22   ali egipčani so so storili tako s čarobami svojimi; in zakoračilo se je srce faraona, in on jih ne posluša, kakor je rekel gospod.
Exod.7.23   in faraon se obrne, in vnide v hišo svojo; in nič ni storil na srci svojem.
Exod.7.24   ali vsi egipčani so kopali okolo reke, da bi pivali vode, ker niso mogli piti vode iz reke.
Exod.7.25   in izpolnjevali so se sedem dnî, ko je gospod udaril reke.
Exod.8.1    in gospod reče mojzesu: vnidi k faraonu, in reci mu: tako govori gospod: pustí ljudstvo moje, da mi posluže.
Exod.8.2    in ko ne hočeš pustiti, glej, jaz bodem udaril vse oblasti tvoje zhabami.
Exod.8.3    in rešila se bode reka v globočini, in vrnejo se, in vnidejo v hišo tvoje, in v šatore tvojo, in v šatore tvoje, in v hiše hlapcev tvojih, in v ljudstvo tvoje, in v peče tvoje, in v peče tvoje.
Exod.8.4    tudi na te, in na ljudstvo tvoje, in na vse otroke tvoje, in zoper ljudstvo tvoje.
Exod.8.5    in gospod reče mojzesu: reci aaronu, bratu svojemu: iztegni roko svojo z roko svojo na reke, in na potoke, in na glave, in izpeljaj se na deželo.
Exod.8.6    in aron vzdigne roko svojo na vode egipatske, in padli so zhabi, in pokrili zemljo egiptu.
Exod.8.7    a egipčani so so delali ravno tako s čarobami svojimi, in izpolnjevali so globoče nad zemljo egipetskem.
Exod.8.8    tedaj pokliče faraon mojzes in arona, in reče: molite se gospodu, da odvrne zhabi od mene in od mojega ljudstva, in pustim ljudstvo, da bi žrtvovali gospodu.
Exod.8.9    pa reče mojzes: naredi me, da bom več molil za tebe, in za hlapce tvoje, in za ljudstvo tvoje, da pogubi zhabi od tebe in iz hiše tvojega, ali samo v reku ostanejo.
Exod.8.10   on pa reče: jutri. pa reče: kakor si rekel, da véš, da ni eden, kakor gospod bog naš.
Exod.8.11   in izpolnjevali se bodo zhabi od tebe, in iz hiše tvoje, in od hlapcev tvojih, in od ljudstva tvojega; samo v reku ostanejo.
Exod.8.12   in mojzes in aaron odidejo od faraona; in klical je mojzes k gospodu za globočine, ktera je postavil pred faraonom.
Exod.8.13   in gospod učini, kakor je govoril mojzes; in padli so zhabi iz hiše, in iz hiše, in iz polja.
Exod.8.14   in zgrabijo jih, in zgrabijo je zemljo.
Exod.8.15   videvši pa faraon, da je postal žalost, zapretil je srce njegovo, in ne posluša njih, kakor je govoril gospod.
Exod.8.16   in gospod reče mojzesu: reci aronu: stegni svoj zhez'o, in udari polje zemlje, tako da se bode na ljudstvu in po životinji v vsej zemlji egiptu.
Exod.8.17   in izpolnjevali so aaron roko svojo in svoj štap, in udaril je polja zemlje, in so se po človeškim človeku in v životakh; in po vseh krajih zemlje so se polnice po vsej zemlji egiptu.
Exod.8.18   hranici so pa tako delali s čarovami svojimi, da izpeljajo šator, ali niso mogli. tako so prebivališče na ljudém in na životinji.
Exod.8.19   a egipčani rekó faraonu: to je prst božji. ali srce faraonovega se zavrhne, in ni ga poslušal, kakor je govoril gospod.
Exod.8.20   in gospod reče mojsiju: vstani rano jutro, in stani pred faraonom, in glej, on izide do vode, in reci mu: tako govori gospod: pustí ljudstvo moje, da mi služí.
Exod.8.21   in če ne pusteš pustiti mojega ljudstva, glej, pošljam na te in na hlapce tvoje, in na ljudstvo tvoje, in na hiše tvoje, in po hiših tvojih.
Exod.8.22   ali v tem dan bodem slavil zemljo gošensko, v katerem je prebivala ljudstvo moje, da ne bode tam mučnih mukh, da spoznaš, da sem jaz gospod po zemlji.
Exod.8.23   in položil bodem razlomljenje sredi naroda svojega in ljudstva svojega; a jutri bode to znamenje na zemlji.
Exod.8.24   in gospod je storil tako; in prišla se je množica moča v hišo faraonovega, in v hiše hlapcev njegovih, in po vsej zemlji egiptu, da se je zemlja izgubljena od rodičnih mukh.
Exod.8.25   in faraon pokliče mojzes in arona, in reče: pojdite in prinesite bogu svojemu v zemlji.
Exod.8.26   pa reče mojzes: ne moremo tako biti; kajti sramoto so egipčanov, da prinesemo žrtvovanje gospodu, bogu našemu; če smo namreč prinosili krivice egipčanov pred njih, da bi ga kamenjali?
Exod.8.27   za tri dnî hodemo v puščavo, in prinesemo žrtve gospodu bogu svojemu, kakor nam je rekel.
Exod.8.28   in faraon reče: jaz vas odpustim, da prinesete gospodu bogu svojemu v puščavi; ali ne pojdite daleč daleč; molite se za mene.
Exod.8.29   pa reče mojzes: glej, jaz bom odšel od tebe, in molim se k gospodu, da bi bili jutri morce odšli od faraona, od njegovih služabnikov in od ljudstva njegovega. ali naj se faraon več ne pregreši, da ne pustí ljudstva, da bi prinosili gospodu.
Exod.8.30   tedaj izide moisei od faraona, in molil se je k gospodu.
Exod.8.31   in gospod učini, kakor je govoril mojzes, in odhodil je mošče od faraona, od hlapcev njegovih in od ljudstva njegovega, in nič ni ostal.
Exod.8.32   ali faraon je povrnil srce svoje na to čas, in on ne pustí ljudstva.
Exod.9.1    in gospod reče mojzesu: vnidi k faraonu, in reci mu: tako govori gospod, bog hebrejev: pustij ljudstvo moje, da mi posluže.
Exod.9.2    ker če ne hočeš pustiti, in boš ga še držal,
Exod.9.3    glej, ruka gospodova bode na skotom tvojem, ki je na polji, na konji, na magarji, na deve, na govedo, na ovce in na ovce.
Exod.9.4    in gospod bode razložil sredi skotov egiptskih in skotov egiptskih, da nič od vsega, kar je izraelovih, ne bode umrl.
Exod.9.5    in dal je gospod čas, govoreč: jutro bode gospod storil to na zemlji.
Exod.9.6    in gospod je storil to noter na drugi dan; in umrl je ves skot egipčana; a od skotov izraelovih ni umrl nič.
Exod.9.7    in faraon je videl, in glej, nič od ljudstva izraelovih nič ne je umrl. ali je srce faraonovega zakoravila, in ljudstva ne odpušča.
Exod.9.8    in reče gospod k mojzesu in aronu: vzemite izpolni roke iz peči, in potegni ga mojzes na nebo pred faraonom.
Exod.9.9    in postane prah po vsej zemlji egipetskoj, in postane na ljudih in na životinjah, v vseh deželih in na životakh, v vsej zemlji egiptu.
Exod.9.10   in vzemó pepel iz peči, in stopijo pred faraonom; in potegnil ga je mojzes k nebu; in zgodilo se je čerbe, ktere so izpolnjevali na ljudéh in na životakh.
Exod.9.11   in čarobni niso mogli vstati pred mojzesom za voljo njih čerbe; kajti plači so bili v čarobo in po vseh egipćanah.
Exod.9.12   gospod pa zakoravi srce faraonovega, in on jih ne posluša, kakor je rekel gospod.
Exod.9.13   in gospod reče mojzesu: vstani rano jutro, in stopi pred faraonom, in reci mu: tako govori gospod, bog hebrejev: pustij ljudstvo moje, da mi služí.
Exod.9.14   kajti sedaj jaz pošljem vse plašnje moje v srce tvoje, in na služabnike tvoje, in na ljudstvo tvoje, da spoznaš, da ni nič kakor jaz po vsej zemlji.
Exod.9.15   ker sedaj sem vzel roko svojo, in udaril sem te in ljudstvo tvoje smrću, da bi se izgubil iz zemlje.
Exod.9.16   ali za to sem ti postavil, da pokažem v tebi moč svoje, in da se oznanjuje ime moje po vsej zemlji.
Exod.9.17   ti torej delaš zoper mojega ljudstva, da jih ne pustiš?
Exod.9.18   glej, jutro v tu čas bodem dajal silno grad več, katero ni bilo v egiptu od tega dné, ko je bilo do današnjega dnî.
Exod.9.19   sedaj torej popelj, da zbiraš skot svoj, in vse, kar je na polji; kajti vsi ljudjé in skot, ktere se bodo našli na polji, in ne vnidejo v hišo, zapadne na njih grad, in poginejo.
Exod.9.20   kteri so se hlapili besedo gospodovo, zgrabi otroke svoje in stada svoja v hiše.
Exod.9.21   a kdor se ne posluša besede gospodovo, odpustil je otroke svoje in stada svoja na polji.
Exod.9.22   in gospod reče mojzesu: stegni roko svojo na nebo, da bode grad po vsej zemlji egiptu, na ljudî in na stoke in na vso travo na zemlji egipatskoj.
Exod.9.23   in izprostra mojzes roko svojo k nebu, in gospod je dal gromi in grad, in ognjena je ognjem na zemlji; in gospod je vrgel grad na zemljo egiptu.
Exod.9.24   bila je pa grad, in ognjena je oganj v grad, in grad je bila več veliko, katero ni bilo podobno v egiptu, dokler je bilo narod.
Exod.9.25   in grad je udaril po vsej zemlji egiptu vse, kar je na polji, od človeških do skotov, in vse, kar je po polji, udaril je grad, in vse polne drevesa razbila.
Exod.9.26   samo v deželi gesem, kjer so bili izraelci, nihče ni bilo grad.
Exod.9.27   faraon pa pošlje in pokliče mojzes in arona, in reče jim: pregrešil sem sedaj; gospod je pravičen, a jaz in narod moj krivični.
Exod.9.28   molite se gospodu, da se postane gromi božji in grad; in pustim vas, da ne ostanete več.
Exod.9.29   pa mu reče mojzes: ko bom izšel iz mesta, raztegem roke svoje k gospodu, in gromi bodo prekopali, in grad ne bo bil več, da poznaš, da je gospodovo zemlja.
Exod.9.30   vém pa, da si ti in tvoji hlapci, da še ne bojite boga boga.
Exod.9.31   a lenic in ječo so bili pogubljeni, ker ječo je storil, a l'njo je ležal.
Exod.9.32   a pšenico in ječo niso bili pogubljeni, ker so trišeni.
Exod.9.33   in odide mojzes od faraona iz mesta, in vzdigne roke svoje k gospodu; in gromi se in grad prestajo, in dozhd nič ne vrča na zemljo.
Exod.9.34   videvši pa faraon, da je prešlo dozhd in grad in gromi, zopet je zgrešil, in zakoravil je srce svoje, on in hlapci njegovi.
Exod.9.35   in srce faraonovo se zavrhne, in ni odpustil izraelce, kakor je govoril gospod po mojzesu.
Exod.10.1   in reče gospod k mojzesu: vnidi k faraonu; kajti jaz sem zakoravil srce njegovo in srce hlapcev njegovih, da sem storil te znamenja na njih.
Exod.10.2   in da opopovedaš otrokom svojim in otrokom svojim, kar sem storil egipčanima, in znamenje moje, ktere sem storil v njih, da boste spoznali, da sem jaz gospod.
Exod.10.3   in vnide mojzes in aron pred faraonom, in rekó mu: tako govori gospod, bog hebrejev: doklej ne hočeš se sramoti pred menoj? popusti ljudstvo moje, da mi služí.
Exod.10.4   ker če ne hočeš pustiti mojega ljudstva, glej, pripeljal bom jutro skakavca na vse tvoje oblasti.
Exod.10.5   in pokrijejo obličje zemlje, tako da ne bo mogoč gledal zemljo, in požeró to, kar vam je ostal grad, ki vam je ostal grad, in požeró vsako drevo, kar vam je na zemlji.
Exod.10.6   in napolnijo se hiše tvoje, in hiši vseh hlapcev tvojih, in vsa hiša vseh egipčana; kar niso videli očetje tvoji, ni očetje očetov tvojih, od dné, ko so bili na zemlji, do današnjega dné. in obrnivši se, izide od faraona.
Exod.10.7   in hlapci faraonova mu rekó: doklej se bode to za nas postala? pustij ljudéh, da bi služili gospodu bogu svojemu; ali ne véš li, da se izgubi egipćanin?
Exod.10.8   in povrnili so mojzes in arona k faraonu, in reče jim: pojdite, služite gospodu bogu svojemu; kdo so pa, kteri hodijo?
Exod.10.9   in mojzes reče: pojdemo z mladenimi in starešinami, s otrokami našim in s močami našimi, in z ovčami našimi; kajti praznik je gospodu bogu našemu.
Exod.10.10  in reče jim: gospod naj bo tako med vami, kakor bom poslal vas in otroke svoje; poglejte, da vam je zlo.
Exod.10.11  ne bodite tako. pojdite, možjé, in služite gospodu, kajti to ste sami prosili. in izpeljali so jih pred faraonom.
Exod.10.12  tedaj reče gospod mojzesu: stegni roko svojo na zemljo egiptu, da prihaja skakavci na zemljo egiptu, in požre vse trave zemlje, vse, kar je ostal grad.
Exod.10.13  in povzdignivši mojzes svoj zhezl na zemljo, izpeljal se je gospod veter jug na zemljo ves dan in vso noč; in ko je bila jutro, vzel je noč veter skakavče.
Exod.10.14  in prišla je skoč po vsej zemlji egiptu, in izpolnjevala je po vseh oblastih egiptu več; pred tem se ni bilo podobno skakavci, in po tem se ne bode tako.
Exod.10.15  in pokrila so obličje zemlje, in izpolnjevala se je zemlja; in pojedli so vse trave zemlje, in vse plodove drevih, kteri so ostali grad; in ni ostala nič zelenega po drevih in po zelenih trave polja v vsej zemlji egiptu.
Exod.10.16  in videl je faraon, da pokliče mojzes in arona, in reče: grešil sem se pred gospodom, bogom vašim, in zoper vas.
Exod.10.17  povrni se torej greha mojega več več, in molite gospoda, boga svojega, da se odtegne od mene ta smrt.
Exod.10.18  in on izide od faraona, in molil se je gospodu.
Exod.10.19  in gospod izvrši veter velik veter, in vzel je skakalce, in vrgli ga v morje roke; ne ostala ni enega skakača po vsej zemlji egiptu.
Exod.10.20  ali gospod zakoravi srce faraonovo, in on ne odpusti izraelce.
Exod.10.21  in gospod reče mojzesu: stegni roko svojo k nebu, da se bode tma nad zemljo egipetskem, da se obleče temnotu.
Exod.10.22  in izprostra mojzes ruku k nebu, in zgodilo se je oblast oblake po vsej zemlji egiptu tri dní.
Exod.10.23  nihče ni videl brata svojega tri dnî, in nihče ni vstal iz njega prebivališče tri dnî; a vsem izraelom je bilo luč v njih prebivališčih.
Exod.10.24  in pokliče faraon mojzes in reče: pojdite, služite gospodu; samo ovce in goveda naj ostanete; tudi otroci vaši naj odidejo z vami.
Exod.10.25  pa reče mojzes: a ti boš tudi dal nam žrtve in žré, da prinesemo gospodu, bogu svojemu.
Exod.10.26  tudi dobi naše hodi z nami, ne ostanemo ni kopyta; kajti od njih bomo vzeli, da služimo gospodu bogu svojemu; a mi ne vémo, kaj bomo služili gospodu, dokler ne priidemo tam.
Exod.10.27  gospod pa zakoravi srce faraonovo, in on jih ne hodi pustiti.
Exod.10.28  in reče mu faraon: odidi od mene; varujte se, da ne boš več videli obličja moje; kajti v dan, ko si mi videl, umreš.
Exod.10.29  in odgovorí mojzes: povedal si: nič ne bom več videl pred obličjem tvojim.
Exod.11.1   in gospod reče mojzesu: še enega iazú bom prišel na faraona in na egipat; potem bode vas pustil odtod. kedar vas bo odpustil, izpelí vas odtod.
Exod.11.2   govori torej ljudstvu, da poprosi vsak od bližnjega svojega, in vsak žena od bližnjega svojega srebrnih in zlatnih več.
Exod.11.3   gospod je pa dal ljudstvu milost pred egipčani; in tako je mojzes človek več velik v egipćan, in pred očmí faraonova in pred ljudstvom.
Exod.11.4   in reče mojzes: tako govori gospod: v mesu noč bom prišel v sredi egipta;
Exod.11.5   in vse prvorojené v zemlji egiptu poginejo, od prvenca faraonova, kteri sedí na prestole, do prvorca robe, ktera je pri kamen, in vse prvorojeno z skotom.
Exod.11.6   in velik vik bode v vsej zemlji egiptu, katero ni bilo, in nič več ne bo bilo.
Exod.11.7   ali v vseh sinovih izraelovih ni kuč na jeziku svojem, od človeka in od skot; da véste, da gospod razloča mezhdu egipčanima in izraelom.
Exod.11.8   in vsi te hlapci tvoji bodo pošli k meni, in vrnejo se pred menoj, govoreč: izidi ti in ves ljudstvo, katero si ti pustil. in potem bom izšel. in izide se od faraona z žalostjo.
Exod.11.9   gospod pa reče mojzesu: faraon vam ne bo poslušal, da se pomnoži znamenje moje v zemlji egiptu.
Exod.11.10  mojzes pa in aaron so storili vse te čudeže pred faraonom; a gospod je zakoravil srce faraonovega, in on ne pusti izraelce izpustiti iz zemlje svoje.
Exod.12.1   in gospod reče mojzesu in aronu v zemlji egiptu, govoreč:
Exod.12.2   " ta mesec je za vas prvo mesečja; prvi bode vam v časa leta.
Exod.12.3   govorite vsemu zboru izraelovemu, govoreč: v deseti dan tega mjeseca naj vzemó vsak ovce za hišo, vsak ovce za hišo.
Exod.12.4   a če je v hiši malo, da ne bi bilo malo za ovce, naj vzeme med seboj, bližnjemu svojemu, za število duša; vsak, kar ima, naj se pobroja za ovce.
Exod.12.5   mogočnega janje, mač gočino, bode vam; od jakih javičnih, in od kozlih vzemite.
Exod.12.6   in držite ga do četrnaestega dan tega mjeseca; in zakoló ga ves ljudstvo izraelove zboru večer.
Exod.12.7   in vzemó od krvi, in položajo na oba popelja in na preroke, v hiših, v kterih jih bodo jesti.
Exod.12.8   in meso naj naj jedejo v tej noči, kakor oglej ognjem; in brez nekvašenega kruha naj se jedejo.
Exod.12.9   ne jedite od njega brez ramena, ne mogočnega v vodi, nego ogledeno ognjem, glavo, noge in obleko.
Exod.12.10  ne ostanete od njega do jutra; a kar ostane od njega do jutra, spalite v ognji.
Exod.12.11  in tako ga boste jedili: stegni boste prevezani, obuvi na nogah, in štap v rukama svojem; in jedite ga po žalosti; to je velikonočno jagnje gospodovo.
Exod.12.12  in šel bom v tej noči v zemlji egiptu, in udarim vse prvorojené v zemlji egiptu, od človeka do skotov; in v vseh bogoh egipčanov bodem storil sodbo. jaz sem gospod.
Exod.12.13  in krov vam bode za znamenje na hiših hiših, v kterih ste, in ko bom videl krvi, osramotil vas bom, in ne bode na vas iazva, da bi se pogubil, ko bom udaril v zemlji egiptu.
Exod.12.14  in dan naj vam bode to spomin, in obsvetite ga v praznik gospodu v vseh rodov vaših; za ustavo vekomaj obsvetite ga.
Exod.12.15  sedem dní boste jedli nekvašenje; od prve dan da pogubite kvasa iz hiše vaših; kajti vsak, kdor bi jedel kvasno, od prvi dan do sedmi dné, bode pogubljen od izraela.
Exod.12.16  in v prvi dan boste sveti zbor, in sedmi dan boste sveti zbor; ničesar delo ne boste delali v njih; samo to, kar se bode delala vsakemu duši, samo to naj se boste delali.
Exod.12.17  držite torej to zapoved; kajti v tem dan sem izpeljal moč svoje iz zemlje egipetske; in delajte to dan v rody svoje za več vekomaj.
Exod.12.18  v prvi dan prvoga mjeseca, od večera do večera, do dvadeset in prvi dné, do večera.
Exod.12.19  po sedmi dnevih naj se ne najde kvasú v hiših hiših; kajti vsak, kdor bi jedel kvasno, ta duša naj se iztrebi iz shajališčev izraelovih;
Exod.12.20  nič kvašenega ne jedite; v vseh prebivališčih vaših boste jedli nekvašenje.
Exod.12.21  in pokliče mojzes vse starešine izraelovih, in reče jim: pojdite, vzemte sebi janje za rodove svoje, in zabijte velikonočno jagnje.
Exod.12.22  in vzemete isopu isopu, in omočite ga v krvi, ktera je v vratih, in potegnite krvi in oba praga, od krvi, ktera je pri vratih; a vi naj ne bodete izšli vsak po vratih hiše svoje do jutra.
Exod.12.23  ker gospod bodi prešlo, da bi udaril egipćane; in ko vidi kri na praga in oba praga, bode prešla gospod vrata, in ne bode pustil pogubija vniti v hiše svoje, da bi vas udaril.
Exod.12.24  držite pa to, kakor postavo za sebe in za sinove tvoje na vekomaj.
Exod.12.25  in kedar vnidete v zemljo, ktero vam bo dal gospod, kakor je govoril, hodite to službo.
Exod.12.26  in kedar vam rekó sinovi vaši: kaj je ta služba?
Exod.12.27  odgovorite jim: to je velikoto žrtava gospodu, kteri je hodil z hiše izraelovih v egiptu, ko je udaril egipčane, a naše hiše je rešil. in ljudstvo se pokloni in se pokloni.
Exod.12.28  in pošli so, in delali so izraelci; kakor je gospod zapovedal mojzesu in aronu, tako so storili.
Exod.12.29  in zgodí se v ponoči noč, in gospod je udaril vse prvorojené v zemlji egiptu, od prvorojenega faraonova, kteri je sedel na prestole njegovemu, do prvorojenega ročnika, ktera je bila v grobi, in vse prvorojené od skot.
Exod.12.30  in vstal je faraon noč, in vsi služabniki njegovi, in vsi egipčani; in velika vič je bila v egiptu, ker ni bilo hiša, v kterem ni bil mrtev.
Exod.12.31  in pokliče faraona in arona noč, in reče jim: vstanite, izidete iz ljudstva svojega, vi in izraelci; pojdite, služite gospodu, kakor ste govorili.
Exod.12.32  vzemite tudi ovce svoje in volje svoje, in pojdite, in blagoslivljajte mene.
Exod.12.33  in egipčani so nosili ljudstvo, da jih preganjajo iz zemlje, ker so rekli: vsi smo umrli.
Exod.12.34  in ljudstvo je vzel tisto plašilo, predno je bilo zakvašeno, in opravljali so se v oblečih svojih na plečih.
Exod.12.35  in izraelci so storili, kakor je zapovedal mojzes, in prosili so od egipčana srebrnih in zlatnih posudov in oblečih.
Exod.12.36  gospod je pa dal ljudstvu milost pred egipčani, in oni so jim dajali. in zabrali so egipčane.
Exod.12.37  in izraelci izidejo iz ramses v sukot, do šest stotina tisoč laših moža, osim otrokov.
Exod.12.38  in veliko daleč je šel z njimi, in ovce in goveda in skoraj veliko skoraj.
Exod.12.39  in nasitili so težko, ktero so izpelili iz egipta, opresni kruhove; kajti ne je bilo zakvašena; ker so jih izgnali iz egipčana, in niso mogli prepreti, in ne so sebi napravljali za pot.
Exod.12.40  prebivališče pa, ktera so prebivali sinovi izraelovi v egiptu, bilo je četiri stotine in trideset let.
Exod.12.41  in zgodí se po tem, ko je bilo četiri stotine in trideset let, izide iz zemlje egipatske vse vojska gospodovo.
Exod.12.42  v noči gospodovemu je to noč, da bi jih izpeljal iz zemlje egipatske. ta noč je za stražnost gospodu za vse izraelce v njih rodove.
Exod.12.43  in reče gospod k mojzesu in aronu: to je postavo velikonočega: nihče inoplemennik naj ga ne jedi.
Exod.12.44  ali vsak služabnik, kterega se je kupil, da bi ga obrezal, bode jesti.
Exod.12.45  prihod in naemnik naj ne jedi od njega.
Exod.12.46  v jedem hiši se bode jedel; ne izpeljajte iz hiše meso zunej, in kosti njegove naj ne sokrušite.
Exod.12.47  vse občina izraelova naj ga dela.
Exod.12.48  in če pristopije med vami prihodnji, da bi delal velikonočno jagnje gospodu, obreže ga vse muškarce, in tedaj se pristopi, da je delal, in bode kakor domorec v deželi; ali vsak neobrezano naj ga ne jedi.
Exod.12.49  eden zakon bode za poseljivo, in za prebivališče, kteri prebiva v vas.
Exod.12.50  in vsi izraelci so storili; kakor je zapovedal gospod mojzesu in aronu, tako so storili.
Exod.12.51  in zgodí se v tem dan, da je izpeljal gospod izraelce iz zemlje egipatske, po četu njih.
Exod.13.1   in gospod reče mojsiju, govoreč:
Exod.13.2   posvetuj mi vse prvorojeno, kteri je otvoril moč sredi izraelaca, od ljudî in od skotov; meni je.
Exod.13.3   in reče mojzes ljudstvu: spominjajte se tu dan, v katerem ste izšli iz egipta, iz hiše službe; kajti z krepkim roko vas je izpeljal gospod odtod. tako naj ne jedete kvasega.
Exod.13.4   danes ste izšli, v mesem abibu.
Exod.13.5   in kedar te gospod vzeme v zemljo kanaancev, in hetita, in amorejce, in hivejce, in jebusejce, katerim se je zakleo očetom tvojim, da ti je dati, deželo, ktera teče med lakom in medom, in delaš to službo v tem mesem.
Exod.13.6   šest dnî jé opresnoki; sedmi dan je praznik gospodu.
Exod.13.7   nekvašenje se jé po sedmih dnevih; nikoli naj se ne vidi kvasno, in brez kvasa v vseh krajih tvojih.
Exod.13.8   in oznanjaj sinu svojemu v tem dan, govoreč: za to je storil gospod za mene, ko sem izšel iz egipta.
Exod.13.9   in da ti bode znamenje na roke tvojem in za spomen pred očmi tvoimi, da bi bila postava gospodova v ustih tvojih; kajti krepko roko te je izpelil gospod iz egipta.
Exod.13.10  tako držaj to postavo v stanovitno času, od dnî do dnî.
Exod.13.11  in kedar te gospod vvede v zemljo kenaansko, kakor je zakleval tebi in tvojim očetom, in dal ti je,
Exod.13.12  vzemi vsakega, kteri razprne materje, in vsadi vse, kar je v volji tvojem; muškarce posvetuj gospodu.
Exod.13.13  kdorkoli oprosti oslico, prekupi ovce; če pa ne premeneš, odkupi ga; vsako prvorojeno človeč od sinov svojih izkupi.
Exod.13.14  in če te popita tvoj sin po tem, govoreč: kaj to je? reci mu: z močnom roko nas je izpeljal gospod iz egipta, iz hiše službe.
Exod.13.15  ko je pa faraon zakoravil, da nas izpustí, izbi gospod vse prvorojeno v zemlji egiptu, od prvorojenega človeka do prvorojenja skotov; zato sem prinosil gospodu vsako, kteri otvori mater, muškarce, in vse prvorojeno z sinima svojimi rešim.
Exod.13.16  in to naj bode za znamenje na roko svojo in za znamenje pred očmi svojimi; kajti krepkim roko te je izpeljal gospod iz egipta.
Exod.13.17  ko je pa faraon ljudstvo pustil, ne vodi jih bog po poti zemlje filistejskega, ker je bil blizu; kajti bog je rekel: da se ljudstvo ne pokaže, ko bi videli boj, in se ne vrne v egipet.
Exod.13.18  in sodil je bog ljudstvo po poti po puščavi morjskega morja. in popeljali so se sinovi izraelovi iz zemlje egipetske.
Exod.13.19  in vzeme moisei kosti jožefov s seboj; kajti zaklel je zaklinjal sinove izraelove, govoreč: bog se bo namreč pregledal vas, in vrzite kosti moje odtod s seboj.
Exod.13.20  in odpeljali so se iz sukota, in stopijo v etam, na kraji puščavi.
Exod.13.21  bog je pa obudil ga denem v oblaku oblaku, da jim pokaže pot, a noč z oblakom ognjem.
Exod.13.22  ne osramotil se je oblačnik oblaka denem, in stup ognjem noč pred ljudstvom.
Exod.14.1   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Exod.14.2   reci izraelcima, naj se vračajo, in utajajo se pred pi-hahirotom, između migdola in morja, naproti baal-sefonu; pred njim bodite utaborili na morji.
Exod.14.3   in faraon bode rekel ljudstvu izraelovim: zabludili so se v zemlji, zakrila jih je pustinja.
Exod.14.4   a jaz bodem zakoravil srce faraonovo, da ga poganí; in slavit bodem se v faraone in v vsej vojsci njegovem; in egipčani bodo spoznali, da sem jaz gospod. in storili so tako.
Exod.14.5   ko so pa rečeno kralju egipčanu, da je ljudstvo bežal, prevrnila se je srce faraona in hlapcev njegovih na ljudstvo, in rekó: kaj to smo storili, da pustemo izraela, da nam ne služe?
Exod.14.6   in vzel je faraon kolesnice svoje, in odpelje ljudstvo svoje z seboj.
Exod.14.7   in vzel je šest stotina izbrani bojnih kola, in vso konje egipčana, in poglavarje nad vsemi.
Exod.14.8   in gospod zakoravi srce faraonovo, kralja egipetskega, in poganjal se je za izraelci. izraelci pa hodili z močjo roko.
Exod.14.9   in egipčani so pognali za njim, in najdejo jih, ko so bili ležali pri morji, in vse konje in kola faraonova, in konci, in vojska njegovo pred morje, pred pi-hahirot, naproti baal-sefonu.
Exod.14.10  ko so se pa faraon približal, pogledajo sinovi izraelovi oči, in glej, egipčani, kteri so pošli za njimi, so se mnogo uplašili, in klikali so izraelci k gospodu.
Exod.14.11  in rekó mojzesu: je nič grobe v egiptu, da si nas izpelil, da bomo pogubili v puščavi? kaj si nam to storil, da si nas izpeljal iz egipta?
Exod.14.12  ni li ta beseda, ktero ti smo govorili v egiptu, govoreč: predaj nas, da bomo služili egipčanima? kajti bolje nam je služiti egiptom, nego da umrem v tej puščavi.
Exod.14.13  pa reče mojzes ljudstvu: ne bojte se; stojte, in vidite blaginjo gospoda, katero bode dal vam danes; kajti kakor ste videli egipčane danes, ne boste se več videli vekomaj.
Exod.14.14  gospod bojuje za vas, a vi bodite silni.
Exod.14.15  in gospod reče mojzesu: kaj kličeš k meni? reci izraelcima, naj hodijo.
Exod.14.16  ti pa podigni štap svoj, in prostri roko svojo na morje, in razpolni ga, da naj vnidejo sinovi izraelovi sredi morja po suhu.
Exod.14.17  in glej, jaz bodem zakoravil srce egipčana, in vnidejo za njimi; in slavit bodem se v faraone in v vsej vojsci njegovem, v kolesnicama in konjima.
Exod.14.18  in poznajo egipčani, da sem jaz gospod, kedar se osramotim v faraonu, v kolesnicama in konjih njegovih.
Exod.14.19  in angelj božji, kteri je šel pred izraelom, izide, in šel je za njim; in stolp oblačnik izide od njih, in stopi se za njima.
Exod.14.20  in prišla je mezhdu vojskom egipčanskim in obóz izraelovih; in bila je temerja in oblačilo, in prešlo je noč, tako da se niso vsadili eden drugemu vso noč.
Exod.14.21  in izprostra mojzes ruku na morje, in gospod izpelje morje z vetrovim vetrom vso noč, in napravil je morje po suho; in vode se razdvojo.
Exod.14.22  in izraelci vnidejo po sredi morja po suhom, in voda jim je bilo zid po pravici in po levo.
Exod.14.23  in egipčani so pognali, in vnidejo za njimi v sredo morja vse konje faraonova, konje njegove in konci njegove.
Exod.14.24  in zgodí se v večenej straži, in pogleda gospod na vojsko egipčana v oblaku ognjem in oblaku, in obložil je vojsko egipčana.
Exod.14.25  in zgrabi širi njih bojnih kola, in izpeljal jih je malo. in egipčani rekó: pobegimo se pred obličjem izraelom, ker gospod bojuje za njih zoper egipčana.
Exod.14.26  in gospod reče mojzesu: stegni roko svojo na morje, da se vode vračajo na egipčane, na njih kolesnice in na konci njegove.
Exod.14.27  in izprostra mojzes roko svojo na morje, in prišla se je vode vsak dan na svoje oblasti, in egipčani so bežali pred vodom; in gospod je udaril egipčana sredi morja.
Exod.14.28  in vode se vrnejo, in pokrila so kola in vsadnice, in vse vojska faraonova, kteri so šli za njimi v morje; ne ostala ni eden od njih.
Exod.14.29  sinovi izraelovi pa so šli po suhu sredi morja, in vode so jim bilo zid za desno in za levo.
Exod.14.30  tako se je gospod v ten dan rešil izraela iz močnih roke; in videl je izrael egipčana mrtvih na bregu morja.
Exod.14.31  in videl je izrael veliko roko, katero je storil gospod na egipčane; in ljudstvo se bali gospoda, in verovali so gospodu in mojzesu, hlapcu njegovemu.
Exod.15.1   tedaj zapečali mojzes in sinovi izraelovi to pesem gospodu, in rekó: pečati gospodu, kajti slavo je prešiljeno; konje in jezitnika je vrnil v morje.
Exod.15.2   pomoč in slavo mi je bil za zveličanje; on je bog moj; in slavil ga bodem, bog očeta mojega, in povzdignil ga bodem.
Exod.15.3   gospod je vojnik, gospod je ime njegovo.
Exod.15.4   konje faraonova in vojska njegovo je vrgel v morje, a mladenički vojske njegove so potopali v crvenem morji.
Exod.15.5   hudobni so jih pokrivali; padli so v morje kakor kamen.
Exod.15.6   desnica tvoja, gospod, je slaven v kreposti; desnica tvoja, gospod, razbije sovražnike.
Exod.15.7   in v veličastnosti svoji sokrušil si protivnike svoje; poslal si jezo svoje, in požrla jih je kakor stopa.
Exod.15.8   in po duhu svojem prestopijo vode, prestopili so se vode, povzdigovali so se kakor zid, in valovi so se prekrasili sredi morja.
Exod.15.9   sovražnik reče: poganjal bodem, preganjal bodem plijen; napolnil bodem dušo mojo; pogubim meč mojo, bode gospodovala roka moja.
Exod.15.10  poslal si po duhu svojem, in pokrila jih je morja; padli so kakor moč v velike vode.
Exod.15.11  kdo je podoben tebi v bozeh, gospod? kdo je podobno tebi, slaven v svetem, divno v slavi, ki dela čudesa?
Exod.15.12  praviš desnico svojo, in pog jih je zemlja.
Exod.15.13  ti si hodil po pravici svojem ljudstvo to, ktero si si odkupil; po moči svoji si ga vedel do svetosti svoje svetosti.
Exod.15.14  pogani so slišali, in razbojé se, žalosti so stanovnike filistejske.
Exod.15.15  tedaj se skupijo edomski poglavarji, in mogočniki moapske zapadó trepet; žalovali so vsi stanovniki kanaanske.
Exod.15.16  padli so na njih strah in trepet; po veličastnosti roko svojega bodejo kamenjali, dokler ne prejde ljudstvo tvoje, gospod, dokler ne proide narod tvoj, kterega si imel.
Exod.15.17  vzemi in zasadi ga na goro poseščine svoje, v stanovitno prebivališče svoje, katero si postavil, gospod, svetišče, katero so pripravili roke tvoje.
Exod.15.18  gospod kraljuje vekomaj in vekomaj.
Exod.15.19  ker so prišli konci faraonova s konci in jezitami v morje, in gospod je pripeljal na njih vode morske, a izraelci so šli po suhu sredi morja.
Exod.15.20  in marija prerokov, sestra aaronovo, vzala je tiška v roko svojo; in vsi žene so izšli za njo s tibkami in citami.
Exod.15.21  a mirjam jim oznanjajo, govoreč: prepevajte gospodu, ker je čast slaven; konje in vsadnika je vrgel v morje.
Exod.15.22  in izpeljal je mojzes izraelce od morja crvenega, in pripeljali so jih v puščavo sur; in šli so tri dnî v puščavi, in niso našli vode.
Exod.15.23  in pridejo v mara, ali niso mogli piti iz kraja, ker je bila gorčina; za to se je imenoval to mesto mara.
Exod.15.24  in ljudstvo je rodil zoper mojzes, govoreč: kaj bomo pijali?
Exod.15.25  odgovorí pa mojzes gospoda, in gospod mu pokaza drevo, in vrgel ga je v vode, in voda se je razsvetilo. tam mu je postavil pravice in sodbe, in tam ga je izkušal.
Exod.15.26  in reče: če boš poslušal glas gospoda, boga svojega, in delaš, kar je dobro v očích njegovih, in poslušaš zapovedi njegove in hraniš vse postave njegove, nič bolega, katero sem dal na egipčane, ne bodem pripeljal na te; kajti jaz sem gospod, kdor te ozdravlja.
Exod.15.27  in pridejo v elim; in tam je bilo dvanajst izvodnih vode in sedemdeset palma; in položili so se tam pri vodi.
Exod.16.1   in odšedši iz elima, pridejo vse zajednica izraelovih v puščavo sin, ktera je mezhdu elimom in sinajem, na petnaestemu dan drugi mesec, ko so izšli iz zemlje egiptu.
Exod.16.2   in zgodilo se je vse zajednica izraelovih zoper mojzes in arona.
Exod.16.3   in rekó jim izraelci: o da bi bili umrli od gospodov v deželi egiptu, ko smo sedeli na kotlih mesa, in jedli smo kruha do sytosti; ker ste nas izpelili v tu puščavo, da bi pogubili ves tega zboru od gladi.
Exod.16.4   gospod pa reče mojzesu: glej, jaz vam bodem dajal kruha z neba; in ljudstvo naj izide in zbirajo, kar je dan po dnevi; da bi jih izkušal, če hodijo za postavo mojo, ali ne.
Exod.16.5   in zgodí se šestega dan, da pripravijo, kar pridejo, da bode dvojica, kar se zbirajo vsak dan.
Exod.16.6   in mojzes in aron rekó vsem sinovima izraelovim: večer boste spoznali, da vas je gospod izpeljal iz zemlje egipatske.
Exod.16.7   in jutro vidite slavo gospodovo, ker je slišal roptje vaše zoper gospoda; a mi kaj smo, da ste roptali zoper nas?
Exod.16.8   in reče mojzes: gospod vam bo dal večer meso jesti in ujutro kruha do sytosti, ker je slišal gospod roptanih svojih, ktere ste ropili zoper vas; kajti kaj smo mi? ne zoper nas je roptanie vaše, nego zoper gospoda.
Exod.16.9   in reče mojzes aronu: reci vsemu zboru izraelovih: pridite pred obličje gospoda, ker je slišal roptje vaše.
Exod.16.10  ko je pa aron govoril vsemu zboru izraelovih, vrnili so se v puščavo, in glej, slava gospodova se se pokaže v oblaku.
Exod.16.11  in gospod reče mojzesu, govoreč:
Exod.16.12  slišal sem roptje izraelovih. govori jim, govoreč: večer boste jedli meso, in jutro se boste nasitili kruh; in spoznajte se, da sem jaz gospod, bog vaš.
Exod.16.13  in zgodí se večer, in stopile so se, in pokrila so tabor; in sutra se je ležala rosa okolo tabora.
Exod.16.14  in glej, na obličji prebivališče, in glej, na obličji prebivališče, bila je bila belo kakor laka na zemlji.
Exod.16.15  videvši to izraelci, rekó eden drugemu: kaj je to? kajti niso znali, kaj je. in mojzes jim reče: to je kruh, kterega vam je dal gospod jesti.
Exod.16.16  to je, kar je zapovedal gospod: zberite od njega vsak za dobro, gomor po glavi, po chislu dush svojih; vzemite vsak, kar je v šatoru svojem.
Exod.16.17  in izraelci so tako storili, in sebrali so, kdor je mnogo, eden malo.
Exod.16.18  in ko so izpremenili gomeru, nič ni imel, kdor bi imel mnogo, in kdor je imel malo, zastal se je vsak za to, kar je imel.
Exod.16.19  in reče jim mojzes: nihče naj ne ostane od njega do jutra.
Exod.16.20  ali niso poslušali mojzes, in ostali so nekteri od njega do jutra; in vrgel se je, in opravila se je. in razprla se je na njih mojzes.
Exod.16.21  in zbirali so ga za jutro vsak jutro, vsak za to, kar je bilo za njim. ko je pa zašlo solnce, zgodilo se je.
Exod.16.22  in ko je bilo šestega dan, sobrali so dvjega, dva gomer za enega. in vsi poglavarji zajednice vnidejo in oznanjevali so mojzesu.
Exod.16.23  pa jim reče: to je, kar je govoril gospod: jutro je odpočinutje, svetišta svetega gospodu; kar boste dali, padite, in kar hočete, dajte; a vse, kar ostane, ostanete, da ostanete za jutro.
Exod.16.24  in položili so ga do jutra do jutra, kakor jim je mojzes ukazal; in ni se črlo, in nič ni bilo v njem.
Exod.16.25  in reče mojzes: jedite se danes, ker je danes soboto gospodu; danes se ne boste našli na polji.
Exod.16.26  šest dnî zbirate, a sedmi dan je sobota, da ne bo v njem.
Exod.16.27  zgodí se pa v sedmi dan neki iz ljudstva, da bi zgradili, ali niso našli.
Exod.16.28  in gospod reče mojzesu: doklej boste ne hoteli poslušati zapovedi moje in postave moje?
Exod.16.29  vidite, da vam je gospod dal soboto soboto, zato vam je šestega dan dal kruha dva dnî; sedite naj vsak v svojem šatoru; nikdor naj ne izide iz svojega mesta sedmi dan.
Exod.16.30  tako se ljudstvo pokoril v sedmi dan.
Exod.16.31  in imenoval je izrael ime njegovo: manna. bila je pa kakor koriandrovo seme belo, in smak njeno kakor meč z meč.
Exod.16.32  in reče mojzes: to je, kar je zapovedal gospod: napoljajte gomer mannu, da ostane za vaše rodove, da vidijo kruh, ktero sem vam dal v puščavi, ko sem vas izpeljal iz zemlje egipatske.
Exod.16.33  in reče mojzesu: vzemi enega posuč, in vrzi v njem poln gomor mana, in položi ga pred gospodom, da se zahrani v rody svoje.
Exod.16.34  kakor je zapovedal gospod mojzesu, postavil je aaron pred pričetom, da bi ga držali.
Exod.16.35  in sinovi izraelovi so jedli mannu četrdeset let, dokler ne pridejo v zemljo prebivališče; in jedli so mannu, dokler ne pridejo do kraja kenikske.
Exod.16.36  a gomer je desetina efe.
Exod.17.1   in vzeme vse shajališče izraelovih iz pustyni sin po taboru svojem po povelji gospodovem; in utajali so se v refidim; in ne imajo vode piti ljudstvu.
Exod.17.2   in ljudstvo se je zgodilo z mojzesom, govoreč: daj nam vode, da bomo pijali. in mojzes jim reče: kaj ste se zoper mene? kaj izkušate gospoda?
Exod.17.3   ljudstvo je pa tam žedel, in szemrali so ljudstvo zoper mojzesa, govoreč: za kaj si nas izpeljal iz egipta, da bodeš pogubil nas in otroke naše in stoke?
Exod.17.4   in zavpije mojzes gospoda, govoreč: kaj bom storil temu ljudstvu? še malo, da me bodo kamenjali.
Exod.17.5   in gospod reče mojzesu: predi pred ljudstvo, in vzemi s seboj od starešin naroda; in štap, katero si bil udaril reke, vzemi v roko svojo, in pojdi.
Exod.17.6   glej, jaz bom storil pred seboj tam na skale v horebu, in udareš na skalo, in izide iz nje vode, da bi ljudstvo pijal. in storil je mojzes tako pred obličje izraelcev.
Exod.17.7   in imenoval je to mesto masa in meriba, za voljo obljube izraelaca, in zato, da so izkušali gospoda, govoreč: je li gospod med nami, ali ne?
Exod.17.8   in pride amalek, in bojovali so z izraelom v refidim.
Exod.17.9   pa reče mojzes jezusu: izberi si moža, in pojdi na boj zoper amaličana; jutri pa bom storil na vrši bregu, in šiba božja v ruci svojem.
Exod.17.10  in jozue je storil, kakor mu je povedal mojzes, in izide se zoper amalečana; a mojzes in aron in hur so pošli na vrg brega.
Exod.17.11  in zgodí se, ko je povzdignil mojzes roko, prepeval je izrael; ko je pa položil roko svojo, prepeval je amalik.
Exod.17.12  ko so se pa mojzesove roke obročili, vzemó kamen, in položili so ga pod njim, in sedel je na njem; a aaron in hur stavijo roke njegove, eden od eno, a drugega od drugega; in roke njegove so se držali do zahoda solnce.
Exod.17.13  in izpeljal je jošua amalečana in ljudstvo njegovo s mečem.
Exod.17.14  in reče gospod k mojzesu: napiši to na spomin v knjigi, in predaj ga jošui, da bodem izpeljal spomen amalečana pod nebom.
Exod.17.15  in postavil je mojzes oltar, in nazva mu ime: gospod moj je moč.
Exod.17.16  in reče: za skrivnost je vojskoval gospod zoper amalečana od rodov v rody.
Exod.18.1   ko je pa slišal jitro, svećenik madijanov, test mojzesov, vse, kar je bog učinio mojzesu in svojemu ljudstvu, da je gospod izpeljal izraela iz egipta.
Exod.18.2   in jetro, test mojzesov, vzel je seforu, ženo mojzesu, po odpuščenji njegovem.
Exod.18.3   in njih dva sina; enega se je imenoval gersom, ker je govoril: prišla sem v strani strani.
Exod.18.4   a drugi je ime eliezer, ker reče: bog očeta mojega je bil pomoč mojo, in me je rešil iz roke faraonovega.
Exod.18.5   in jetro, test mojzesův, izide, in sinovi njegovi, in žena k mojzesu v puščavo, v kterem se je ležal na gori božjej.
Exod.18.6   in poveda mojzesu, govoreč: glej, test tvoj jitro, prišel sem k tebi, in žena tvoja, in dva sina njegova z njim.
Exod.18.7   in mojzes je izšel svojemu teku navstrechu, in pokloni se, in poljubi ga; in so se pozdravili eden drugega, in vnidejo v šator.
Exod.18.8   in povedal je mojzes svojici svoj vse, kar je gospod storil z faraonom in egiptom za voljo izraela, in vse trud, ktero so jim bili po poti, in da jih je izročil gospod.
Exod.18.9   in jetro se razveselí za vse dobro, katero je storil gospod za njih, da jih je rešil iz roke egipčana.
Exod.18.10  in jetro reče: blagoslovljen gospod, kteri je rešil ljudstvo svoje iz roke egipčana in iz roke faraonova!
Exod.18.11  sedaj poznam, da je velik gospod več od vseh bogov, za to, da so se postavili zoper njih.
Exod.18.12  in jetro, test mojzesov, vzel je žrtvov in žrtvovanje bogu; in pride aaron in vsi starešine izraelovi jesti kruh s teboj mojzesu pred bogom.
Exod.18.13  in zgodí se drugi dan, da sedí mojzes, da bi sodil ljudstvo; in ljudstvo je storil pred mojzesom od jutra do večera.
Exod.18.14  ko pa ugleda jetro njegovega vse, kar je storil ljudstvu, reče: kaj je to, kar praviš ljudstvu? za kaj sedaj sedi sam, a ves ljudstvo stoji pred seboj od jutra do večera?
Exod.18.15  pa reče mojzes svojici: ker ljudstvo prihaja k meni, da bi se prosil boga.
Exod.18.16  ko so se namreč ima delo, pridejo k meni, in jaz sodim vsakega, in učim jim postave božje in postave njegove.
Exod.18.17  in hlapca mojzesov mu reče: ne dobro je to, kar delaš.
Exod.18.18  ti bodeš pogubljen, in ti in ta ljudstvo, kteri je s teboj; kajti težko ti je to delo; ne boš mogočni delati.
Exod.18.19  poslušaj torej mojega; in sovetim ti, in bog bode z teboj. bodi ti ljudstvu pred bogom, in povrni svoje besede pred bogom.
Exod.18.20  in pričaj jim naredbe in postave, in oznanjuj jim pot, po kterem bodo hodili, in dela, ktere bodo delali.
Exod.18.21  ali osmotri se od vseh ljudstva moža mogočnih, boga bojnih, moža pravičnih, kateri so sovražniki sovražniki, in postaviš jih za njih stotnike in stotnike in petdesetnike in desetnike.
Exod.18.22  in bodo sodili ljudstvo po vsako času; in vse prekrasne besede naj naj pripeljejo k tebi, a vse malé dela naj sami sodijo; tako naj se prepirajo pred teboj, in ponesó se s teboj.
Exod.18.23  če napraviš to, in bog ti to naredi, ti boš mogel prestočiti, in tudi ves narod ta bode prišel v miru v svojem mestu.
Exod.18.24  in slišal je mojzes moža, in učini vse, kar je rekel.
Exod.18.25  in izbral je mojzes močnih možnih iz vseh izraelcev, in postavi jih za njih tisučnike in stotnike in petdesetnike in desetnike.
Exod.18.26  in sodili so ljudstvo vsako čas; pravične besede so pripeljali mojzesu, a vsak neveč besedo so sami sodili.
Exod.18.27  in odpustil je mojzes hlapca svoja, in on odide v svoj zemljo.
Exod.19.1   v tretji mesem, ko so izšli izraelci iz zemlje egipetske, v tem dan prišli so v sinajsko puščavo.
Exod.19.2   in izšli so iz refidim, in prišli so v puščavo sinajske, in utaborijo se tam izrael naproti gori.
Exod.19.3   in mojzes se stopi k bogu, in gospod ga pokliče s gore, govoreč: tako reci domu jakobovu, in oznanjaj sinam izraelovim:
Exod.19.4   vi ste videli, kaj sem storil egipčanima, in kakor sem vas vzel na krila orlih, in pripeljal sem vas k sebi.
Exod.19.5   in sedaj, če poslušate glas moj, in držete zaveze moje, boste mi ljudstvo od vseh narodov, ker vse zemlja je moje.
Exod.19.6   a vi boste mi kraljestvo svećeničko, in ljudstvo sveto. to so besede, ktere si rekel synom izraelovim.
Exod.19.7   in pride mojzes, in pokliče starejšine naroda, in predloži jim vse te besede, ktere mu je gospod zapovedal.
Exod.19.8   in ves narod odgovorí jednodušno, in rekó: vse, kar je rekel gospod, storimo! in odgovorí mojzes ljudstvo k gospodu.
Exod.19.9   in gospod reče mojzesu: glej, prišel bom k tebi v oblaku oblaku, da bi slišal ljudstvo, ko bom govoril k tebi, in da bi ti vekomaj verovali. in povedal je mojzes ljudstva besede ljudstva.
Exod.19.10  in gospod reče mojzesu: pojdi in pričaj ljudstvu, in očisti jih danes in jutri, in naj izpere oblačila svoje.
Exod.19.11  in naj bodo gotovi na tretji dan; kajti tretji dan bo prišel gospod na sinajsko gori pred vsem ljudstvom.
Exod.19.12  in odločuj ljudstvo okolo ljudstva, govoreč: varujte se, da se ne boste pošli na goro, in da se zasramijo; vsak, kdor se dotakne gore, nepremenno bode umrl.
Exod.19.13  ne dotakne se mu ruka, ker se bo kamenja kamenil, ali bi se udaril strelom; če je skot, ali človek, naj ne ostane živo. ko se bo zvuk trube, kličejo se na goro.
Exod.19.14  in sešel je mojzes z gore k ljudstvu, in posveti ljudstvo; in izmazali so oblačila svoje.
Exod.19.15  in reče ljudstvu: bodite pripravljeni tri dní, da ne boste prišli ženo.
Exod.19.16  in zgodí se na tretji dan, ko se je zgodilo morje in blič, in oblaka oblaka na gori, in glas trube je veliko, in ves ljudstvo, kteri je bil v taboru, zadranil se je.
Exod.19.17  in mojzes izpelje ljudstvo iz tabora naproti bogu, in postavijo se pod brdo.
Exod.19.18  gora sinajski se je vpalilo vse, ker je gospod sedel na njem v ognji; in dim se izstopi kakor dim iz pečine; in ves gore se je zgodilo več.
Exod.19.19  in zvuk trube vstane silno; in mojzes je govoril, in bog mu odgovorí z glasom.
Exod.19.20  in sedel je gospod na sinajskej gori, na vršče gori; in poklical je gospod mojzesa na vrg gore; in postopi se mojzes.
Exod.19.21  in reče gospod mojzesu: sedi, in pričaj ljudstvo, da se ne približajo k bogu, da bi videl, in da so mnogo iz njih padli.
Exod.19.22  in véliki duhovni, kteri se približajo k gospodu, naj se posveté, da jih gospod ne pogubi.
Exod.19.23  pa reče mojzes gospodu: narod ne bo mogoč prestopil na sinajskej gori; kajti ti si nam pričal, govoreč: oslobodi se na goro in posvetuj ga.
Exod.19.24  gospod mu pa reče: pojdi, zidi, in pojdi ti in aron z seboj; ali svećenički in ljudstvo naj se ne vpijejo, da klidejo k gospodu, da ga ne pogubi.
Exod.19.25  tedaj snide mojzes k ljudstvu, in reče jim.
Exod.20.1   in reče gospod vse te besede, govoreč:
Exod.20.2   jaz sem gospod, bog tvoj, kteri sem te izpeljal iz zemlje egipatske, iz hiše službe.
Exod.20.3   ne bodi ti drugih bogov mimo mene.
Exod.20.4   ne delaj sebi kumira, ali ničesar podobo, kar je gore na nebu, in kar je dol na zemlji, ali kar je v vodi pod zemljo.
Exod.20.5   ne klanjaj se jim, in ne služi jim; kajti jaz sem gospod, bog tvoj, bog žárlij, kateri izdajem krivice očetov na otroke do trećega in četvrti rodov, kteri me sovražijo;
Exod.20.6   in delam milost na tisíce, kteri me ljube in hranijo povelje moje.
Exod.20.7   ne vzemi imena gospoda, boga svojega, v ničemurnosti, ker gospod ne bo osramotil tega, kteri sprejema ime njegovo v ničemurnosti.
Exod.20.8   spominjaj se dan sobote, da ga osvetiš.
Exod.20.9   šest dnî delaj in delaj vse dela tvoja;
Exod.20.10  a sedmi dan je sobota gospodu, bogu tvojemu; ne delaj v njem nič dela, ni ti, ne sin tvoj, in hlapca tvoja, in hlapec tvoj, in hlapca tvoja, in vsak skot tvoj, in prihod tvoj, kteri je v tebi.
Exod.20.11  kajti v šest dnevih je storil gospod nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih; a sedmi dan je počival; za to je gospod blagoslovil dan sedmi in ga posvetil.
Exod.20.12  poštuj očeta svojega in mater svoje, da boš mnogo dnî na zemlji, ktero ti je gospod, bog tvoj, daje.
Exod.20.13  ne ubij.
Exod.20.14  ne prešestvuj.
Exod.20.15  ne kradi.
Exod.20.16  ne pričaj lažnega pričanja zoper bližnjega svojega.
Exod.20.17  ne poželjaj žene bližnjega svojega; ne poželjaj hiše bližnjega svojega, ne polja njegovega, ne hlapca njegovega, ne hlapca njegovega, ne hlapca njegovega, ne vsakega, kar je bližnjega tvojega.
Exod.20.18  in vsi ljudstvo ugledajo glas, in svetilnice, in glas trube, in gorno gorja; in videvši to, ljudstvo se ugleda, in postavijo se izdaleč.
Exod.20.19  in rekó mojzesu: govori ti z nami, da ne govoremo bog s nami, da ne umrem.
Exod.20.20  pa jim reče mojzes: ne bojte se, ker je prišel, da vas izkuša bog, in da bi se strah njegov pred vami, da se ne gredite.
Exod.20.21  in ljudstvo je storil izdaleka; a mojzes vnide do temna, v kterem je bil bog.
Exod.20.22  in gospod reče mojzesu: tako reci izraelcima: vi ste videli, da sem vam govoril z neba.
Exod.20.23  ne delajte sebi bogove srebrnih, ne delajte se zlatnih bogov.
Exod.20.24  oltar iz zemlje naj mi napraviš, in prinesete na njem žré in pričesnice svoje, ovce in telce svoje; na vsakem mestu, v kterem bi se spominjal ime moje, bodem prišel k tebi, in blagoslovit te bodem.
Exod.20.25  če si mi napravil oltar iz kamenja, ne bodeš ga zgrabil z kamenjem; ker če si na njih vrl, oskvrnil si ga.
Exod.20.26  in ne stopi po stopi na oltar moj, da se ne otkril sramoto tvoja na njem.
Exod.21.1   a to so postave, ktere bodeš položil pred njimi:
Exod.21.2   če kupiš hebrejka otroka, šest let naj ti služi; sedmi pa naj izide svobodnega svobodo.
Exod.21.3   če vnide sam, naj izide sam; če je bila žena, naj izide s njim tudi žena.
Exod.21.4   če mu dá gospodar ženo, in ona mu rodi sinove in kćeri, žena in otroke naj bodejo od gospodara njegovega, a on naj bodi sam izšel.
Exod.21.5   če pa poreče otrok: ljubim gospoda svojega, ženo svojo in otroke svoje, da ne hodim svobodnega.
Exod.21.6   naj ga gospodar njegov pripelí k božjemu sodbu, in pripelí ga pri vratima in pred praga, in naj ga vrši gospodar njegov uho s skalo, in služí mu vekomaj.
Exod.21.7   če pa kdo proda svojo kćer za robo, naj se ne odide, kakor hodijo otroci.
Exod.21.8   če se ne hodi k gospodaru svojemu, kteri ga je priznal, da ga bode izkupil; ali za tužnega ljudstvo naj jej ne bi imel prodavati, ker je postal krivico.
Exod.21.9   če ga zače za sina svojega, da jej bo postal po pravičnosti hčerskih.
Exod.21.10  če si vzeme drugega, to naj ne skrbi več, tudi obleke, in običnosti njene naj se ne skrbi.
Exod.21.11  če jej ne storí tisto tri, naj izide brez srebra brez srebra.
Exod.21.12  kdor bi udaril koga, da je umrl, bode pogubljen.
Exod.21.13  ali če ga ni skril, nego bog ga je predal v njegove roke, bodem ti dal mesto, k kterem bi se udaril ubojica.
Exod.21.14  če se pa kdo vstane zoper bližnjega, da ga pogubi s slavo, vzemi ga od mojega oltára, da bi ga pogubil.
Exod.21.15  kdor bi udaril očeta svojega ali mater, mora se pogubiti.
Exod.21.16  kdor ukrade koga, in bi ga predal, ali se bo našel v njem, neprestano naj se pogubi.
Exod.21.17  kdor namreč sramoti očeta svojega ali mater, neprestano bode pogubil.
Exod.21.18  in če se možejo dva moža, in vsak bi udaril bližnjega kamenem ali ječem, da ne umre, ali se bo ležal na postelji;
Exod.21.19  in če vstane človek, in hodi zunej na toči, ne bode udarivši, kdor ga je udaril; samo za plačilo njegovo naj zaplatí, in ozdravljenje njegovo.
Exod.21.20  če pa kdo udarí otroka svojo ali hlapcu svojem z šibo, in umre pod njegovim rokami, neprestano se bode pogubil.
Exod.21.21  če pa oprosti dan ali dva, naj se ne osramotí, ker je srebro njegovo.
Exod.21.22  če se mučajo dva moža, in udarili so žensko ženo, in izide otrok njeno, ali se ne bodi izpolnjevala, nepremenno bodi pogubljeno, katero bo imel moža žene, in dá to za pripravljenje.
Exod.21.23  če pa ostane izloženo, daješ dušo za dušo.
Exod.21.24  oko za oko, zub za zub, roko za roko, noga za noge,
Exod.21.25  žrtvovo za razpaljenje, ranje za ranu, ranje za ranu.
Exod.21.26  in če kdo udarí oko robe svoje, ali oko robe svoje, in ga zasleče, naj ga osvobodi za očí njegovo.
Exod.21.27  če pa izseče zub hlapca svojega ali robe robe svoje, naj ga pustí na svobodu za zub.
Exod.21.28  in če vol zasedi moža ali ženu, in umre, to naj se okamenuje z kamenjem, in meso njegovo naj se ne jedi; gospodar pa telca naj ostane nedolžno.
Exod.21.29  če je pa telec preganjeno od vchera in tretega, in je pričal gospodarju svojemu, in ne je ga zahranil, da bi pogubil moža ali ženu, boč naj se kamenuje, in gospodar njegov se bo tudi umrl.
Exod.21.30  če mu je postavljen okup, da dá za okup za življenje svoje, kar mu se bo položil.
Exod.21.31  če je izpolnjeval sina ali moč, to naj mu delajo po tem pravici.
Exod.21.32  če je vol udaril otroka ali otrokyni, daj za njih gospodaru trideset srebrnih srebrnih šekela, in telec naj se kamenuje.
Exod.21.33  in če kdo otvori studenca, ali izpeče jamo, in ne pokrije ga, in v njem padne telec ali magel,
Exod.21.34  pravičnega gospodovo naj zaplatí; za srebro bo dal gospodaru svojemu; a truplo bode njemu.
Exod.21.35  če vsak telec preganí vola bližnjega svojega, da umre, da prodajo živo govedo, in razdelijo srebro njegovo; in tudi mrtvo govedo naj razdelijo.
Exod.21.36  ali če se je vedovalo, da je telec preganjeno od vchera in tretega dan, in njegov gospodar ne je ga izpolnil, da naj zaplatí vola za vola, a mrtvo bode mu.
Exod.22.1   če se kdo kradi telca ali ovca, in zakolje, ali zaplatí, da zaplatí pet goveda za govedo, in štiri ovce za ovce.
Exod.22.2   ako bi se kradnik našel v zaklad, in udarí ga, da umre, ne bi mu bilo pogubljenja.
Exod.22.3   ko bi se pa zgodilo solnce, da je izpolnjen, izpolnjeval se bode; ali če ne ima, naj se prodaja za zbor.
Exod.22.4   če se zgrabi, in se najde živo v roku svojem živo, od magarca do ovce živo, to naj zaplatí dvojno.
Exod.22.5   če se napolja kdo polja ali vinograd, in izpolnjuje skoo svojo, da pazi za drugo njivo, da zaplatí najlepšega z poljem svojem in najlepemu z vinogradnikom svojem zaplatí.
Exod.22.6   če namreč izide oganj in najde trnje, in postane žalost, ali polja, ali polja, to naj zaplatí, kdor je ogledel ognjem.
Exod.22.7   ako bi kdo dal bližnjemu srebro in več, da bi se držal, in vzeme iz hiše tega človeka, če se najde kradnik, da zaplatí dvojičev.
Exod.22.8   če se kradnik ne najde, pristopi gospodarja hiše pred bogom, da se zastorí, da se ni položil na roke bližnjega svojega.
Exod.22.9   po vsakem govoru krivičnosti za telca, za magarca, za ovčja, za obleko, za vso pogubljenje, katero se pravi, da je to, da bo to, da bode sodba njih oboje; in kdor je pravičnega sodba, zaplatí drugega bližnjemu.
Exod.22.10  če kdo dadí bližnjemu osel, ili govedo, ali ovca, ali vsak skot, da bi se držal, in je umrl, ali se ne bo spoznal,
Exod.22.11  zasramovanje naj bode pred bogom oboje, da se ne zgrabi na vse roko bližnjega njegovega; in gospodar njegov naj ga sprejema, in nič naj ne zaplatí.
Exod.22.12  če je izpolnjen od njega, da ga zaplatí, da ga zaplatí.
Exod.22.13  ko bi bilo razdraženo, pripeljal ga bode za zboru, in ne zaplatí.
Exod.22.14  če človek poprosi od bližnjega svojega, in je razbita, ali umre, in gospodar njegov ne bude z njim, zaplatí ga.
Exod.22.15  če namreč gospodarja je z njim, naj ga ne zaplatí; če bi bila za plačilo, to bi bila za plačilo njegovo.
Exod.22.16  če se pošlje človek za devico, kteri se ne zgrabi, in leží s njo, dajal ga bode za ženo.
Exod.22.17  če se oprosti, in jej oče ne hoče, da ga dá, naj zaplatí za srebro očetu, kakor je popravljeno devici.
Exod.22.18  čarobnika naj ne delate v životu.
Exod.22.19  vsak, kdor leží z skotom, bode pogubljen.
Exod.22.20  kdor prinosi bogu, da bode pogubljen, osim gospoda samega.
Exod.22.21  tudi prihodnega ne oslobodite, in ne skrbi ga, ker ste bili tujci v zemlji egipatskoj.
Exod.22.22  vsa vdova in sirote ne uničite.
Exod.22.23  ako jih ohraniš, in oni kličejo k meni, precej bodem poslušal njih glas.
Exod.22.24  in gospod, bog moj, ne daj, da bi mi sovražnik, in gospod, bog tvoj, ne daj, da bi gospod, bog tvoj, ne bodi s njim.
Exod.22.25  če dasi novac vsakemu bratu tvojemu ubogimu, kteri je s teboj, ne bodeš ga izpolnjeval; ne pokladi mu zaseka.
Exod.22.26  kdorkoli si zgrabil obleko bližnjemu svojemu, oddajaj mu ga, dokler se zaide solnce,
Exod.22.27  ker to je samo njegovo pokrivalo, to je oblačilo njegovo; v česar se bode ležal? če se pa kliče k meni, uslišam ga, ker jaz sem milost.
Exod.22.28  bogov naj ne ozlobi, in poglavarja svojega ljudstva ne preklinjaj.
Exod.22.29  z rodom svojimi in z tlačilo svoje naj se ne oslobodiš; prvorojeno iz tvojega sina daj meni.
Exod.22.30  tako naj napraviš z ošijo svojem in z ovcem svojim; sedem dní naj ostane pri matere svojem; na osmi dan naj mi daješ.
Exod.22.31  možete mi, da boste sveti možjé; a meso, ktero je razderano, ne jedite; na psi dajte ga.
Exod.23.1   ne pristopi krivičnega besedo; ne delaj se z krivičnim, da bodeš lažno svjedok.
Exod.23.2   ne bodi s mnogimi za krivico; ne delaj se z množijo, da bi se prišlo s mnogimi, da izvrača sodbo.
Exod.23.3   ubogih se ne smiluj v sodbi.
Exod.23.4   če sprejdeš vola sovražnika svojega, ali magarca njegovega, da se zabludi, odvrni ga.
Exod.23.5   če vidiš osla sovražnika tvojega, ki je padl pod noge svoje, ne predaj ga, nego ozlobi ga.
Exod.23.6   ne odloži pravičnega sodbe v sodbi svojem.
Exod.23.7   odvračaj se od vsega krivičnega; nepravičnega in pravičnega ne pogubi; ker krivičnega ne praviš pravičnega.
Exod.23.8   darov ne beri; kajti darove slepijo, kteri gledajo, in preganjajo besede pravičnih.
Exod.23.9   prihoda pa ne sramoti; vi namreč veste, kako je prijatelj, ker ste sami bili tujci v zemlji egiptu.
Exod.23.10  šest let bodeš semenil zemljo svojo, in zbiraš plačilo njegovo;
Exod.23.11  a sedmi dan naj ga odpuščeš, in odločiti ga, da bi jedli siromaši iz ljudstva svojega; a kar ostane, bodo jesti njive polne. tako naj napraviš z vinogradnikami svojimi in z maslinami tvojo.
Exod.23.12  šest dnî naj delaš delo svoje, a sedmi dan počivaj, da se počiva vol tvoj in osel tvoj, in da se ohrani sin otrokyni tvojega in pridošlica.
Exod.23.13  vse, kar sem vam rekel, držite se; in imena drugih bogov ne spominjajte se, in ne bi se slišal iz svojih ust.
Exod.23.14  tri časa v leto praznišite mi praznik.
Exod.23.15  blagdan beskvasnih kruhov hranite; sedem dnî jé opresnoki, kakor sem ti zapovedal, po času prvoga mjeseca abiba, ker v njem si izšel iz egipta; in ne bi se pokazal pred menoj prazno.
Exod.23.16  in praznik žetve, prve rodove rodov svojih, ktere si sedel na polji svojem, in praznik blaginja po kraji leta, ko zbiraš polje svoje z polje.
Exod.23.17  tri puta v godu naj se pokaže vsi možjé tvoji pred gospodom, bogom tvojim.
Exod.23.18  ne daruj krvi žrtve svojih za kvašenjo; in tuk mojej praznika da ne ostane do jutra do jutra.
Exod.23.19  prvina prvih plodov zemlje svoje vzemi v dom gospoda, boga svojega. ne kupi kozle v mleku matere njegove.
Exod.23.20  glej, jaz sem poslal angelja pred obličjem tvojim, da te varuje na poti, in da te vvede v mesto, katero sem ti pripravil.
Exod.23.21  čuvaj se pred njim in poslušaj ga, in ne bodi mu nepokorni; ker on te ne bode odpustil, ker ime moje je v njem.
Exod.23.22  če boš poslušal glas moj, in činiš vse, kar ti bom zapovedal, in ohraniš zaveze moje, boste mi postavljeno od vseh narodov; ker vse zemlja je mojo, a vi boste mi kraljestvo služabnik in narod sveti. to ti reci, da poslušate glas moj, in činiš vse, kar bom ti rekel.
Exod.23.23  kajti angelj moj hodi pred teboj, in vpelje te k amorejcům, in hetitom, in ferezejcem, in kenaance, hivejce in jebusejce, in pogubim jih.
Exod.23.24  ne klanjaj se njih bogovima, in ne služi jim; ne delaj, kakor so delali; nego razruši jih, in razruši njih stupove.
Exod.23.25  in služite gospodu, bogu svojemu, in on bode blagoslavljal kruh tvoj in vode tvoje; in odvrnil bom bolezn od tebe.
Exod.23.26  ne bode neplodnega in neplodnega v zemlji tvoji; in broj dnî tvojih bodem napolnil.
Exod.23.27  strah pred teboj pošlu pred teboj, in izpolnjujem vse narode, v kterih si prišla, in dal bodem pred teboj vse sovražnike svoje.
Exod.23.28  in pošlu pred teboj vrške, da izganjajo hivijce, kenanece in hetejce od tebe.
Exod.23.29  ne iztrebim jih v enem leto, da se zemlja ne zapustí, in zvijače zemlje ne pomnožijo zoper tebe.
Exod.23.30  malo malo jih bom izgnal od tebe, dokler se ne izpolniš in zavladeš zemljo.
Exod.23.31  in položil bodem oblasti tvoje od crvenega morja do morja filistejskih, in od pustyni do reke, ker predam v roke svoje prebivališče zemlje, in izganjaš jih od tebe.
Exod.23.32  ne sklopi zaveze z njimi in s svojimi bozi.
Exod.23.33  ne bodejo ostali v deželi tvojem, da te ne bodo grešili zoper mene; ker če bodeš služil svojim bogom, to ti se bode za pretiljo.
Exod.24.1   in reče mojzesu: pojdi k gospodu ti in aaron, nadab in abihu in sedemdeset izraelskih starešin, in klanjajte se izdaleka.
Exod.24.2   in mož mojzes naj se približa k gospodu, a oni naj se ne približajo, in ljudstvo naj se ne vrne s njim.
Exod.24.3   in vnide mojzes, in poveda ljudstvu vse besede gospoda in vse postave. in ves ljudstvo odgovorí v enem glavi, govoreč: vsi besede, ktere je govoril gospod, storimo.
Exod.24.4   in pisal je mojzes vse besede gospodovo; in vstane jutro jutro, in postavil je oltar pod gorom, in dvanajst kamenja za dvanajst izraelov.
Exod.24.5   in poslal je mladeničev izraelovih, in prinesó paljenice, in prinesó bogu pričesnice za pričesnice.
Exod.24.6   in vzeme mojzes polovinu krvi, in vrje v jački, a polovinu krvi izlije na oltar.
Exod.24.7   in vzemši knjiga zaveze, prové je pred ljudstvom, in rekó: vse, kar je gospod govoril, bomo storili in poslušali.
Exod.24.8   in vzeme mojzes krvi, in pokropi ljudstvo, in reče: glej, kri zaveze, katero je postavil gospod s vami za vse te besede.
Exod.24.9   in stopili so se mojzes in aron, in nadab in abihu, in sedemdeset starejšin izraelovih.
Exod.24.10  in videli so mesto, na kterem je storil bog izraelov; in pod noge njegove kakor več od safira sapfira, in kakor nebesa za čisto.
Exod.24.11  ali ni povzdignil zoper starešine izraelske; in videli so boga, in jedli so in pili.
Exod.24.12  in gospod reče mojzesu: pojdi k meni na gore, in prebivaj tam; in dal ti bodem kamenje kamenje, in postavo in zapovedi, ktere sem napisal, da jim učim.
Exod.24.13  tedaj se vstane mojzes in jošua, služabnik njegov, in postopi se na goru božjo.
Exod.24.14  starejšim pa rekó: ostanite se pri tem, dokler se ne vratimo k vam; in glej, aron in hur s vami; če ima kakošno sodbo, naj prihaja k njima.
Exod.24.15  in stopi mojzes na gori, in oblako pokrila goro.
Exod.24.16  in slava gospodova je snila na sinoj gori, in oblako ga pokrila šest dní; in sedmi dan pokliče mojzesu iz sredi oblaka.
Exod.24.17  a obličje slave božje kakor ognjeno oganj na vrhih gori pred obličje izraelovih.
Exod.24.18  in vnide mojzes sredi oblaka, in stopi na goro; in ostal je na gori četrdeset dnî in četrdeset noč.
Exod.25.1   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Exod.25.2   reci izraelcima, da bi mi vzeli daritve; od vsakega, katero bi bilo v srcu, vzemite najbolje.
Exod.25.3   in to je prvina, katero boste prijeli od njih: zlato, in srebro, in meč;
Exod.25.4   in ljubičasto, in purpuru, in karmesinjo, in jemo, in kozel kozel;
Exod.25.5   in koža ječnih, in kožne koža, in drevno akacijevo;
Exod.25.7   kamenje oniksove in kamenje za pripravljenje na efoda in na pektoral.
Exod.25.8   in postavijo mi svetišče, da bodem prebival sredi vas.
Exod.25.9   po vsem, kar ti jaz pokazujem, podobo prebivališče, in obraz vseh posodov njenih, tako naj napraviš.
Exod.25.10  in napravite kovčeg od akacijovih drevesa; dva lakata in polovina dolgota in lakata širok, in lakat in polovina visoko.
Exod.25.11  in obloži ga čistim zlatom, izvne in zunej oblečaj ga; in napraviš za njo zlatno platno naokolo.
Exod.25.12  in pripeljaj k njemu četiri zlatnih kraja, in položi ga na chetirih krajih; dva prste na jednom kraji, in dva prste na drugemu kraji.
Exod.25.13  desnice naj napraviš z akacijovo drvo, in obloži jih zolotom.
Exod.25.14  in vpelj noze v prste, kteri so v zadnih stranih kovčega, da bi nosili kovčeg.
Exod.25.15  prebivališče naj se bodo v kostih kovčega, da se ne bodejo močni.
Exod.25.16  in položi v kovčeg pričanje, ktero ti bom dal.
Exod.25.17  napravi tudi priklad od čistega zlata; dva lakata in polovina dolgota njegovo, in lakat in polovina širok.
Exod.25.18  in napraviš dva kerubina od zlata; izpolnjajoč jih na oboje krajih občine pomirenja.
Exod.25.19  napravi enega kerubina na jednom kraji, in drugega kerubina po drugih krajih; od pomirenja naj napraviš kerubini na dvem krajih.
Exod.25.20  in kerubini naj oznanjajo krila od vrha, da se pokrivajo krila svoje nad ochistilištem, in obličje njih naj bodejo eden na drugemu; obličje kerubina naj bodo obličja kerubov.
Exod.25.21  in stavi krunje na kovčeg od vrha, in v kovčeg položi pričanje, ktero ti bom dal.
Exod.25.22  in jaz bodem se s teboj spoznal, in govorim s teboj iznad ochistilišče, od njih dva kerubina, kteri so nad kovčeg pričanja; in vse, kar ti bom zapovedal za izraelce.
Exod.25.23  napravi tudi stol iz čistega zlata, dva lakata dolgota, in lakat širok, in lakat in polovina visoko.
Exod.25.24  in naj mu napraviš zlatno zoločko od čistega kraja.
Exod.25.25  potem naj mu napraviš venčan vendar naokolo; in popravljaj, da napraviš vrnjeno krunilo dokola.
Exod.25.26  napravi tudi četiri zlatnih kraja, in položi prste na chetirite strani njenih kraja.
Exod.25.27  pod kornjo naj imajo prstenje, da bi nosili stolove, da bi se nosili stola.
Exod.25.28  prebivališče naj napraviš z akacijevo drevo, in obloži jih čistim zolotom, in za njih naj se ponese stola.
Exod.25.29  napraviš tudi čipke njegove, in kadilnice, in kadilnice, ktere boste izlivali; od čistega zlata naj jih napraviš.
Exod.25.30  in stavi na stola kruhovo kruha pred menoj neprestano.
Exod.25.31  potem naj napraviš svetilnik iz čistega zlata; svetilnik naj bi napravljal svetilnik; stebl njeno, lakovice, lakovice, čipke in leti naj bodejo od nje.
Exod.25.32  šest krat pa izidejo z strani, tri pretice svetilnika z jedega kraja, in tri kraja svetilnika z drugih kraja.
Exod.25.33  po treh krajih, kteri so vrgli z svetilnika, imajo tri čipke, kraja in kraja; tako je z šest kraškami, kteri so izšli iz svetilnika.
Exod.25.34  in na svetilkih svetilnika naj je četiri kraja po vrhih, z vrbami in kvišici.
Exod.25.35  in podloga pod dva kraja od njega dva kraja, in podloga pod dva kraja; tako je z šest krastih, kteri so izhajali iz svetilnika.
Exod.25.36  štiri in trnjake naj bodejo od nje; vse točče naj bodo od čistega zlata.
Exod.25.37  in napraviš na njem sedem svetilnikov; in svetilje svetilnice, da se posvetajo pred obličjem svojem.
Exod.25.38  obličje njene in široki njene naj napraviš z čistega zlata.
Exod.25.39  vse to, kar je pripravljeno, bilo je talent zlato.
Exod.25.40  glej, naj delaš po obrazu, kterega ti je prikazano na gori.
Exod.26.1   šator naj tudi napraviš z deset zavča od prepredenega lana, in ljubičasto, in purpuru, in karmínovo, in kerubina; tako naj jih napraviš kerubini.
Exod.26.2   dolgota jednej zavesa je dvadeset in osem lakata, in šira šira širok čezdeset lakata; vse zavčani naj imajo ravno meč.
Exod.26.3   pet zapelja naj bodejo med seboj, drugega od drugega, in pet zavčev naj se seče drugega.
Exod.26.4   in naj jim napraviš petli z ljubičasto, na kraji enega zapletnika, v zaklad, in tako naj napraviš na kraji vsakega zavesa na drugem zaklad drugega.
Exod.26.5   petdeset petlih naj napraviš na enem zaslonju, in petdeset petlih naj napraviš na kraji zavesa po vsakem zaklad, ktera se bode zgodilo vso do drugega.
Exod.26.6   napraviš pa petdeset zlatnih kričev, in potegni zavčine do drugega zaštičev, da bode eden prebivališče.
Exod.26.7   zopet naj napraviš zavele zaširi za prebivališče za prebivališče; desač pokrivalo naj jih napraviš.
Exod.26.8   dolgota jednej zaširi naj bode trideset lakata, in šira široka četiri lakta; ravno to naj imajo ravno meč za jedenih pokrivala.
Exod.26.9   in poberjaj pet zavjesa vkup, in šest zakričev vkupe; in šestino zaplati šestino pred prebivališče.
Exod.26.10  in naj napraviš petdeset petlih na vrg enega zapelja, ktera je bila sredi zaklada, in petdeset petličev na regu vsakega zapelja, ktera se je zgodila drugega.
Exod.26.11  tako naj napraviš petdeset mečev mečev, in potegni lakove v petlih, in potegni zavčine, da bode eden.
Exod.26.12  a to, kar je zapuščeno po zavežih prebivališčih, to je polovina tisti pokrivala, ktera ostane za prebivališčom prebivališče.
Exod.26.13  a lakat od tega in lakat od tega, ki je prešlo od zaklada prebivališčih prebivališčev naj se pokriva po strani prebivališče, da se pokrija.
Exod.26.14  napraviš tudi pokrivalo za prebivališče od ročnih kožnih kozlov, in pokrivalo od kožnih koža.
Exod.26.15  in postaviš prebivališče za prebivališče od akasijovih drevesa.
Exod.26.16  deset lakata širok naj imaš deset lakata, in lakat in polovič širok širok enega.
Exod.26.17  dva podlogi naj imajo za enega podloga, ktera se je drugega zoper drugega; tako naj napraviš za vse prebivališče prebivališče.
Exod.26.18  in postaviš prebivališče za prebivališče; dvadeset lačev na severu strani k severu.
Exod.26.19  tudi četrdeset srebrnih podnožja naj napraviš za njih dvadeset trenih podnožja; dva podnožja pod drugi brus za oba desnice njegove; in dva podnožja pod drugi brus za obje drugine.
Exod.26.20  in za drugega stranja na zadnji strani dvadeset stupov;
Exod.26.21  in njih četrdeset srebrnih podnožja; dva podnožja pod drugi brus za obje drugine; in dva podnožja pod drugi brus za obje strane.
Exod.26.22  a za zadnico prebivališče, na zapad, naj napraviš šest lašev.
Exod.26.23  in dva stupa naj napraviš na zadnih krajih prebivališče.
Exod.26.24  in vrsti naj se vso podloga, in ravno tako naj se bodo ravni z vrstih do edinega kraja; tako naj naj napravijo oboje, po dvojih kolenih.
Exod.26.25  tako bodo osem stupov, in njih deset srebrnih podnožja, šestnaest podnožja, dva podnožja pod drugi brus, in dva podnožja pod drugi brus.
Exod.26.26  napraviš tudi zavalje z akacijevo drevo; pet za trenice od enega kraja prebivališče;
Exod.26.27  in pet ločev do trenih dél prebivališče drugega, in pet priječnih lačev do trenih dél prebivališče, na zadnji strani.
Exod.26.28  in prebivališče srednih, kteri je sredi stupov, naj se odide od enega kraja do drugih kraja.
Exod.26.29  in stupove naj obloži zolotom, in prstenje naj napraviš od zlata, v katerih bodeš vsadili trenice, in potegni priječnice zlatom.
Exod.26.30  in postavi prebivališče po obličji, katero ti je pokazano na gori.
Exod.26.31  napraviš tudi zavesu z ljubičasto, in purpuru, in karmínovo, in z prepredenjem prepredenjem, da bi ga napravili kerubini.
Exod.26.32  in položi ga na četiri stebra akasijovih, pokrivajočih zolotom; široki njih naj imajo od zlata, in podnožje na njih chetyre srebrnih podnožja.
Exod.26.33  in postaviš zavesu na stupah, in vzemi tam za zavesu kovčeg pričanja; in zavesel bode vam zavesel od svetega in svetega svetega.
Exod.26.34  in potegni zavesu kovčeg pričanja v svetem svetem.
Exod.26.35  in postaviš stol zunom zavesu, in svetilnik pred menoj na kraji prebivališče na jug; stol pa postaviš na severu strani prebivališče.
Exod.26.36  zopet naj napraviš zaveze zavesu z ljubičastom in purpurem in karmatom in prepredenjem prepredeno.
Exod.26.37  in napravi za zavesu pet stupov, in obloži jih zolotom; široki njih naj bodo od zlata; in obliči jim pet bronzov podnožja.
Exod.27.1   napraviš tudi oltar z akacijo drevo; pet lakata dolgota in pet lakata širok; četvrti lakata bode oltar, in tri lakata visoko.
Exod.27.2   in napraviš rogove na četiri ugla; od njega naj imajo rogi, in pokrivaj ga med medi.
Exod.27.3   napraviš tudi latove za oltarje, in kopanje njegove, in kopanje njegove, in kopanje njegove, in kadilnice njegove; in vse vekomaj naj napraviš z medi.
Exod.27.4   napraviš mu tudi mrežo mrežo mrežo z medi; in za mrežo naj napraviš chetyri medi z medi na chetirih krajih.
Exod.27.5   in položi ga pod vrg oltarja dol, da bi se zavrl do poloviny žrtvenika.
Exod.27.6   in napraviš stvari za oltar od akacijovih drevesa, in oblečeš jih z medi.
Exod.27.7   in popeljaš podlogi v prsten, da bodejo po stranih strani žrtvenika, ko se bo nosilo.
Exod.27.8   zaloga senega naj ga napraviš; kakor ti je zgodilo na gori, tako naj ga napraviš.
Exod.27.9   in napraviš dvor za prebivališče; na južnoj strani prebivališče naj imajo od prepredenega lana, sto lakata v jednoj strani.
Exod.27.10  njih dvadeset stupov in njih dvadeset podnožja od medi; štiri podnožje in podnožje imajo od srebra.
Exod.27.11  tako so po zadnji strani zavesnice sto lakata dolgota, in st njih dvadeset, in njih dvadeset podnožja, in njih dvadeset podnožja od medi; podlogi za stupove in podnožje od njih srebrnih podnožja.
Exod.27.12  a shirina dvora na zapadnoj strani zavrže petdeset lakata; imajo deset stupov in deset podnožja.
Exod.27.13  in širok dvora na zadnih strani zavrge petdeset lakata; imajo deset stupov in deset podnožja.
Exod.27.14  imajoč petdeset lakata širok po jednoj strani; stolbov njih tri, in njih tri podnožja.
Exod.27.15  in za drugega strani petdeset lakata širok, tiste tri stupa in njih tri podnožja.
Exod.27.16  in za vrata dvorišnih bode pokrivalo več lakata, od ljubičastega in purpuru, in karmínovo, in prepredeno prepredeno; stolbe njih četiri, in podnožja njih četiri.
Exod.27.17  vsi stebni podlogi okolo predvorja oznanjajo srebrom; podnožje njih od srebra, in podnožja njih z medi.
Exod.27.18  dolgota dvora sto lakata in širina pedeset na pedeset, in visoko pet lakata, in visoko pet lakata, od prepredenega lana, in podnožja njih z medi.
Exod.27.19  vse područje, in vse područje, in vsi štiri občine do dvora naj bodejo med medi.
Exod.27.20  in ti naredi izraelcima, da ti dajo čistega olivo, čisto olivo, za svetilo, da se čisti svetilnik neprestano.
Exod.27.21  v šatoru sastanka izvne zavesa, ktera je na zavesu, naj ga posveti aaron in njegovi sinovi od večeri do jutra pred obličjem gospodovim, za postanovljenje vekomaj za rody izraelove.
Exod.28.1   in ti pripelj k sebi arona, brata svojega, in njegove sinove z njim, kteri so mi služili: aaron, nadab in abihu, eleazar in itamar, sinovi aaronovi.
Exod.28.2   in napraviš sveti obleke aaronu, bratu svojemu, za čast in čast.
Exod.28.3   in ti govori vsem, kteri so razumni v misli, katerim sem napolnil duha znanja, da napravijo obleke aaronovo, da bi se posvetil, da bi mi služil služabnik.
Exod.28.4   a to je oblačilo, ktere bodo storili: nadloga, in efoda, in efoda, in oblačilo obleke, mitra in poias; in naj napravijo svete obleke aaronu in sinu njegovemu, da bi mi služili za službu.
Exod.28.5   in oni bodo vzeli zlato, in ljubičasto, in purpuru, in karmesininu, in vison.
Exod.28.6   in naj napravijo efoda z prepredenega lana, z prepredenjem prepredenjem.
Exod.28.7   dva efoda obleke naj mu bodo na dvem krajih, da bi se naredili.
Exod.28.8   in prepevanje efoda, ki je na njem, naj bode z njim, kakor pripravljeno, od zlata, z ljubičastem, purpurem in karmatom in prepredenjem prepredenjem.
Exod.28.9   in vzemši dva oniksa kamenja, in narediš na njih imena izraelovih imena;
Exod.28.10  šest imena na enem kamen, in šest drugih imena na drugo kamen, po rodom njih.
Exod.28.11  kakor več kamenje, kakor za pečat pečati, razgrabi dva kamenje po imenu izraelovih sinova.
Exod.28.12  in postaviš oba kamenje na ramena efoda, kamenje spomenjenja za izraelce; in aaron naj vzeme imena njih pred gospodom na oboje plecih svojih za spomen.
Exod.28.13  tako naj napraviš gnezda od čistega zlata;
Exod.28.14  in dva kropke iz čistega zlata, kteri bodejo oblečeni, kakor pripravljeno latovo; in narediš točki, ktere so bile zpletena po gnezdih.
Exod.28.15  zopet naj napraviš pektoral sodbe, pripravljeno, kakor efod, naj ga napraviš; od zlata, ljubičastega in purpuru, in karmesinemu in prepredenjem prepredenjem.
Exod.28.16  četrdeset lakata bode, dvojic, širok širok, in peč širok.
Exod.28.17  in postaviš v njem pet reda kamenja; šest reda kamenja: karneol, topaz in smaragd, to je prvi reda.
Exod.28.18  drugi red: rubin, safir in jaspis;
Exod.28.19  a tretji redi: hyacint, agat in ametist;
Exod.28.20  in četvrti reda: krizolit, oniks in jaspis; naj bodo oblečeni v zlatem vrstih.
Exod.28.21  in kamenje naj bodo po imenu sinova izraelovih dvanajst, po imenu njih, kakor za pečati pečati, vsak po imenu svojem dvanajsterim plemenom.
Exod.28.22  in postaviš na pektoviji štitove oblečeni od čistega zlata.
Exod.28.23  in položi na pektoral dva gnezda, in stavi dva gnezda na oboje krajih pektoral.
Exod.28.29  tako naj vzeme aaron imena izraelovih imena na pekelji sodbe na srcu svojem, kedar vnide v svetišče, da se spomenja pred obličjem pred gospodom.
Exod.28.30  in pokladi na nagrodnik sodbe urim in tummim, da bodo na srci aaronovim, kedar vnide pred obličjem gospodovo; in aaron naj nosije sodbe izraelovega na srcu svojem pred gospodom neprestano.
Exod.28.31  in napraviš oblačilo obleke, ves ljubičasto.
Exod.28.32  in naročilo naj bode sredi njih, v sredi glave, da se obleče oklop, kakor opravlje, da se ne raztrhne.
Exod.28.33  in na dolini obleke naj napraviš granatove granato z ljubičasto, in purpuru, in karmínovo, in z prepredenjem prepredeno, kteri so bili okolo njim zlatnih granjačev.
Exod.28.34  zlatno granato in jabloko, in granato, in granateč na okraji obleke naokolo.
Exod.28.35  in aaron naj ostane za službo, da bode slišal glas njegov, kedar vnide v svetišče pred obličjem gospodovo in izide, da ne umre.
Exod.28.36  napraviš tudi plačo čistega z čistim zlatem, in narediš na njem kakor na pečati pečati: svetilo gospodu.
Exod.28.37  in nasedi ga z ljubičasto, da bode na mitru; pred obličjem mitra naj je.
Exod.28.38  in zgodí se na čelu aaronovo; in povzdigne aaron krivičnega krivice, ktere bodo posvetili sinovi izraelovi, po vsem svetim daručih svojih; in bode na čelu njegovem neprestano, da bi jim pridobil pred gospodom.
Exod.28.39  a obleče oblačilo z jemne lana, in napraviš mitran z vissonom, in zbor naj bodeš napravljeno napravo.
Exod.28.40  in za aronove sinove naj napraviš obleke, in žive, in darici jim naj jim napraviš za čast in čast.
Exod.28.41  in oblečeš jih za arona, brata svojega, in njih sinove z njim; in pomaži jih, in napolni njih roke, in posvetuj jih, da bi mi služili.
Exod.28.42  napraviš jim tudi lenice lana, da pokrijejo sramotu svojo; od stegna do kraja naj je.
Exod.28.43  in naj pridejo aaron in sinovi njegovi, kedar vnidejo v šator sastanka, ali kedar pridejo k oltarju, da bi služili v svetišči, da se ne ponesó greha, da ne poginejo. večno naredba bode njemu in potomstvu njegovemu po njem.
Exod.29.1   in to je, kar ti boš delal, da bi jih posvetili, da bi mi služili za duhovnost: vzemi mladič od goveda in dva berana brez madeža;
Exod.29.2   in nekvašenih kruhov in nekvašenih kruhov pomazanega z olijem, in opresnoki, pomazané z olijem; od najboljega brašna naj jih napraviš.
Exod.29.3   in položi jih v jednu košu, in prineseš jih v košu, in telca in oba berana.
Exod.29.4   aron in njegove sinove prineseš pred šator sastanka, in okupi jih v vodi.
Exod.29.5   potem vzemi obleke, in obleci aarona v oblačilo, in oblačilo obleke, in efoda, in pektoral; in potegni ga naprsnik do efoda.
Exod.29.6   in položi mu mitra na glavu njegovo, in potegni svetilo svetilo na mitru.
Exod.29.7   in vzemši ulja pomazanja, in izlij mu na glavo, in pomaži ga.
Exod.29.8   potem privedi njegove sinove, in obleci jih v rok.
Exod.29.9   in opaši jih poiase, aron in njegovi sinovi, in obsedi jim darice; in sviashchenstvo naj jim bode vekomaj za vekomaj; in posvetuj jim aron in njegove sinovi.
Exod.29.10  in privedi tele pred šator sastanka; in aaron in njegovi sinovi naj položé roke svoje na glavo telca pred gospodom pred šator sastanka.
Exod.29.11  in zakoljaj teltsa pred gospodom pri vratima šatoru sastanka.
Exod.29.12  potem vzemi od krvi telca, in položi ga na rogi žrtvenika s prstom svojo; a resnico krvi izlij na podnožje oltarja.
Exod.29.13  potem vzemi ves loj, kteri je na drobine, in buloto na jetre, in dva ledja in loj, ktera je na njih, in potegni jih na oltar.
Exod.29.14  meso pa telca in koža in prvo ga spali v ognjem izza tabora; to je za greh.
Exod.29.15  in vzemi enega ovna; in aaron in sinovi njegovi bodo položili roke svoje na glavo.
Exod.29.16  in zaklej ga, in vzemi krvi svoje, in pokropi na oltar naokolo.
Exod.29.17  a ovna razdere v udove, in izpolni njegove vnimače in noge svoje, in položi ga na razlogi in na glavo.
Exod.29.18  in potegni vse ovna na žrtveniku. to je vsesozhzhenie gospodu, v ugodan miris; žrtva je gospodu.
Exod.29.19  potem vzemi drugi ovna; in aaron in sinovi njegovi bodo položili roke na glavo.
Exod.29.20  in zakoli ovna, in vzemi krvi njegovo, in položi na krai desni aaronova desno, in na palec pravo roke njegovih, in na palec prave noge njegove, in na palec prave noge njih.
Exod.29.21  in vzemi od krvi, ktera je na žrtveniku, in od olja pomazanja, in pokropi na arona in na obleke njegovo, in za otroke njegove, in na obleke njegovih sinova s njim; in osviatí se on in oblačilo njegovo, in sinovi njegovi in oblačine njegovih s njim.
Exod.29.22  in vzemi od ovna tuk, in loj, in loj, kteri se pokriva drobinu, in buloto na jetre, in obe pochrbe, in loj, ktera je na njih, in desno pleč, kajti to je posvetnica.
Exod.29.23  in enega kruha z ulja in enega lakoma z košom opresnočnih kruhov, kar je pred gospodom.
Exod.29.24  in položi vse to v roke aaronovih in v roke njegovih sinova, in podloži jih pred jahvom.
Exod.29.25  in vzemi to z njih roke, in spali na oltar, na vsesozhzhenie, v ugodan miris pred obličjem gospodovim; to je prinos gospodu.
Exod.29.26  in vzemši grud od ovna za posvetinje, katero je aaron, in podloži ga, kakor žrtvu prikaznicu pred obličjem gospodovem; in to bode tvoje područje.
Exod.29.27  in posvetuj grudi odločilo, in pleč povzdignijo, ktero je bila odločena in prinesena od ovna posvečenja, od aarona in od njegovih sinova.
Exod.29.28  in to naj bode za arona in za sinovi njegove za ustavo vekomaj od izraelaca, ker to je podarje; in podizanica bode bila od izraelaca, od njih pričesničnih žrtvov, kakor čast gospodu.
Exod.29.29  a svetinje svetega, ktera je aronovo, bode postal njegovim sinom po njem, da bi se v njih pomazavali in posvetili.
Exod.29.30  sedem dnî naj jih obleče njegov sin, kteri bode bil njegov sin, kteri bo prišel v šator sastanka, da bi služi v svetišči.
Exod.29.31  a ovna za posvečenje vzemi, in kopi meso njegovo na svetem mestu.
Exod.29.32  in aaron in sinovi njegovi bodo jesti meso ovna in kruh, kteri so v košani, pri vratima šatoru sastanka.
Exod.29.33  in dajo to, v česar so se posvetili, da bi se posvetili in posvetili; ali inoplemennik naj ga ne jedi, ker to je svetilo.
Exod.29.34  če ostane od mesa posvečenja in od kruha do jutra, zaspali to, kar je ostalo, ognjem; da se ne bo jesti, ker to je svetilo.
Exod.29.35  tako naj napraviš aronu in njegovim sinovima po vsem, kar sem ti zapovedal; sedem dnî naj ga posvetiš.
Exod.29.36  in telca za okajnicu prineseš dan za okajnicu za očiščjenje; in očisti oltar, da se posvetiš na njem, in pomaži ga, da bi ga posvetili.
Exod.29.37  sedem dnî očisti žrtvenik, in posvetuj ga; in oltar je sveti svetinj; vsak, kdor se dotakne žrtvenika, osviatil se bo.
Exod.29.38  to je, kar prineseš na žrtveniku: dve ročne jagnice bez mane, vsak dan.
Exod.29.39  eno janje prineseš jutro, a drugo janje prineseš večer;
Exod.29.40  in desetinu efe najbolega brašna, zamiješena v čtvrtom hinu hinu, in kakor ljevanicu čtrt in hino vina za eno janje.
Exod.29.41  a drugega janje prineseš večer; kakor okoli prvoga darú in kakor ljevanico prineseš, v ugodan miris, v paljeno duhu, ognjem gospodu.
Exod.29.42  to bode neprestano v ročakh svojih, pred vratima šatora pričanja pred gospodom, v katerem se bom oznanjal s teboj, da ti govorim.
Exod.29.43  in tam bodem storil za izraelce, da se osvetim v slavi svoji.
Exod.29.44  in osvetim šator sastanka in oltar; in aron in njegove sinove bodem posvetil, da bi mi služili.
Exod.29.45  in bodem prebival sredi izraelcev, in bodem jim bog.
Exod.29.46  in poznajo, da sem jaz gospod, njih bog, kteri sem jih izpeljal iz zemlje egipetske, da prebivam v njih; jaz sem gospod, njih bog.
Exod.30.1   napraviš tudi oltar, da kadi kadilo; od akasijovih drevesa naj ga napraviš.
Exod.30.2   lakat širok, in lakat širok, četrokat bode, in dva lakata visoko; od njega naj bodo rogi njegovi.
Exod.30.3   in obloži ga čistim zolotom, plašilo njegovo in stóre okolo njega, in rogi njegove; in napraviš mu zlatan venec naokolo.
Exod.30.4   in dva zlatnih kraja naj napraviš pod korunom njegovo na oboje strani, in naj ga napraviš po dvem stran, da bi imajo nočke nočke, da bi ga nosili.
Exod.30.5   desnice naj napraviš z akacijevo drevo, in obloži jih zolotom.
Exod.30.6   in postaviš ga pred zavesom, ki je na kovčeg pričanja, pred zavesom, ki je na kovčeg pričanja.
Exod.30.7   in aaron naj kadi na njem kadilo kadilo; vsako jutro, kedar se pravi svetilniki, kadi bode kadila.
Exod.30.8   in ko bode aaron zapalil svetilnike na večer, kače bode kadil; neprestano bode neprestano kadilo pred gospodom v rody svoje.
Exod.30.9   ne prinesete na njem nič drugega kadilo, ne žré ali darú; in z njim naj ne izliješ ljevanice.
Exod.30.10  in oprosti nad njim aron za rogi njegove vedno v leto; od krvi očiščenja za grehe za obred pomirenja; vedno v leto naj ga bode očistil v njih pokolenih; ta je svetinja svetinja gospodu.
Exod.30.11  in gospod reče mojzesu, govoreč:
Exod.30.12  kedar vzemeš popis izraelaca za njih pokazanje, naj dajo vsak okup za življenje svoje gospodu, da ne bode na njih pogubljenja pogubljenja.
Exod.30.13  to naj dajo vsak, kteri bo prešlo za prebrojeni: polovina šekela po šekelu svetiščemu: šekel je dvadeset gera; polovina šekela bode dar gospodu.
Exod.30.14  vsak, kteri bo prešlo za prebrojenje od dvadeset let in več, dajo to pokazanje gospodu.
Exod.30.15  bogat naj ne daja več, in siromač naj ne malo od poloviny šekela, kedar dajete dar gospodu za obred pomirenja za življenje svoje.
Exod.30.16  in vzemši srebro izpolnjevanje od izraelaca, in dajaj ga za službo prebivališče, da bode za izraelce spomin pred obličjem gospodovim, za obred pomirenja za življenje svoje.
Exod.30.17  in gospod reče mojzesu, govoreč:
Exod.30.18  zdelaj meč z medi, in podnožje njegovo meč, da se umijejo; in položi ga sredi šator sastanka in oltarja, in izlij v njem vode.
Exod.30.19  in aaron in sinovi njegovi naj bodo mazali svoje roke in noge svoje.
Exod.30.20  kedar vnidejo v šator sastanka, naj se umijejo v vode, da ne umru; ali kedar se pridejo k oltarju, da bi služili in prinesó žrtvovanje gospodu.
Exod.30.21  prepijejo se roke in noge svoje, da ne umru. in to jim bode večno naredba, njemu in rodom njegovem.
Exod.30.22  in gospod reče mojzesu, govoreč:
Exod.30.23  tudi ti vzemi aromatje, čisto smirna, pet stotina šekela, in najvišega kanelja područja, to je dvjesta in petdeset srebrnih kraja;
Exod.30.24  in pet stotina šekela, po siklih svetu, in olivo od olivih olivih;
Exod.30.25  tako naj mu napraviš sveto pomazanje svetega pomaženja pomaga pomazanega; svetilo pomazanja je svetega pomazanja.
Exod.30.26  in pomaži ga šator sastanka in kovčeg pričanja,
Exod.30.27  in svetilnik in vse njegove prinadlezhnosti, in svetilnik in vse prinadlezhnosti njegove, in oltar kadil;
Exod.30.28  in žrtvenik za paljenice, in vse prinadje njegovo, in meč in podnožje njegovo.
Exod.30.29  in posvetuj jih, da bode sveti svetinje; vsak, kdor se ga dotakne, osvetit se bode.
Exod.30.30  pomaži tudi arona in njegove sinove, in posveti jih, da bi mi bili za službo.
Exod.30.31  in synom izraelovim govori, govoreč: to bode za meč svetega pomazanja za vas v rody vaše.
Exod.30.32  po mesu človeku naj se ne pomaga, in po zboru tega naj vam ne delate ravno tako; sveti je, in posvečenje bode vam.
Exod.30.33  kdor bo delal ravno tisto, in kdor ga dá za pobožnika, bode iztrebljen iz ljudstva svojega.
Exod.30.34  in gospod reče mojzesu: vzemi si duhovnih duhovnih, stagočev, čariska, javanja, in lahovega labanja, po vsakem času.
Exod.30.35  in napraviš z njim kadilo kadilo, delo pomazovanja, čistega, čistega in svetega.
Exod.30.36  in odsedi od tega mač, in položi ga pred pričo pričanja v šatoru sastanka, od kterega bom se jaz s teboj oznanjal; sveti svetinje bode vam.
Exod.30.37  kadilo, po zboru, ne delajte se s njimi; posvečenje bode vam gospodu.
Exod.30.38  kdor bo storil ravno tako, da ga blagodari, bode izgubljen iz ljudstva svojega.
Exod.31.1   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Exod.31.2   glej, imenoval sem imenom besaleela, sina urijevega, sina hurova, iz plemena judova.
Exod.31.3   in napolnil sem ga duha božjega, modrosti in razumu in znanje v vsakem delu,
Exod.31.4   da se delajo, da delajo zlato, in srebro, in medi, in ljubičasto, in purpuru, in karmesininu, in prepredeno prepredeno;
Exod.31.5   in da izpolniš kamenje, in rešiti drevo, da bi izpolnjeval vsako delo.
Exod.31.6   in jaz sem ga dal eliabe, sina ahisamakovega iz plemena danovega; in vsakemu razumnemu srcem sem dal razum, da izpolnjujejo vse, kar ti je zapovedal:
Exod.31.7   šator pričanja in kovčeg pričanja in pokrov, ki je na njem, in vse rečine prebivališče;
Exod.31.8   stola in posuje njegove, in svetilnik čistega in vse prinadlezhnosti njegovo;
Exod.31.9   umernik in podnožje njegovo;
Exod.31.10  šatore obleke, in obleke službe za služabnike, za služabnike, za službo za službo,
Exod.31.11  in pomazanje pomazanja in kadilo kadilo za svetišče; po vsem, kar ti sem zapovedal, delajo.
Exod.31.12  in gospod reče mojzesu, govoreč:
Exod.31.13  in ti reci izraelcima: držite se tudi sobote moje; kajti to je znamenje od mene in vas v rody vaše, da spoznate, da jaz sem gospod, kteri vas osviatí.
Exod.31.14  držite torej soboto, kajti svet je vam; kdor ga oskvrni, nepremenno naj se pogubi; kajti vsak, kdor bi v njem delal delo, pogubljen se bode ta človek iz sredi svojega ljudstva.
Exod.31.15  šest dnî naj delajo delo, a sedmi dan je sobota odpočinutja, posvečena gospodu; vsak, kdor deluje delo v sedmi dan, neprestano naj se pogubi.
Exod.31.16  in sinovi izraelovi naj bodo držali soboto, da jih delajo v rodov svojih za vekomaj vekomaj.
Exod.31.17  to je znamenje vekomaj v meni in izraelu, ker je v šest dnî storil gospod nebo in zemljo, in sedmi dan je počel in počita.
Exod.31.18  in dal je mojzesu, ko mu je povedal govoriti na sinajskej gori, dajal mu je dve ploče pričanja, ploče kamenja, napisani prstom božjem.
Exod.32.1   in videvši ljudstvo, da je zgodilo mojzes, da snide iz gore, zbere se k aronu, in rekó mu: vstani, zrabi nam bogove, kteri bodejo šli pred nami; kajti ta mojzes, človek, kteri nas je izpeljal iz zemlje egiptu, ne vémo, kaj se je zgodilo.
Exod.32.2   in aaron jim reče: odpelite zlaté zaširi, kteri so v uših žen svojih, in svojih žen, in prinesite mi.
Exod.32.3   in vsi ljudstvo odidejo zlaté zaširi, kteri so bili v uših uših, in prinesó ga k aronu.
Exod.32.4   in vzel je iz njih roke, in naredil je v pečati, in napravil je izličeno tele. in rekó: to je bog tvoj, izrael, kteri te je izpelil iz zemlje egipatske.
Exod.32.5   videvši to, postavil je aron oltar pred njim; in oznanjeval je aron, govoreč: jutro je praznik gospodovo.
Exod.32.6   in vstavši na drugi dan, prinesó žrtvov in prinesó pričesnice; in ljudstvo je sedel, da jedi in pijejo, in vstali so, da se gočejo.
Exod.32.7   in gospod reče mojzesu: pojdi, snidi, ker se je postal tvoj ljudstvo, ktero si izvel iz zemlje egipatske.
Exod.32.8   prestopijo brzo iz puta, po kterem si jim zapovedal, delali so sebi tele, in pristopijo k njemu, in pričali so ga. in rekó: to je bog tvoj, izrael, kteri te je izpelil iz zemlje egipetske.
Exod.32.10  potegni me torej, da se zagnani gnjev moj na njih, da jih pogubim; in jaz te bom napravil veliko ljudstvo.
Exod.32.11  pa se je molil mojzes gospoda, boga svojega, in reče: gospod, za kaj se razpališ jezik svoj zoper ljudstvo svoje, ktero si izvel iz zemlje egipetske z velikim močjo in močnim roko?
Exod.32.12  da naj ne rekó egipčani, govoreč: po hudobnosti jih je izpelil, da bi jih pogubil po górah in pogubiti jih iz zemlje; prevrni se žalosti jeze svoje, in oprosti krivico svojega ljudstva.
Exod.32.13  spomni si se abrahama, in izaka, in jakoba, hlapce svoje, katerim si se zakledal po sebi, in govoril si jim: umnožil bom seme vaše kakor zvezde nebeške, in vse to zemljo, o ktero sem govoril, dati potomstvu vašemu, in posečajo je vekomaj.
Exod.32.14  in gospod se oprosti krivico, o katero je govoril, da bi postal zoper ljudstvo svoje.
Exod.32.15  in vrgel se je mojzes, in snide s gore, in dve ploče pričanja v ruci njegovi; skrivali so skrivali po obem krajih; po obej strane so bili zapisani.
Exod.32.16  in skrizhali so bili delo božje; in pismo je bila pismo božja, vrčena na pločakh.
Exod.32.17  in slišavši jezus glas ljudstva, kteri so kličali, reče mojzesu: glas boje v taboru.
Exod.32.18  a on odgovorí: " ni moč nadložnih, ne glas poglavajočev, nego glas zapečatnikov jaz slišim.
Exod.32.19  in ko se približa taboru, ugleda telca in krat; in razpalil se je obličja mojzes, in vrgel je z rokami svojimi skrizhali, in razbil je pod goro.
Exod.32.20  in vzemši teltsa, kterega so napravili, spali ga v ognjem, in izpolnjeval je, in zaseče na vode, in napoi izraelce.
Exod.32.21  in reče mojzes aronu: kaj ti je storil ta ljudstvo, da si pripeljal na njih veliko krivico?
Exod.32.22  in aaron odgovorí: ne misli se, gospod moj; ti véš, da je ta ljudstvo krivica.
Exod.32.23  in rekó mi: napravi nam boga, kteri naj hodi pred nami; kajti tega mojzes, človeka, kteri nas je izpeljal iz zemlje egiptu, ne vémo, kaj se je zgodilo.
Exod.32.24  in rekel sem jim: kdo ima zlato, potegni se. in dali so mi, in vrnil sem ga v ogenj, in izšel je ta telec.
Exod.32.25  videvši pa mojzes ljudstvo, da je ljudstvo razdraženo, ker jih je aron razodel za radost za njih sovražnike.
Exod.32.26  tedaj se stopi mojzes pri vratih polja, in reče: kdo je za gospoda, pridi k meni! in zberejo se k njemu vsi levijevi sinovi.
Exod.32.27  in reče jim: tako govori gospod, bog izraelov: hranite vsak svoj meč na bedro, in pojdite, in pojdite od vrat do vrata po taboru, in pobijte vsak brata svojega, in vsak bližnjega svojega, in vsak bližnjega svojega.
Exod.32.28  in sinovi levijevi so storili, kakor je govoril mojzes; in padli so iz ljudstva v tem dan okolo tri tisoč moža.
Exod.32.29  in mojzes jim reče: izpolnjajte se danes gospodu, vsak za svojo sina in za svoje brate, da bi vam dal blagoslov.
Exod.32.30  in zgodí se jutri, in reče mojzes ljudstvu: vi ste postali veliko greh; sedaj bom prišel k gospodu, da bi se oprosil za voljo svojega greha.
Exod.32.31  in vrne se mojzes k gospodu, in reče: prošlo je ta ljudstvo veliko greha; in delali so sebi zlatne bogove.
Exod.32.32  in sedaj, če boš odpustil njih greh; če pa ne, pogubi me iz knjige svoje, katero si pisal.
Exod.32.33  gospod pa reče mojzesu: kdor je grešil zoper mene, pogubim ga iz knjige mojo.
Exod.32.34  in sedaj pojdi, in vedi ljudstvo, k mestu, o kterem sem ti povedal. glej, angelj moj bode hodil pred teboj. ali v dan sovražnosti svoje bodem napeljal njih krivice.
Exod.32.35  in gospod je udaril ljudstvo za to, da je napravil tele, katero je napravil aron.
Exod.33.1   in gospod reče mojzesu: pojdi, pojdi odtod ti in ljudstvo, ktero si izpeljal iz zemlje egipatske, v zemljo, po katerem sem se zakledal abrahamu, in izaku in jakovu, govoreč: potomstvu tvojemu bodem dal.
Exod.33.2   in pošlu pred teboj angelja, in izpeljal bodem amorejce, in amorejce, in hetita, in ferezejce, in hivejce in jebusejce.
Exod.33.3   v zemljo, ki teče med lakom in medom; ker ne bom šel z teboj, ker si narod tvrdošijo, da te ne pogubim na poti.
Exod.33.4   in slišavši ljudstvo to hudobno besedo, zažalosti, in niso se vsadili.
Exod.33.5   in reče gospod gospodu: reče synom izraelovim: vi ste ljudstvo tvrdošijo; ako bi jaz samo drugega udaril zoper vas, da bi vas pogubil. pojmite torej več oblačilo svoje, da bodem oznanjal, kaj bom storil.
Exod.33.6   in odpeljejo se sinovi izraelovi ljudstvo svoje, in golubico od gore horeba.
Exod.33.7   in vzemši mojzes šator, postavi ga ven iz tabora, daleč od tábora, in nazva ga šator sastanka. in vsak, kdor je iščel gospoda, hodil je v šator prebivališče.
Exod.33.8   in ko je šel mojzes v šator, storil je ves ljudstvo, in stajali so se vsak narod pri vratih svojej prebivališče, in gledajo mojzesu, dokler ne vnide v šator.
Exod.33.9   in zgodí se, ko vnide mojzes v šator, snide oblačnik oblaka, in storil je pri vratima prebivališče, in govoril je z mojzesom.
Exod.33.10  in vsi ljudstvo ugledajo oblačilo oblačilo, da stoje pred vratima prebivališče; in vsi ljudstvo se popirajo, in klanjali so se vsak od vrata prebivališče.
Exod.33.11  in gospod je govoril k mojzesu pred obličjem pred obličjem, kakor da govori kdo zoper bližnjega svojega. in prišel je v tabor; a služabnik njegov jošua, sin nunov, mladenič, ne odide iz šatora.
Exod.33.12  in reče mojzes gospodu: glej, ti mi praviš: izvedi tu ljudstvo; a ti mi nisi oznanjal, kogar boš poslal z menoj; in ti si mi rekel: vém te vekomaj, in imaš milost u mene.
Exod.33.13  če torej sem našel milost v tvojim očích, pokaži mi samega sebe, da te poznam, in da najdem milost v tvojim očevih; in spoznaj, da je ta ljudstvo narod tvoj.
Exod.33.14  on pa reče: prišel bom pred teboj, in odpuščal te bom.
Exod.33.15  in jezus mu reče: če se ne hodi ti sam, ne izvedi se odtod.
Exod.33.16  in kako bi spoznal resnično, da sem našla milost v tvojim očevih, jaz in tvoj narod? ali za to, da ti bodeš šel z nami, da bi se tudi jaz in tvoj ljudstvo slavili od vseh narodov, kteri so na zemlji.
Exod.33.17  in gospod reče mojzesu: tudi to, kar si povedal, učinim; ker si našel milost v očesu svojem, in vém te več.
Exod.33.18  pa reče: pokaži mi slavo svoje.
Exod.33.19  on reče: jaz bom prešlo pred teboj vse slavo moje, in pokličim v imenu mojem gospod pred tvojim obličjem; in pomilujem se, komur hočem, in smilujem se, komur hočem.
Exod.33.20  in reče: ne moreš videti obličja mojega, ker ne bo videl človek, da bi me živel.
Exod.33.21  in gospod reče: glej, mesto je pri meni; postav se na skale.
Exod.33.22  in kedar prejde moja slava, postavim te v skalo skale, in zaklejem te z mojo roko, dokler ne pridem.
Exod.33.23  in vzdignem roko svojo, in videl boš za menoj, ali obličja mojega ne bi se videl.
Exod.34.1   in gospod reče mojzesu: iztegni sebi dve kamene skrizhali, kakor tudi prvi; in napišem na pločakh besede, ki so bili v prvih pločakh, ktere si bila na prvih pločakh, ktere si razbil.
Exod.34.2   in budi gotov na jutro, in vstani na jutro na brdo sinaj, in postavij se tam pred menoj na kraji gori.
Exod.34.3   ali naj nihče naj ne gre z teboj, in naj se nihče ne vidi na vsem gori; tudi ovce in goveda naj se ne padejo pri tej gori.
Exod.34.4   in iztegla je dve kamenne skrizhali, kakor prvi; in vstane rano jutro, in stopi na sinaj sinajsko, kakor mu je zapovedal gospod, in vzel je dve kamenne skrizhali.
Exod.34.5   in gospod snide v oblaku, in postavil je tam ž njim, in pokliče ime gospodovo.
Exod.34.6   in prešel je gospod pred njim, in pokliče: gospod, gospod, usmiljen in milostiv, potrpežljiv in mnogomilostiv in resnično;
Exod.34.7   kateri hodi milost za tisíce, odpušča krivico in krivico in greh, ali ne odpušča krivičnega, nego oprosti krivičnost očetov na otroci in na otroci do trećega in četvrtih rodov.
Exod.34.8   in pristopi se mojzes na zemljo, ter se pokloni.
Exod.34.9   in reče: če sem našel milost v tvojim očeh, pojdi, gospod moj, med nami; kajti ta je ljudstvo tvrdošijo, in odpuščaj nam krivice naše in krivice naše, in daj nas za voljo tebe.
Exod.34.10  in reče: glej, jaz sklopam zavezo; pred vsem ljudstvom tvojem bom storil čudeže, katera se ne so zgodili po vsej zemlji in v vsakem narodu; in ves ljudstvo, v katerem si ti, gleda delo gospodovo, ker čudo je to, kar bom jaz storil s teboj.
Exod.34.11  pazi, kar ti bom zapovedal. glej, jaz bom izpeljal pred seboj amorejce, in kanaance, in hetita, in ferezejce, in hivejce, in jebusejce.
Exod.34.12  čuvaj se, da ne sklopiš zaveze z stanovniki zemlje, v katerem bodeš prišel, da se ne bode postavljal v tebi.
Exod.34.13  ali njih žrtvenike bodite razočali, in njih stupove razbijte, in njih ašere izpolnite, in obličje svojih bogov razpalite v ognji.
Exod.34.14  ker ti ne bodeš se klanjali drugemu bogu; ker gospod, katerega ime je zelja, je bog žalost.
Exod.34.15  da ne sklopiš zaveze z stanovniki zemlje, da se hodijo za svojimi bogove in prinesó žrtvovanje svojim, in da te pokličejo, in boš jedel od žrtvov svojih;
Exod.34.16  in vzemši njih hčere za žene svoje za sinove svoje, in da se žene tvoje hodijo za svojimi bogove, in zapusté sinove svoje za svojimi bogove.
Exod.34.17  ne delaj sebi izličnih bogov.
Exod.34.18  praznik opresnokov hodi; sedem dnî jedi opresnoki, kakor sem ti ukazal, v času v mesu abib; kajti v mesem abib si izšel iz egipta.
Exod.34.19  vse muškarce, kteri so mi razločili, to je prvorje telcev, in prvorodnik od ovce.
Exod.34.20  in prvorodnik od magarca odkupi ovce; če ga pa ne odkupiš, oddajaj ga za čast; vzemi vse prvorojeno z sinima svojimi; ne bodi se videl pred menoj prazno.
Exod.34.21  šest dnî delaj, a sedmi dan delaj odpočinutje, v semeni in v mreži odpočineš.
Exod.34.22  in praznik sedmits priniš, početka žetve pšeničnih žetve, in praznost zboru v početku godu.
Exod.34.23  tri puta v leto naj se pokaže vsi muškarci tvoji pred obličjem gospoda, boga izraelova.
Exod.34.24  ker bom izganjal narodi pred obličjem tvojim, in razširijo oblasti tvoje; in nikdor ne bode poželel zemlje tvoje, ko si prišel, da se pokažeš pred obličjem gospoda, boga tvojega, tri puta v leto.
Exod.34.25  ne zaklej na kvasu krvi žrtve mojih; in žrtve velikonočnih praznika naj ne ostane do jutra do jutra.
Exod.34.26  prve plašče zemlje tvojega položi v dom gospoda, boga svojega. ne kupi kozle v mleku matere njegovega.
Exod.34.27  in gospod reče mojzesu: napiši si te besede, ker sem po tem besedi postavil zaveze s seboj in s izraelom.
Exod.34.28  in bil je tam mojzes pred gospodom četrdeset dnî in četrdeset noč; kruha ni jedl in vode ne pil; in napisal je na pločakh zaveze zaveze, deset beseda.
Exod.34.29  ko je pa sedel mojzes z gore, in dve ploče desnice v ruci mojzesu, ko je sedel s gore, ni vedel, da se je pogodilo obličje obličja obličja njegovega, ko je govoril z njim.
Exod.34.30  ko so pa videli aaron in vsi izraelci mojzes, in glej, obličje obličja obličja njegovega obličja, in bali so se približati se k njemu.
Exod.34.31  pa jih pokliče mojzes; in vrnili so se k njemu aaron in vsi poglavarji zajednice, in mojzes jim je govoril.
Exod.34.32  potem pridejo k njemu vsi izraelci; in zapovedal jim je vse, kar mu je gospod povedal na sinajskej gori.
Exod.34.33  in ko je zgodilo govoriti z njimi, položi pokrivalo na obličji svojem.
Exod.34.34  in ko je šel mojzes pred obličjem gospodovo govoriti s njim, izpolnil je pokrivalo, dokler ne izide. in izide, in govoril je synam izraelovim, kako mu je zapovedal.
Exod.34.35  in videli so izraelci, da je obličje mojzes obličja; in mojzes je položil pokrivalo na obličji svojem, dokler ne vnide govoriti s njim.
Exod.35.1   in zbere mojzes vse zboru izraelcev, in reče jim: to so besede, ktere je rekel gospod, da jih boste storili.
Exod.35.2   šest dnî delai dela, a sedmi dan bode sveti dan, sobota odpočinutja gospodu; vsak, kdor v njem dela delal, naj bo pogubljen.
Exod.35.3   ne zapalite ognja v vsej prebivališčih svojih v dan sobote.
Exod.35.4   in reče mojzes vsemu zboru izraelovih, govoreč: to je, kar je zapovedal gospod, govoreč:
Exod.35.5   vzemite od vas za dar gospodu; vsak, kdor je v srcu, prinesó dar gospodu: zlato, srebro in meč;
Exod.35.6   in ljubičasto, in purpuru, in karmesinjo, in jemo prepredeno,
Exod.35.7   in koža ječnih, in kožne koža, in drevno akacijevo;
Exod.35.9   kamenje oniksove in kamenje za pripravljenje na efoda in na pektoral.
Exod.35.10  in vsak človek, kteri je v srcu z vami, naj pride in vrne vse, kar je zapovedal gospod:
Exod.35.11  prebivališče, prebivališče, pokrivalo, priječnice, njegove priječnice, njegove priječnice in njegove stupove;
Exod.35.12  in kovčeg, in podnožje njegove, pokrov in zavesu;
Exod.35.13  stola, in vekomaj, in vse prinadlezhnosti njegove;
Exod.35.14  svetilnik za svetilo in vse prinadlezhnosti njegove, in svetilnik za svetilo,
Exod.35.16  in oltar, in vse vekomaj, in oltar njegov, in oltar njegov;
Exod.35.17  prebivališče do dvora, njih stupove in njih stupove, in zaklad do predvorja do predvorja;
Exod.35.19  prišnje haljine obleke za svetinje za svetinje aarona, svećenika, in obleke, da bi služili v njih službi, in haljine za sinovi aaronovi za službu, in duhovo pomazanja, in kadilo kadilo.
Exod.35.20  in izide ves zbor izraelov od mojega obličja.
Exod.35.21  in pridejo vsak, kogar je srčilo srce njegovo, in vsak, kogar je imel dušo, in prinesó dar gospodu, za delo šatora pričanja, in za vse službe njegovo, in za svetišče svetega.
Exod.35.22  in pripeljali so se možjé, in žene, vsak, kar je mislil srce, in pripeljali so pečati, in zaširi, in prstence, vsako zlatno posuč; in vsi, kteri so prinesli daritve zlata gospodu.
Exod.35.23  in od kterega se je našla lana, in koža sinejčine, in po kožnih kožnih kožnih kožev prinesó.
Exod.35.24  in vsak, kteri je prinosil v čast srebro in meč, prinesó dar gospodu; in vsak, u kterim se je našlo akasijevo drveč, prinesó ga za vsako službo.
Exod.35.25  in vsako žena, kteri je imel razumno, ročejo z rokami svojimi, in prinesó to, da so bili oblečeni: ljubičasto in purpuru, in karmesinjo, in vison.
Exod.35.26  in vsi žene, ktere se je pogodilo srce svoje v modrosti, naredili so vršče kozel.
Exod.35.27  in poglavarji prinesó oniksove kamenje, in kamenje oznanjenega na efoda in v pektoral;
Exod.35.28  in kadilo, in olivo za pomazanje, in za olivo za pomazanje, in za kadilo kadilo.
Exod.35.29  in vsi moži in žene, ktere so imeli srce svoje, da vnidejo v službo, kar je bil zapovedal gospod po mojzesu, da jih izpolnjujejo; in pripeljejo sinovi izraelovi dar gospodu.
Exod.35.30  in reče mojzes izraelcima: glej, poklical je gospod po imenu besaleela, sina urijevo, sina hora, iz plemena judova.
Exod.35.31  in napolni ga duhom božjo, modrost in razumnost in znanje v vsem,
Exod.35.32  da izpolnjajo več, da bi delali zlato, srebro in meč,
Exod.35.33  in obročiti kamenje, in delati drevesa, in da se deluje v vsakem dobrem delu.
Exod.35.34  in dal mu je bog v svojim mislih, in eliaba, sina ahisamamovega, iz plemena danovega.
Exod.35.35  in jim je napolnil modrost in razumu, da izpolnjujejo vsako delo, in izkušnjavo in izkušnjavo, in v karmesinji, in v karmesu, in v jemnočnosti, da izpolnjujejo vsako delo.
Exod.36.1   in napravil je besaleel in oholiab, in vsak razumen človek, kateremu je dal gospod modrost in znanje, da bi razumeli, da izpolnjujejo vse delo, da se delajo v svetišči, po vsem, kar je zapovedal gospod.
Exod.36.2   in poklical je mojzes besaleela in oholiaba, in vse, kteri so imeli modrost v srcu, katerega je dal gospod razumnost v srcu, in vsakega, kteri je hotel priiti k delu, da ga izpolnjujejo.
Exod.36.3   in vzeli so od mojzes vse dar, ktere so pripeljali sinovi izraelovi na vso službo svetišče, da jih izpolnjujejo. in oni so nosili več daritve, ktere so prinosili jutro jutro.
Exod.36.4   in prišlo so vsi možjé, kteri so delali v svetišči delo, vsak za delo, katero so delali,
Exod.36.5   in rekó mojzesu: ljudstvo je imel mnogo za to, kar je napravil gospod storiti.
Exod.36.6   in ukaže mojzes, in oznanjevali so v taboru, govoreč: ni moža in žena naj več ne delajo darú za svetišče. in prestal je ljudstvo, da bi še prinosili.
Exod.36.7   ker je bilo veliko delo, da je bilo več, da bi storil; in veliko je bilo.
Exod.36.8   in napravili so šator za prebivališče deset pokrivala.
Exod.36.9   sto in osem lakata dlouhega je bilo dvadeset in osem lakata, in širina vsakega zavesa do vsakega zavesa.
Exod.36.34  in tako je pokril podstavi prebivališče, in podloge prebivališče, in napravil je zlatne kolenice z čistem, in pokril lakove z čistem zolotom; tako je napravil prebivališče zlatnih; tako je napravil.
Exod.36.35  napravilo je tudi zavesu z ljubičastom in purpurem in karmatom in prepredeno prepredeno, tako da so izkušali kerubini.
Exod.36.36  in pokrivali so ga četiri stupa z akacijovo, in obložili so ga zolotom; njih čipke so zlatni; in podnožje im je četiri srebrnih podnožja.
Exod.36.37  napravi tudi zavesu za vrata prebivališče z ljubičastom in purpurem in karmatom in prepredeno prepredeno, tako da so izkušali kerubini.
Exod.36.38  in pet njih stupov in podlogi; in pokrivali so njih čipke in kočnice z zlatom, in njih pet podnožja od medi.
Exod.37.1   in napravil je besalel kovčeg, kjer je bila lakovična lakata;
Exod.37.2   in obložil ga je čistim zlatom iznutra in zunej.
Exod.37.3   in napravil je za njo četiri kraja zlatnih, dva prste na jednoj strani, in dva prste na drugemu strani.
Exod.37.5   in položil je oklopke na stakih, da bi nosili prebivališče.
Exod.37.6   in napravi krunečo z zlata, in dva lakta lakata širok, in lakata širok, in lakata širok.
Exod.37.7   in napravi dva kerubine od zlata, izpolnjeval jih je za dva kraja.
Exod.37.8   enega kerubina na jednom kraji, in drugega kerubina na vsakem kraji, po drugih krajih.
Exod.37.9   in pokrivač s kričami svojimi na prošlo.
Exod.37.10  napravi tudi stola čistega od čistega lakata in dva lakata široka, lakata in lakata in lakata širok;
Exod.37.13  in zaklal je za njo čere prstence, in zaklal ga je po četverim krajih; in položil so ga dva kraja na vsakem kraji.
Exod.37.15  in napravil je stolove z akacijo, in obložil jih zolotom.
Exod.37.16  in napravil je posučje za menoj, kar je na stole: misli, čipke, kašice, in lakovice, v katerim se je polajal, od čistega zlata.
Exod.37.17  in napravil je svetilnik iz čistega zlata; svetilnik, katera je bila čisto zlato;
Exod.37.18  šest kraja od drugega kraja, šest kraja od drugega kraja.
Exod.37.19  in od lončnih kraja, po rečenih vrstih, po tri vrstih, in tri z njimi, ktera so se vsadili med seboj.
Exod.37.21  in bila je po sedmih krajih, kteri so po dvojem krajovih krajih, in dva kraja pod njim, da bi po njem prišlo svetilnik, in po sedmih krajih od kraja svetilnika na vrha vrčenih zlatnih kraja.
Exod.37.23  in naredila mu je sedem svetilnika, in čipke njegove od čistega zlata, in svetilnice njegove od čistega zlata.
Exod.37.29  in napravil je olivo svetega pomazanja, in čisto kadilo kadilo, po delu pomazanja.
Exod.38.1   in napravi žrtvenik z akasijo; sto lakata širok, in pet lakata širok, širok širok, in pet lakata širok, in pet lakata širok.
Exod.38.3   in napravil je vse vekomaj od oltarja: lačniki, lopatniki, lopatniki, lakovice; vse veče njegove je napravil med medi.
Exod.38.4   in napravil je za oltarje prebivališče, kakor mrežo mrežo, ktera je pod vratom, do polovinja; in položil mu je čepel od čeznih kraja oltarja, od medi, da bi nosila oltar.
Exod.38.8   in napravil je meč z medi, in podnožje njegovo z medi, iz močnih kraja, kteri so postali pri vratima šatora sastanka.
Exod.38.9   in napravil je dvor; na južnoj strani prebivališče stavijo od prepredenega lana, sto lakata.
Exod.38.10  prebivališče do njih dvadeset stupov in njih dvadeset podnožja.
Exod.38.11  in na severu strani sto lakata; imajo njih dvadeset stupov in njih dvadeset podnožja.
Exod.38.12  in na zapadnom strani zavrže petdeset lakata širok; njih deset stupov in deset njih podnožja.
Exod.38.13  in na zadnji strani, na istoku, bilo je petdeset lakata.
Exod.38.14  petnač lakata širok je bilo petnač lakata; tisti tri st in njih tri podnožja.
Exod.38.15  in na drugega strani, po obej strani vrat dvora, imajo petnač lakata; tisti tri st in njih tri podnožja.
Exod.38.16  vsi zavesa dvora so od prepredenega lana.
Exod.38.17  in podnožje za stupove imajo od medi, in podnožja njih srebrnih, in podnožje njih srebrnih, in podnožje njih srebrom srebrom; a stupovi občine srebrom, vsi stupovi dvora.
Exod.38.18  in zavesu za vrata dvorišnih je napravljeno delo od ljubičastega, in purpuru, in karmínovo, in prepredeno prepredeno; dvadeset lakata dolgota, in visoko pet lakata in širina pet lakata, kakor prebivališče prebivališče.
Exod.38.19  in podnožja njih je četiri, in njih četiri podnožja od medi; čipke njih so srebrne, in podnožje njih od srebra.
Exod.38.20  tako je napravil tudi kopav prebivališče, in točki prebivališče, od medi.
Exod.38.21  to je popis prebivališče, prebivališče pričanja, kakor se je ukazal mojzesu, za službu levitskim, pod nadzorom itamara, sina svećenika arona.
Exod.38.22  in besaleel, sin urijeva, sina urijina, iz plemena judova, napravi vse, kar je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.38.23  in z njim je oholiab, sin ahisamakovega iz plemena danovega, kteri je izkušal izkušnjac in izkušal, in izkušan, in purpuru, in karmesinjo, in v vison.
Exod.38.24  vse zlato, ktero se je izpolnil za službo po vsej službi svetiščega, bilo je štiri in devet talentov, in sedemdeset in devet srebrnih šekela, po siklih svetiščega.
Exod.38.25  in srebro izročeno od prebrojih pobora sto talentov in tisoč sedemsta sedemdeset in pet šekela po siklih.
Exod.38.26  bilo je beka po glavi, polovina šekela po siklih svetega; vsak, kteri je prešlo prebrojenje, od dvadeset let in veše, za šezdeset in tri tisuće in pet stotina in pedeset.
Exod.38.27  in bilo je sto talentov srebra, da se izlijejo podnožja prebivališče in podnožje za zavesu; sto talenja za sto talenta, talent za podnožje.
Exod.38.28  a od tisoč sedemsta sedemdeset in pet šekela napravil je lakove za stupove, in potegnil njih štipice, in pokril jih je.
Exod.38.29  in meč podizaničnega je bilo sedemdeset talentov in tisoč tisoč šekela.
Exod.38.30  iz nje je napravil podnožje za ulaz v šator sastanka, prebivališče, in vse podnožje prebivališče.
Exod.38.31  in podstavi dvorišnih podnožja, in podnožje prebivališče, in podnožje za prebivališče, in podlogi prebivališče, in vse podlogi prebivališče.
Exod.39.1   in z purpurem in purpurem in purpura in purpura in purpura in purpura in purpuščenja; in napravili so svetišče svetišče, da so za aaron, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.39.2   efoda napravijo zlato, in ljubičasto, in purpuru, in karmínovo, in prepredeno prepredeno.
Exod.39.3   in izpolnjevali so zlatne roke, in izpolnjevali jih so, da jih izpolnjajo v ljubičasto, in v purpuru, in v karmesinji, in z prepredenjem prepredenjem.
Exod.39.4   napravili so mu efoda, da se zgrabijo po obojih krajih.
Exod.39.5   in popravljeno delo je napravljeno z njim, kakor je napravljeno; od zlata, ljubičastega in purpuru, in karmesinjo in prepredenega lana, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.39.6   in napravili so kamenje oniksove kamenje, in obsodili jih je z zlatom, kakor so gradili pečati po imenu izraelovih.
Exod.39.7   in položili so jih na naredih efoda, da bi bili kamenje spomenjenja za izraelce, kakor je gospod zapovedal mojsiju.
Exod.39.8   in napravijo pektoral, napravljeno, kakor efoda, od zlata, z ljubičastim, purpurem in karmatom in prepredenjem prepredeno.
Exod.39.9   čakal je; razdvojeno so napravili pektoral, pečat dolgota, in peč širok; dvojic je.
Exod.39.10  in obsedili so se v njem četiri reda kamenja; bila je ravna reda: karneol, topaz in smaragd; to je prvi reda.
Exod.39.11  a drugi reda: rubin, safir in jaspis;
Exod.39.12  a tretji rido: opal, agat in ametist.
Exod.39.13  a četvrti reda: krizolit, oniks in jaspis; in oblečeni v zlatom.
Exod.39.14  kamenje so pa po imenu sinova izraelovih dvanajst, po imenu njih, kakor so zapisani v pečat, vsak po imenu svojem za dvanajsterih rodov.
Exod.39.15  in napravili so na pektoviji štitovice od čistega zlata, od čistega zlata.
Exod.39.16  in napravijo dva zlatne gnezda, in dva zlatnih prsten; in položili so dva prste na oba konce pekla.
Exod.39.17  in položili so po dvem vrstih zlatnih lačev po dvama krajih pektoral.
Exod.39.18  in po dvem vrstih, katere so dva pletla, položili so na oba gnezda, in položili so na vrnjo efoda napred pred obličjem.
Exod.39.19  in napravili so dva zlatne pečatje, in položili so ga na dvem krajih pektovega, na vso vrg efoda zopet.
Exod.39.20  in napravili so dva zlatne pečatje, in položili so ga na oboje vrstih efoda prebivališče, pokraj njega, kakor se je zgrabil, iznad zbori efoda.
Exod.39.21  in prepevali so pektoral s pečatkami, kteri so pri njem, v prsti efoda oblečeni z ljubičastom, da bi bili na vrg efoda, da se ne vrne pektoral od efoda, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.39.22  in naprave oblačilo pod efodem, izkušnjavo, toliko z ljubičasto.
Exod.39.23  a obličja obleke sredel je po sredini, in kakor ogrtač, kakor ogrtač, da se ne prevrne.
Exod.39.24  in napravo so napravili granatove granato z ljubičastom in purpurem in karmatom in prepredeno prepredeno.
Exod.39.25  in napravijo zlogi od čistega zlata, in položili so zvanje sredi granatovih granatovih granatovih granatovih granatovih granav.
Exod.39.26  zoločko in granatovo grlo in granato na vso vrg obleke naokolo, za službo, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.39.27  in napravili so oblačne obleče aaronu in njegovim sinovima.
Exod.39.28  in mitra z vison, in mitra z vissonom, in popelje iz prepredenega lana.
Exod.39.29  in belo z jemne lana, in ljubičasto, in purpuru, in karmínovo, tako, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.39.30  in napravili so plačilo svetinje od čistega zlata, in napisó na njem pismo, kakor na pečati pečati: svetišta gospodu.
Exod.39.31  in položili so na njem ljubičasto z ljubičastom, da bi ga postavili na mitru, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.39.32  in izpolnjevali so vse izraelci, kakor je gospod mojsiju naredio, tako so storili.
Exod.39.33  in prinesó prebivališče k mojzesu, šator in vse prinadlezhnosti njegove, podnožje, priječnice, priječnice in stupove;
Exod.39.34  obličje pa po kožnih kožnih kožnih kožnih koža, in pokrivalo od ljubičastih koža, in potegne pokrivalo.
Exod.39.36  stola prinesenja in vse več njene, in kruh predločnih;
Exod.39.37  svetilnik iz čistega zlata, svetilnice njegove, svetilnice, kteri so v njem, in vse plačne svetilnice,
Exod.39.38  in oltar, kar je pripravljen, in olivo pomazanja, in kadilnico kadilo;
Exod.39.40  prebivališče, prebivališče, prebivališče, prebivališče, prebivališče, prebivališče in prebivališče, vsa več za službu v šatoru sastanka;
Exod.39.41  oblačne obleke za službo v svetišči, za svetinje svetišče, za svetinje svetišče, za služabnost za svećeničke službe.
Exod.39.42  kakor je zapovedal gospod mojzesu, tako so storili sinovi izraelovi vse to delo.
Exod.39.43  in videl je mojzes vse dela, in glej, da so to delali, kakor je gospod zapovedal, tako so je storili. in blagoslovil jih je mojzes.
Exod.40.1   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Exod.40.2   v prvi dan prvoga mjeseca postaviš prebivališče prebivališče.
Exod.40.3   in postaviš kovčeg pričanja, in zakriš kovčeg zavesu.
Exod.40.4   in vneseš stol, in postaviš postavo njegovo; in vzemi svetilnik, in položi mu svetilniki.
Exod.40.5   in postaviš zlatnega oltar za kadilo pred kovčegom pričanja, in potegni zavesu pred šator sastanka.
Exod.40.6   in postaviš oltar žrtvov pred vratima šator sastanja.
Exod.40.8   in postaviš prebivališče naokolo, in potegni prebivališče prebivališče.
Exod.40.9   potem vzemi pomazanje pomazanja, in pomaži prebivališče in vse, kar je v njem; in posvetuj ga in vse, kar je v njem, in bodi sveti.
Exod.40.10  pomaži tudi oltar žrtvov in vse njegovo prinadje, in posvetuj oltar; in oltar sveti bode svetinj.
Exod.40.12  in privedi arona in njih sinove pred šator sastanka, in okuj jih v vodi.
Exod.40.13  in oblečeš aarona v svete obleke, in pomaži ga, in posveti ga, da bi mi služil.
Exod.40.14  potem privedi njegove sinove, in obleci jih v rok.
Exod.40.15  in pomaži jih, kakor si pomazal očeta svojega, da bi mi služili za službu. in pomazanje jim bode vekomaj za vekomaj za vekomaj.
Exod.40.16  in napravil je mojzes vse, kar mu je gospod zapovedal, tako je tudi storil.
Exod.40.17  in zgodí se v prvi mesem mesem, ko je izšel iz egipta, postavila je prebivališče.
Exod.40.18  in postavil je mojzes šator, in položil njenih podlogi, in položil trenice, in položil njegove trenice, in postavi stupove.
Exod.40.19  in položil je pokrivalo na šator, in položil na njej pokrivalo prebivališče, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.40.20  in vzel je pričanje, in položi ga v kovčeg; in položi podlogi pod kovčeg.
Exod.40.21  in vnesel je kovčeg v šator, in položi zavesa zavesu, in pokril kovčeg pričanja, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.40.22  in položil je stola v šator sastanka, na severem strani prebivališče, izvne zavesu.
Exod.40.23  in stavi na nj kruhove predlogi pred gospodom, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.40.24  in položil je svetilnik v šatoru sastanka, na kraji prebivališče na jug.
Exod.40.25  in položil svetilnice pred gospodom, kakor je naredil gospod mojzesu.
Exod.40.26  in postavil je zlatj oltar v šatoru pričanja pred zavesom;
Exod.40.27  in kadil je na njem kadilo kadilo, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.40.29  in oltar žrtvov postavi pred vratima prebivališče.
Exod.40.30  in napravil je umelo, da se umijejo iz nje mojzes in aaron in njegovi sinovi noge svoje in noge, ko so šli v šator sastanka, ko so se prišli k oltaru, da izpolnjujejo z njim, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Exod.40.33  in postavil je dvor okolo prebivališča in žrtvenika, in završi dvor. in završi je obličje mojzes.
Exod.40.34  in oblak pokriva šator sastanka, in slava gospodovo napolni prebivališče.
Exod.40.35  in mojzes se ni mogel vniti v šator sastanka, ker je oblačilo nad njim, in slava gospodova je napolnil prebivališče.
Exod.40.36  ko se je pa oblak odpeljal od prebivališta, vzdignili so se izraelci po vseh šatorih svojih.
Exod.40.37  ko bi se pa oblaka ne hodila, ne hodejo, dokler se ne stopi.
Exod.40.38  kajti oblak je bil na prebivališči dan, in oganj je bil noč na njej noči, pred obličjem vsem izraelom v vseh jezikih svojih. in videl je je mojzes.
Lev.1.1     in pokliče mojzes, in reče mu iz šator sastanka, govoreč:
Lev.1.2     govori izraelcima in reci jim: če kdo iz vas prinese dar gospodu, prinesete svoje darove od stoke, od goveda in od ovce.
Lev.1.3     če mu je dar za vsesozhzhenie iz goveda, prinese mač brez madeža; k vkhodu šatoru sastanka prinesí, da bode prijeten pred gospodom.
Lev.1.4     in položí roko svojo na glavu žrtve žrtvov, da bode pridobljeno, da bode za njega obred pomirenja.
Lev.1.5     in zakolí telca pred gospodom; in sinovi aaronovi, svećenički, prinesó kri, in zakropijo kri okolo oltarja, kar je pred vratimi prebivališče.
Lev.1.6     in potegne je vsesozhzhenie, in razseče ga na udove.
Lev.1.7     in sinovi aaronovi, svećenički, bodo položili oganj na oltar, in potegó drove na ognjem.
Lev.1.8     in sinovi aaronovi, svećenički, pripeljajo koplje in glavo in loj na drobe, ktera je na ognjem, ki je na oltu.
Lev.1.9     a noter in noge naj izpolnjujejo v vodi; in svećenički naj izpolnjujejo vse na oltar; žrtva je, žrtvovanje, v ugodan miris gospodu.
Lev.1.10    če mu je dar od ovaca, od črev in od kozlih, za vsesozhzhenie, naj mu prinese muško brez madeža; in položí roko svojo na glavo.
Lev.1.11    in zakoló ga pred obličjem žrtvenika na severu pred obličjem gospodovem; in sinovi aaronovi, svećenički, zaširijo kri njegovo na oltar naokolo.
Lev.1.12    in razdeli ga na roke, in glavo in loj, in potegó jih svećenički na drobe, ktera je na ognjem, ki je na oltu.
Lev.1.13    a noter in noge naj izpere v vodi, in vzeme ga svećenik vse, in sažeže ga na oltar; žrtva je, žrtvovanje, v ugodan miris gospodu.
Lev.1.14    če pa od ptičnih ptits prinesete ognjem gospodu, da prinesó darove svoje z gorličima ali z golubih.
Lev.1.15    in svećenik naj ga prinese k oltarju, in pošlje glavo njegovo, in izloži ga na oltar; in krvi njegovo naj vrne na podnožje oltarja.
Lev.1.16    in potegne zaloga z krila, in vrzi ga pred žrtvenik na izhodu, na mesto popelja.
Lev.1.17    in izloži ga po krilih, ali naj ga ne razdelí; in pomaže ga svećenik na oltar, na drovakh, ktera je na ognjem; to je prinos, žrtava prinosnica v ugodan miris gospodu.
Lev.2.1     če pa duša prinese dar gospodu, naj bode dar njegov najbolj brašno, in izlije na njem olivo, in položí na njem kadilo.
Lev.2.2     in pripelje to k aronovim sinim, duhovnom; in vzeme od nje najbolj meč z najbolja močnega z oljem, in vse livan njeno; in vpije to za spomenjenje na oltar, v ugodan miris v ugodan miris gospodu.
Lev.2.3     a reši od khlebnih darú aronovi in sinovih njegovih; to je najvišjega svetega od žrtvov gospodovih.
Lev.2.4     in če prineseš darú žrtvov v peči, to naj je z najboljo meč nekvašenih kruhov, smeshani z olijem, in opresnoki opresnočene z olijem.
Lev.2.5     a ako tvoja dar je žrtvovo prinosnica, da bode z najboljem brašno, z najboljem brašno, zapečatena z uljem.
Lev.2.6     potegneš jih z košami, in izliješ na njo olivo; žrtva je žrtva.
Lev.2.7     če pa prineseš žrtvovo prinosnica, da se prinese najbolj brašno z olijo.
Lev.2.8     in prineseš žrtvovanje, ktero se ima zgodilo, gospodu; in prineseš ga k svećeniku, in pripeljaš ga k žrtveniku.
Lev.2.9     in vzeme ga duhovno z khlebnih darov za spomenjenje, in sažeže ga na oltar, v ugodan duhu, v ugodan miris gospodu.
Lev.2.10    to, kar ostane ostal od khlebnih darov, naj bode aron in njegovi sinovi; to je najvišjega svetega od žrtvov gospodovih.
Lev.2.11    nikakva daritva, ktero prinesete gospodu, ne prinesete kvasega; kajti nič kvasega in vsega med naj ne prinesete v čast gospodu.
Lev.2.12    darove prvina prinesete jih gospodu, a na oltar naj se ne prinesete v ugodan miris.
Lev.2.13    in vsako dar prines sè sè sè svojimi daritami sè sè sè svojimi daritami ne izpolniš sè sè svojem daritvom.
Lev.2.14    če prineseš dar najlepšega žrtvov gospodu, da prineseš nove grnjave, izpolnjevali, in prineseš, da prineseš žrtvovanje prve plodove.
Lev.2.15    in daješ na njo olivo, in položi na njo kadidlo; žrtva je žrtva.
Lev.2.16    in pomaže ga svećenik za spomenjenje od roke, in z oljem, in vse livan; to je žrtva ognjena gospodu.
Lev.3.1     če mu je dar pričo pričesnice, če prinese iz volja, če je muško ali žensko, brez madeža naj ga prinese pred jahvom.
Lev.3.2     in položí roko svojo na glavo svoje, in zakolí ga pred šator sastanka; in sinovi aaronovi, sinovi aaronovi, pokropijo kri okolo žrtvenika.
Lev.3.3     in od pričesnice prinesete v čast gospodu tuk, kteri bode pokril drobinu, in ves loj, kteri je na vnimah;
Lev.3.4     in obe pochrbe, in loj, kteri je na njih, ktera je na slabe, in buloto na jetre; s ledami naj to oddelí.
Lev.3.5     in sinovi aaronovi naj jih spali na oltar, nad žrtvom žrtvom, ki je na drovima, kar je na ognjem; v ugodan duhu, v ugodan miris gospodu.
Lev.3.6     če mu je dar od ovaca za pričo pričesnica, prinese samega moža ali žensko, brez madeža.
Lev.3.7     če prinese kozlo za svoj dar, naj ga prinese pred gospoda.
Lev.3.8     in položí roko svojo na glavo svoje, in zakolí ga pred šator sastanka; in sinovi aaronovi naj pokropijo krvi na oltar naokolo.
Lev.3.9     in prinesó z pričesničnega žrtve kakor paljenje gospodu: sebo, ktera bode brez vadi, in loj, ki je na vnimah, in ves loj, ki je na vnimah;
Lev.3.10    in obe pochki, in loj, kteri je na njih, kteri je na slabčih, in sal, ki je na drobe; s ledami naj je odločil.
Lev.3.11    in svećenik naj ga spali na žrtveniku. to je žrtva ognjena, ognjem ognjem gospodu.
Lev.3.12    če pa njegov dar je kozel, prinesó jih pred jahvom.
Lev.3.13    in položí roko svojo na glavo njegovo, in zakolje ga pred šator sastanka; in sinovi aaronovi naj pokropijo krvi na oltar naokolo.
Lev.3.14    in prinesó na njem žrtvovanje gospodu tuk, kteri je pokril drobinu, in ves loj, kteri je na vnimah;
Lev.3.15    in obe pochki, in loj, kteri je na njih, kteri je na slabčih, in buloto na jetre; z lokami naj je odločil.
Lev.3.16    in kapłan naj ga spali na oltar, v ugodan miris, v ugodan miris; ves tuk je gospodu.
Lev.3.17    to je vekomaj ustanovljeno vekomaj v pokolenih vaših v vsej prebivališčih vaših: nikakate seboj ni krvi ne boste jedli.
Lev.4.1     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.4.2     govori synom izraelovim, govoreč: če se kdo nehotico zgreši zoper vse povelje gospodovih, kar se ni treba delati, in delal je kaj od njih,
Lev.4.3     če je namreč pomazannik pomazanj sogreši, da bi ljudstvo grešil, naj prinese za voljo greha svoje, ktero je zgrešil, telec bez mane, gospodu za voljo greha.
Lev.4.4     in pripelí telca pred obličjem šatora pričanja pred gospoda, in položí roko svojo na glavo telca, in zakolí telca pred jahvom.
Lev.4.5     in pomazanj pomazanj vzeme od krvi telca, in vnese ga v šator sastanka.
Lev.4.6     in omoče zhrets prst svoj v krvi, in pokropi krvi sedmero krat pred gospodom, pred zavesom svetišče.
Lev.4.7     in pomaže naj krvi telca na rogi žrtvenika, kadila kadilo pred obličjem pričanja, kateri je v šatoru sastanka; a vso krvi telcev naj izlije na podnožji oltarja žrtve žrtvov, ktera je pri vratima šatora pričanja.
Lev.4.8     in ves tuk telca za okajnicu naj odseče od nje; loj, kteri pokriva drobinu, in ves loj, kteri je na vnimačih;
Lev.4.9     in obe pochrbe, in loj, kteri je na njih, kteri je na drobine, in buloto na jetre; z lokami naj ga odseče.
Lev.4.10    kakor se odseče od telca žrtve pričesnice; in svećenik naj ga spali na oltar žrtvov.
Lev.4.11    ali koža telča, in vso meso njegovo, z glava in z vrbami, in v trebuh in v žalosti,
Lev.4.12    in vse teleto naj iznesó ven iz tabora na čisto mesto, k kateremu se izlijejo pepel, in spali ga na dreve v ognjem; na popelji semeni naj se spali.
Lev.4.13    če se pa sva izraelska zajednica neznalo, in izpolnjevalo se je to pred obličjem zboru, in izpolnjevali se bodo zoper enega povelja gospodovih, kar se ne more delati, in pregrešili so se,
Lev.4.14    in ko se bode spoznal krivica, katero so bili grešili v njem, pripelí zajednica telca v zhertvu za voljo greha, in pripelje ga pred šator sastanka.
Lev.4.15    in starešine zajednice položí svoje roke na glavo gospodovo, in zakoló telca pred jahvom.
Lev.4.16    in pomazanj pomazanj prinese krvi telca v šator sastanka.
Lev.4.17    in omoče zhrets prst svoj v krvi, in pokropi sedmerkrat pred gospodom pred zavesom.
Lev.4.18    in potegne krvi na rogi žrtvenika, katero je pred gospodom v šatoru sastanka; in vso krvi izlije na podnožje žrtvenika za žrtve žré, kteri je pri vratima šatoru sastanka.
Lev.4.19    in ves loj naj odtegne od njega, in sažeže ga na oltar.
Lev.4.20    in naj napravi z telcem, kakor je napravil telca žrtve okajnice; tako naj se pravi. tako bo za njih obred obred obred pomirenja, in odpustilo jim se bode.
Lev.4.21    in teleta naj iznese ven iz stana, in spali ga, kakor je spalil prvo telca; to je zhertva za voljo greha.
Lev.4.22    če se pa véliki pogreši, in izvrši enega od vseh zapovedi gospoda, boga svojega, ktero se ne more delati, in pregreši se,
Lev.4.23    ko se bo spoznal greh, v kterem je zgredil, prinesó dar svoj kozla, mač brez madeža.
Lev.4.24    in položí roko svojo na glavu kozla, in zakolí ga na mestu, na kterem se zakolió žrtve žré pred jahvom; to je krivica.
Lev.4.25    in kapłan pomaže krvi žrtve okajnice s prstom svojem, in položí na rogi žrtvenika za žrtvov; in vso krvi njegovo naj izlije do podnožja žrtvenika.
Lev.4.26    in ves loj naj spali na žrtveniku, kakor tuk žrtve pričesničnih; in oprosti za njega svećenik za voljo greha njegovega, in odpustilo mu se bo.
Lev.4.27    če pa eden iz ljudstva zemlje krivično zgreši, ko bi postal enega od vseh zapovedih gospodovih, kar se ne bo dopolnil, in pregrešil se je,
Lev.4.28    in spoznal mu se bo greh, v katerem je zgrišil, pripelje za voljo greha, ktero se je zgredil.
Lev.4.29    in položí roko svojo na glavo žrtve okajnice, in zakolí zhertvu za okajnicu na mestu, kjer se zakolió žrtve žrtvov.
Lev.4.30    in kapłan vzeme od krvi njegovega krvi, in položí na rogi žrtvenika za paljenice; in vso krvi njegovo naj izlije na podnožje oltarja.
Lev.4.31    in vzeme vse loj, kakor se je odpolnil tuk od pričesnice; in svećenik naj ga spali na oltar, v ugodan miris gospodu. in véliki duhu bode za njega obred obred, in odpustí mu se.
Lev.4.32    če pa prinese ovce v zhertvu za greh, prinese žensko brez madeža.
Lev.4.33    in položi roko svojo na glavu žrtve okajnice, in zakolje je za žrtvu okajnicu na mestu, kjer se zakolió žrtve žrtvov.
Lev.4.34    in kapłan vzeme od krvi žrtve okajnice s prstom svojo, in položí na rogi žrtvenika za žrtvovanje; in vso krvi njegovo naj izlije na podnožje žrtvenika.
Lev.4.35    in vsadi ves loj, kakor se je odpolnil tuk ovčina od pričesnice; in kapłan naj ga spali na oltar, na čast gospodovo; in za voljo greha, ktero je zgrešil, za voljo greha, ktero je zgredil, in odpustí mu se.
Lev.5.1     če kdo greši in sliši glas zaklinjanja, in on je pričan, ali je videl, ali ne spoznal, ponese krivico.
Lev.5.2     ali če se kdo dotakne kakočnega nečistega, ali trup nečisti, ali trup nečistega, ali trup nečistega skotov, ali trup nečistega skotov,
Lev.5.3     ali ako se se dotakne od nečistosti človeških, od vsakega nečistosti njegove, katero je bilo nečista, in ne bi ga spoznal; potem spoznal, in pregrešil se je.
Lev.5.4     ali če kdo, ko se zakune z ustnami svojimi, da bi storilo hudo ali dobro, po vsem, kar bi se človek izložil s zakletvom, in se ga ne bode skril pred očmi, in on to spoznal, in zgreši se v čemu od tega.
Lev.5.5     in oznanjuje krivico za voljo svojega krivice, katero je postalo zoper njega.
Lev.5.6     in za voljo greha, ktero je zgrišil, prinesó gospodu za voljo greha, ktero je zgrišil, žensko od stoke, janje ali kozel, za voljo greha; in oprosti za njega svećenik za voljo greha njegovega.
Lev.5.7     če pa ni mogla moža za ovce, prinesó za voljo greha svojega za voljo greha svojega, ktera je zgrišil, dva gorlice ali dve golubice gospodu, enega za žrtvu okajnicu, a drugega za vsesozhzhenie.
Lev.5.8     in pripelje jih k svećeniku, in pripelí najprej to, kar je za krivico za voljo krivice; in priknime mu glavu od vrat, ali naj ga ne odseče.
Lev.5.9     in pokropi od krvi žrtve okajnice na zid oltarja; a resnico krvi naj se vrši na podnožju žrtvenika; to je okajnica.
Lev.5.10    a drugega naj prinese kakor paljenicu, kakor je ostalo; in oprosti ga svećenik za voljo greha svojega, katero je zgrišil, in odpustilo mu se bo.
Lev.5.11    če pa ni mogel, da mu vzeme dve gorlice ali dve golubice, da prinese dar svoj, za kogar je zgrišil, desetinu efe najbolj brašna za žrtvu okajnicu; nikoli naj na njem izlije ulja, in ne položi na njem kadilo, ker je za voljo greha.
Lev.5.12    in pripelje ga k svećeniku; in kapłan vzeme od nje pič, da bode spomenilo, in sažeže ga na oltar za žrtve žrtvov gospodu; greh je.
Lev.5.13    tako naj oznanjuje za njega svećenik za voljo greha svojega, ktero je zgrišil v enem od njih, in odpustilo mu se bo; a ostal bode za tempeljvo, kakor prinosnicu.
Lev.5.14    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.5.15    če se kdo povrne krivično, in pregreši nespametno zoper svetinje gospodovo, prinesí za vinu svoje gospodu ovna brez madeža iz ovce, po tvojem čast, za srebrno šekel, po siklih svetiščega, za voljo krivice.
Lev.5.16    in za to, kar je zgrešil zoper svetinje, naj zaplatí, in dodaj do nje pijetinu, in dá ga svećeniku. in svećenik naj za njega izvrši obred pomirenja za vinu, in odpustilo mu se bo.
Lev.5.17    in če se kdo zgreši in storí zoper enega od zapovedih gospodovih, kar se ni imel delati, tudi ne spoznal, in pregreši se, in vzeme krivico.
Lev.5.18    in pripelje od stada ovna ovna bez mane, po tvojem čast za prestupljenje za vinu, za krivico; in izročí za njega svećenik za voljo nevednosti njegove, katero je spoznal, in on mu se bo odpustil.
Lev.5.19    ker delal je krivično krivico pred gospodom.
Lev.6.1     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.6.2     rekel mu je kralj: to je žrtva pokazano: to je žrtva posvetlena v času svojem, ko je v času, in v času, ko se je zgrabil bližnjemu svojemu.
Lev.6.3     in izpolnjeval je krivičnost, in izpolnjeval, in zakune krivično za vsako od vsega, kar je človek delal, da se greši v njem.
Lev.6.4     da, ko se bo zgrešil in pregrešil, da izpolni to, kar je zgrabil, ali za krivico, ktero ga je izročil, ali to pogubljeno, katero je našel,
Lev.6.5     po vsakem času, za kar se je zaklel krivično, da ga zaplatí, in priloží na to petu, in dajal ga bode v časno času.
Lev.6.6     in za obnovljenje svoje naj prinese gospodu, ovna brez madeža, za tvojo čast, za voljo krivičnega.
Lev.6.7     in oznanjeval ga bode svećenik pred gospodom, in oprošteno mu se bode oprošteno za vsako, kar je storil.
Lev.6.8     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.6.9     naredi aaronovi in njegovim sinovima, govoreč: to je postavo za vsesozhzhenie: to je žrtvov na ognjem na oltarji vso noč do jutra, in ognjeno oganj naj se pogodi na njem.
Lev.6.10    človek naj mu obleče lana oblačilo, in oblačilo njegovo naj se obleče za telo njegovo; in izpolnjeva plašč, katero bode ogledal oganj na žrtveniku, in položi ga kraj oltarja.
Lev.6.11    tedaj naj ga obleče oblačilo, in obleče se v drugo obleke, in izpelje jih izvan tabora na čisto mesto.
Lev.6.12    in oganj na oltaru naj se spali, da se ne bi ugasila; in vsadi na njem vsako jutro drvo, in izloži na njem vsesozhzhenie, in potegne na njem tuk pričesnice.
Lev.6.13    ognjeno ognjem naj se zapali na oltar, da se ne ugasi.
Lev.6.14    to je postavo prinosnice, kterega ga prinesó sinovi aaronovi pred obličjem žrtvenika.
Lev.6.15    in kakor, ko je bilo prikazano, prinesó to, da bode pripravljen, in izpolnjeval ga bode, in to, kar je v čast, in potegne ga na oltar, v ugodan miris, v spomenjenje gospodu.
Lev.6.16    a rešeno od nje naj bode jesti aaron in sinovi njegovi; opresno naj ga jesti na svetem mestu; v dvorišji šator sastanka dajo ga.
Lev.6.17    izpolnjeno se naj ne bode zapušena; njih dele jim sem dal od žrtvov žrtvov. to je sveta svetinje, kakor za greh in kakor za naknadnicu.
Lev.6.18    tako naj jim poteče vse možjé svećenički. to je več več v pokolenih svojih, od žrtve ognjem gospodovih; vsak, kdor se ga dotakne, osvetit se bode.
Lev.6.19    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.6.20    to je dar aaronov in njegovega sina, ktero so prinesó gospodu v dan, kad ga pomaga: desetina efe najbolja brašna za postoianje več; polovica od jutra in polovina večer.
Lev.6.21    kakor kolač, ktero se bode opečal z olijem, prinesó ga, in sè zapuščenjem žrtvom žrtvom, izpolnjeval se bode v času.
Lev.6.22    tisti duhovnik, kteri ga bode pomazal iz očetov njegovih, prinesí ga; večno postavo bode izpolnjevala vse.
Lev.6.23    in vso žrtvovanje vélikega duhovnika naj se izpolnijo; da se ne smije jesti.
Lev.6.24    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.6.25    reci aronu in njegovim sinovima, govoreč: to je postavo za voljo krivice: na mestu, na kterem se zakoljajo vsesozhzhenie, zakolí za žrtvu okajnicu pred jahvom; ta je sveta svetinje.
Lev.6.26    duhovnik, kateri ga bode prinosil, prinesó ga; na svetem mestu treba se jesti, v dvorišji prebivališče.
Lev.6.27    vsak, kdor se dotakne meso njene, osvetit se bode; in če se oprne krvi njeno na obleku, naj se izpere na svetem mestu.
Lev.6.28    a gliniano posudo, v katerem se je kupil, naj se razbije; če se je v meči z medi, izkušal ga bode, in okupa se v vode.
Lev.6.29    vsak meč z svećeničkih duhov naj jih bode jesti; to je najvišjega svetinja.
Lev.6.30    ali vse žrtve okajnice, ktere so nosili od njih krvi v šator sastanka, da se očisti v svetišči, naj se ne jedi; na ognjem naj se spali.
Lev.7.1     a to je postavo za vinu za vinu: sveti je.
Lev.7.2     na mestu, kjer se zakoló vsesozhzhenie, zakolje, in krvi za vinu naj se zakolí, in njih krvi naj pokropi na područje oltarja.
Lev.7.3     in vsadi od nje ves loj, in sedel, in ves loj, kteri je pokrival drobinu, in ves loj, kteri je na vnimačih;
Lev.7.4     oba bubrega, in loj, kteri je na njih, kteri je na slabčih, in buloto na jetre; s ledami naj to odseče.
Lev.7.5     in svećenik naj jih spali na oltar, ognjem ognjem gospodu; to je za vinu.
Lev.7.6     vsak človek od svećeničkih moža naj ga jesti; na svetem mestu jih bode jedel; ta je sveta svetinja.
Lev.7.7     kakor za okajnost za krivice, tako je tudi za krivice za krivice; eden zakon je za njih; za tega duhovnika, kteri se bo za njim obljubil.
Lev.7.8     in svećenik, kteri bode prinesel žrtvov človeku, bode mu pripravljen koža žrtvov, katero je prinosil.
Lev.7.9     in vsak prinosnica, ktera se bode delala v pečati, in vse, kar se je napravljeno v vrnji ali na vrnji, pripadne svećeniku, kteri ga je prinosil.
Lev.7.10    in vsak prinosnica, ktera je začena z olijo, ali ne zasečena, pripada vsem sinovi aaronovim, vsakemu za ravno ravno.
Lev.7.11    to je postavo žrtve pričesnice, katerega prinesó gospodu.
Lev.7.12    če ga prinesuje za hvalo, prinesí za zahvaljenje kruh opresnočnih kruhov, zamiješena z olijem, in opresnoki, pomazané z olijem, in najbolje brašno, zamiješena z olijem.
Lev.7.13    z kvastih kruhov naj prinesó darove svoje, za daritve hvalo pričanja.
Lev.7.14    in enega od vseh darov naj ga prinese za dar gospodu; za svećenca, kteri kropi kri pričesnice, naj bode njegovo.
Lev.7.15    meso žrtve pričesničnih žrtve naj se jé v dan, v katerem se prinese, da se ne ostavlja od nje do jutra.
Lev.7.16    če dobrovoljno ali dobrovoljno daruje daritvo svoje, v dan, ko bode prinesel žrtvovanje njegovo, neka se jedi jutri.
Lev.7.17    a reši od mesa za trećega dan naj se spali v ognji.
Lev.7.18    in če jedi mesa z meso v tretji dan, to se ne bo sprejema, kdor ga prinosi, ne bi mu se vprašal; nečist je, in duša, ki se je od nje jedel, ponese krivico.
Lev.7.19    a meso, katero se dotakne vsakega nečistega, naj se ne jedi; v ognjem naj se spali; vsak čistec bo jesti meso.
Lev.7.20    a kdor bi jedel meso od žrtve pričesnice, ktera je gospodu, in nečisto njegovo je na njem, ta duša naj se izgubi iz svojega ljudstva.
Lev.7.21    in če se kdo dotakne kakočnega nečistega, ali nečistega človeka, ali nečistega životega, ali kakočnega nečisti, in jedi meso žrtve pričesnice, ktera je gospodu, ta duša naj se izgubi iz svojega ljudstva.
Lev.7.22    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.7.23    govori izraelovim sinovima, govoreč: da ne boste jedli ni tuk, ni ovce, ni kozla.
Lev.7.24    in tuk mrtvih in razdraženih kraja naj se delajo za vsako delo; ali za jed naj se ne ječete.
Lev.7.25    kajti vsak, kdor iade sebo iz skotov, ktero se bode prinesel žrtvov gospodu, ta duša naj se izgubi iz svojega ljudstva.
Lev.7.26    tudi nihče krvi da ne jedete po vsej vašim prebivališčih, od ptits in od stoke.
Lev.7.27    kajti vsak duša, ki bi jedel krvi, bode pogubljen iz ljudstva svojega.
Lev.7.28    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.7.29    govori synom izraelovim, govoreč: kdor prinaša žrtve pričesnice gospodu, prinese svoj dar gospodu od žrtve pričesnice.
Lev.7.30    z rokami svojimi naj prinesó ognjem gospodu; loj, ktera je na grudi, prinesí, da bi kopal kakor dar pred jahvom.
Lev.7.31    in potegne ga svećenik tuk na žrtveniku; a grud naj bode aron in njegovi sinovi.
Lev.7.32    a desno bedro dajte svećeniku v dar od pričesnih svojih pričesnih.
Lev.7.33    kdor od aaronovih sinova prinosi kri pričesnice in loj, njemu naj bode desnica desnica na polji.
Lev.7.34    kajti grud žrtvovega in prvina povzdignijo pripeljal od izraelaca od njih pričesnice; in dal sem jih svećeniku aronu in njegovim sinovima za več več od izraelaca.
Lev.7.35    to je pomazanje aronovo in pomazanje njegovih od žrtvov gospodovih, v dan, v katerem jih je prišlo, da bi služili gospodu.
Lev.7.36    kakor je zapovedal gospod dati jim od izraelaca, v dan, ko jih je pomazal. to je več več v njih pokolenih.
Lev.7.37    to je postavo za paljenice in prinosnice, in za grehe, in za krivico, in za krivico, in za posvečenje, in za žrtve pričesnice;
Lev.7.38    katerega je zapovedal gospod mojzesu na sinajskej gori, v dan, ko je zapovedal izraelcima, da prinesó darove svoje gospodu v puščavi sinajske.
Lev.8.1     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.8.2     vzemi arona in njegove sinove, in obleke, in olivo pomazanja, in telca za žrtvu okajnicu, in dva berana, in košnik beskvasnih kruhov;
Lev.8.3     in zbere vse zboru pred vratima šatora pričanja.
Lev.8.4     in učil je mojzes, kakor mu je zapovedal gospod; in zbor se se zbere pri vratima šatoru sastanka.
Lev.8.5     in reče mojzes zboru: to je, kar je zapovedal gospod storiti.
Lev.8.6     in pripelje mojzes arona in njegove sinove, in okusil jih je v vodi.
Lev.8.7     in obleče ga oblačilo, in opasa ga z poiasom, in obleče ga v obleko, in položi na nj efoda, in opasal ga je po delom efoda, in obleče ga z njim.
Lev.8.8     in položi na njo peklo, in položi na pektoral urim in tummim.
Lev.8.9     in stavi mitra na glavo njegovo, in položil je na mitra pred obličjem njegovemu, zlatno plačilo, svetilo svetega, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Lev.8.10    in vzel je mojzes z olija pomazanja.
Lev.8.11    in pokropil je od njega sedemkrat na oltar, in pomazal je oltar in vse več njegov, in umernik in podnožje njegovo, da jih posveti.
Lev.8.12    in izlije z olja pomazanja na glavu aaronovo, in pomaza ga, da ga je posvetil.
Lev.8.13    in mojzes pripelje aronove sinove, in obleče jih v oblake, in opasal jih je žive, in obleče jim darice, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Lev.8.14    in pripelje telega žrtve okajnice, in aaron in sinovi njegovi položili svoje roke na glavu telca žrtve okajnice.
Lev.8.15    in zaklal ga je, in vzel je mojzes krvi, in pomazal je s prstom svojim na rogi oltarja krugom, in očistil je oltar; in krvi izlije na podnožje oltarja, in osviatil ga je, da bode za njim obred pomirenja.
Lev.8.16    in vzel je ves loj, kteri je na vnimačih, in buloto na jetre, in oba ledje, in loj, ktera je na njih; in potegnil je mojzes na oltar.
Lev.8.17    a telca in kožu njegovo, in meso njegovo in prvo njegovo je spalil v ognji ven za obóz, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Lev.8.18    in pripelje ovna za vsesozhzhenie; in aaron in sinovi njegovi položili roke svoje na glavo.
Lev.8.19    in zaklal ga je; in pokropil je mojzes kri naokolo na oltar.
Lev.8.20    in naredila je ovna v roke; in potegla je mojzes glavo in udi in loj.
Lev.8.21    in vrbe in noge napolni vodom; in potegnil je mojzes vse ovna na oltar; to je vsesozhzhenie na ugodan miris; žrtva je gospodu, kakor je zapovedal mojzesu.
Lev.8.22    in pripelje drugi ovna, ovna za posvečenje, in aaron in sinovi njegovi položili roke svoje na glavo.
Lev.8.23    in zaklal ga je, in vzeme od krvi njegove, in položil je na krai desni aaronova desne, in na palec desni njegove, in na palec noge njegove desni.
Lev.8.24    in pripeljal je mojzes sinove, in položil je mojzes od krvi na krai desni uših, in na palcem roko njih desno, in na palec desnico njih desno; in pokropil je mojzes kri na oltar naokolo.
Lev.8.25    in vzel je tuk in belo, in loj, ktera je na vnimah, in sal na jetre, in obe pochki, in loj, ktera je na njih, in pravo bedro.
Lev.8.26    in od košara nekvašenega, ktera je pred gospodom, vzel je enega nekvašenega kruh, in enega kruh s oljem, in položil je na loj in na desno pleči.
Lev.8.27    in položil je vse v roke aaronovih in v roke njegovih sinova, in prinese to kakor dar pred jahvom.
Lev.8.28    in vzel je mojzes z njih roke, in izpelje ga na oltar, na čast žrtvov; to je posvetnica za ugodan miris; to je žrtva ognjem gospodu.
Lev.8.29    in vzeme mojzes grud, in podviže ga kakor žrtvu prikaznicu pred jahvom; to je bila za podeljenje mojzesu, kakor je zapovedal gospod mojzesu.
Lev.8.30    in vzeme mojzes z olja pomazanja, in od krvi, ktera je na oltarji, in pokropil je na arona in na haljine njegove, in na sinove njegove, in na obleke njegovih sinova s njim; in posvečil je aarona in obleke njegove, in sinove njegove, in obleke njegovih sinova s njim.
Lev.8.31    in reče mojzes aronu in njegovim sinovih: kopajte meso na občini prebivališče, in tu ga jedi, in kruh, kteri so v košu posvečenja, kakor sem zapovedal, govoreč: aaron in sinovi njegovi naj jih bodo jedli.
Lev.8.32    a reši mesa in kruh naj se spalite ognjem.
Lev.8.33    in od vrata šatora pričanja naj ne boste izšli sedem dnî, dokler se ne izpolnijo dan posvečenja vaša; kajti sedem dnî bode posvetil.
Lev.8.34    kakor je storil v tem dan, zapovedal je gospod, da bi postali, da bi za vas obred pomirenja.
Lev.8.35    in stanete pri vratih šatora pričanja sedem dnî, dan in noč, in držite službu gospodovo, da ne umrete; kajti tako mi je zapovedal gospod.
Lev.8.36    in aaron in sinovi njegovi učinijo vse, kar je zapovedal gospod mojzesu.
Lev.9.1     a osmi dan pokliče mojzes arona in sinove njegove, in starešine izraelske.
Lev.9.2     in reče aronu: vzemi sebi tele za žrtvu okajnicu, in ovna za vsesozhzhenie, brez madeža, in prinesi jih pred jahvom.
Lev.9.3     in k izraelskim starejšem reci: vzemite kozla za žrtvu okajnicu, in telca in janje od jednogodišnjih janje za žrtvu paljenicu;
Lev.9.4     in telca in ovna za pričo pričesnice pred gospodom, in pshenično brašno z olijo, ker se bo dnes gospod pokazal v vas.
Lev.9.5     in vzemó, kar je zapovedal mojzes pred šator sastanka, in vstopijo vse zajednica, in stali so pred gospodom.
Lev.9.6     in reče mojzes: to je, kar je rekel gospod: činite, da se vam se vidi slava gospodovo.
Lev.9.7     in reče mojzes: pristopi k oltarju, in zrabi okajnicu svojo in vsesozhzhenie svoje, in napravi obred pomirenja za sebe in za ljudstvo; in zrabi dar ljudstva, in izpolni jim obred pomirenja, kakor je zapovedal gospod.
Lev.9.8     in pristopi aaron k žrtveniku, in zakla tele za žrtvu okajnicu za voljo greha.
Lev.9.9     in sinovi aaronovi pripeljejo k njemu kri; in omoče prst svoj v krvi, in položil je na rogove žrtvenika, in krvi izlije na podnožje oltarja.
Lev.9.10    a tuk, in joke, in lap na pedi za greh iznese na oltar, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Lev.9.11    meso pa in kožu spali na ognjem izvne tabora.
Lev.9.12    in zaklal je vsesozhzhenie; in sinovi aaronovi mu prinesó kri, in on je pokropil na oltar naokolo.
Lev.9.13    in prinesó mu žrtvu paljenicu po delih, tako in glavo; in on je pollil na oltar.
Lev.9.14    in izpolni stegno in noge svoje, in polje na oltar na oltar.
Lev.9.15    in prinese dar ljudstva, in vzel je kozla za žrtvu okajnicu za ljudstvo, in zakla ga, kakor tudi prvo.
Lev.9.16    in prinese vsesozhzhenie, in prinese je, kakor je rečeno.
Lev.9.17    in prinese prinosnicu, in napolni roko svojo, in potegnil je na oltar, brez preroka žrtve preroke.
Lev.9.18    in zaklal je telega in ovna za pričesnicu za ljudstvo; in sinovi aronovi prinesó k njemu kri, in on jih pokropi okolo oltarja.
Lev.9.19    in tuk telčega, in ovna, cibo, in loj, kteri je pokrival vano, in ledbe, in lap, kteri je na drobe;
Lev.9.20    in položili so tuke na grudi, in potegó kosti na oltar.
Lev.9.21    a grudi in desno pleč prinese aaron kakor dar pred jahvom, kakor je zapovedal mojzesu.
Lev.9.22    in vzdigne aaron svoje roke k ljudstvu, in blagoslovi jih; in snide, ko je storil žrtve okajnice, in vsesozhzhenie, in pričo pričesnice.
Lev.9.23    in vnide mojzes in aaron v šator sastanka; in ko so izšli, blagoslovili so ljudstvo; in pokazala je slava gospodova vsem ljudstvu.
Lev.9.24    in izide oganj od gospoda, in požró žrtve paljenice in seboj na žrtveniku; in vsi ljudstvo so to videli, in posrli se, in padli so na obličje svoje.
Lev.10.1    in vzeli so oba sinovi aaronovi, nadab in abihu, vsak svoj kadil, in položili so v njem oganj, in položili so na njem kadilo, in prinesó pred jahvom svetemu oganj, katerega jim je ne ukazal.
Lev.10.2    in izide oganj od gospoda, in požró jih, in umrli so pred gospodom.
Lev.10.3    in mojzes reče aronu: to je, kar je rekel gospod, govoreč: v tistih, kteri so blizu mene, osvetim se, in v vsej shajališčih bodem proslavljen.
Lev.10.4    in pokliče mojzes misaela in elsafana, sina uziela, očeta aronova, in reče jim: pridite, izpelite brate svoje iz svetišča izmed tabora.
Lev.10.5    in pristopijo, in iznesó jih v oblačih svojih izvan tabora, kakor je rekel mojzes.
Lev.10.6    in reče mojzes in eleazaru in itamar, sinovi svojimi, kteri so ostali, ne zavrjajte glave svoje, in obleke svoje ne razdrjajte, da se ne morete, in da se ne razgneti na vse shajališče; ali bratje vaši, ves dom izraelov, naj plačejo za to ognjem, katero je gospod razpalil.
Lev.10.7    in od vrata šator sastanja ne bodite izšli, da ne umrete; kajti elei pomazanja gospodova je na vas. in storili so po besedo mojzesu.
Lev.10.8    in gospod reče aronu, govoreč:
Lev.10.9    vina in opojnika ne pijte ni ti, ni sinovi tvoji s teboj, kedar vnidete v šator sastanka, da ne umrete. to je večno naredba za vaše rodove.
Lev.10.10   in da boste razločili od svetega in nečisto, in od nečistega in čistega;
Lev.10.11   in da učite izraelce vse postave, ktere jim je gospod pregovoril po mojzesu.
Lev.10.12   in reče mojzesu in eleazaru in itamaru, sinovi aaronovim, kteri so ostali: vzemite dar, ktero je ostalo od žrtvoh žrtvov gospodovo, in jedite jo nekvašenje pri oltar; kajti ta je svetvijo.
Lev.10.13   in jesti ga na svetem mestu, ker to je naredba tvoja in postavo tvoja od žrtvov gospodovih; kajti tako mi je ukazal.
Lev.10.14   a grudi kolimača in pleč povzdignosti možete jesti na svetem mestu, ti in tvoji sinovi in tvoji sinovi s teboj; kajti postanovljenje tvoje in pravičnega postave dajo od mirnih darov izraelovih.
Lev.10.15   roko potegnjave in grud kolimača prinesó do žrtvov tuka, da prinesete kakor dar pred jahvom; in to naj bode tebi in tvojim sinovi za več več, kakor je zapovedal gospod.
Lev.10.16   in kozla žrtve okajnice isprosil je mojzes, in glej, je bil izgorjen. in razpalivši se na eleazara in itamara, sinovi aaronovi, govoreč:
Lev.10.17   za kaj niste jedli žrtve okajnice na svetem mestu? kajti to je največ svetega, in on je dal vam, da odnesete krivico zboru, in molite za njih pred gospodom.
Lev.10.18   glej, krvi njegovega ne je vnesena v svetiščem; povrgli ste ga na svetem mestu, kakor sem zapovedal.
Lev.10.19   in aaron reče mojzesu: glej, danes so prinesli krivice svoje in žrtvovanje svoje pred obličjem gospodovem, in se mi je to zgodilo; če bi s teboj dnes jedel zhertvu za krivice, je li to za volje gospodu?
Lev.10.20   ko je pa mojzes slišal, spoznal se je.
Lev.11.1    in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Lev.11.2    govorite izraelcima, govoreč: to so skot, ktere možete jesti od vseh skotov, kteri so po zemlji:
Lev.11.3    vse životinje, ktera ima razdvojene kopyta, in je razdvojena kopyta, in preživa, da možete jesti.
Lev.11.4    ali tega ne boste jesti od njih, kteri preživajo, in od njih, kteri ima razdvojene kopyta: kamelje, ker preživa, ali ne ima razdvojene; nečisto je za vas;
Lev.11.5    vrg, ker preživa, ali ne ima razdvojene; nečisto je vam;
Lev.11.6    vrha, ker preživa, ali ne ima razdvojene; nečisto je za vas;
Lev.11.7    tudi svinje, ker ima razdvojena kopyta, pa je razdvojen razdvojen, ali ne prežela, nečista vam je.
Lev.11.8    mesa njih ne možete jesti, in mrtvih mrtvih naj se ne dotaknejte; nečisti so vam.
Lev.11.9    to boste jesti od vsega, kar je v vodi: vse, kar ima v vode, in v morji in v potoku, to boste jesti.
Lev.11.10   ali vse, kar je nič krila in luska v morji in v potoku, od vsega, kar je v vodi, in od vsakega živa, ktera je v vodi, od vsega, kar je v vodi.
Lev.11.11   in sramote naj vam bodejo; od njih mesa ne jedete, in njih mrtvi boste se gnušali.
Lev.11.12   vse, kar so v vodi, ničesar, kar je v vodi, naj vam je opačina.
Lev.11.13   a od ptits bodite to, da se ne boste jedli; merzost so: orla in grifa in morjavega orla,
Lev.11.14   morja, in sovražnik po rodom svojem;
Lev.11.15   vsako vrč za rodom njegov;
Lev.11.16   strupla, in čebl, in koklje, in vsač po rodom njegovem;
Lev.11.17   kram, in puč, in javič,
Lev.11.18   i pelikana, in pelikana, in kruha,
Lev.11.19   hodič, in vrpič za rodom njegov, in kopila, in kopila.
Lev.11.20   vse repeče ptice, ktere hodijo po četvorih, bodi vam opačina.
Lev.11.21   ali to boste jesti od rodov ptičnih, ktera hodi po vrcih, kteri imajo goleni noge po nogah njegovih, da bi se popeljali s njimi na zemlji.
Lev.11.22   to boste jesti od njih: šarap po rodom njegovem, in solam po rodom njegovem, in skagol po višavah njenih;
Lev.11.23   a vsako plašč, kar je črez četiri noge, bodi vam opačina.
Lev.11.24   in v tem boste se nečisti: vsak, kdor se dotakne mrtvih mrtvih, nečist bo do večeri.
Lev.11.25   in vsak, kdor bo nosilo njih mrtvo mrtvo, naj izpere oblačila svoje, in nečist bode do večeri.
Lev.11.26   vse životinje, ktera ima razdvojena kopyta, ali ne razdvoje, in ne preživa, nečisti bodo za vas; vsak, kdor se jih dotakne, nečist bode.
Lev.11.27   in vsak, kteri hodi na ročakh, po vseh zvijačih, ktere so hodili po čokovah, nečisti bo vam; vsak, kdor se dotakne njih mrtvih, nečist bode do večeri.
Lev.11.28   in kdor bo nosilo njih mrtvo mrtvo, naj izpere oblačilo svoje, in nečist bode do večeri; nečisti so vam.
Lev.11.29   a ti naj vam boste nečisti od živih, kteri živijo po zemlji: lahov, in myl, in vsač,
Lev.11.30   jezika, in kamelek, in kolač, in kaseč, in kolač.
Lev.11.31   to vam bodo nečisti od vsakega kraja; vsak, kdor se ga dotakne, da je nečist do večeri.
Lev.11.32   in vse, na kar se padne nekaj od njih, ko jih je umrlo, nečisto; od vsakega drevesa drevega, ali obleče, ali koža, ali vretic; vsak več, v katerem se je delal delo, povrne se v vode, in ostane nečisto do večeri; potem bode čisto.
Lev.11.33   in vsak gliniano posuč, v kterem se pada nekaj od njih, vse, kar je v njem, nečisto bode, in to naj se razbije.
Lev.11.34   in vsak jed, ktero se bode jedel, v katerem je prišlo voda, ostane nečisto; in vsak pič, kar se pije, v vsakem posučju, bode nečisto.
Lev.11.35   in vse, na česar jih mrtvo mrtvo padne, nečisto bode; peč in peč naj se razbojé; nečisti so, in nečisti bi to za vas.
Lev.11.36   samo istochnik in studenca, ktera je za vodom, bode čisto; kdor pa dotakne mrtvih mrtvih, bode nečist.
Lev.11.37   če pa pade od njih mrtvih mrtvih na vsako seme, ktero se je zasejal, čisto bode.
Lev.11.38   če se pa vrne voda na seme, in padne na njih mrtvo mrtvo meso, to je za vas nečisto.
Lev.11.39   in če umre skot, kterega vam je za jesti, kdor se dotakne mrtvih mrtvih, nečist bo do večeri.
Lev.11.40   in kdor iade od tega mrtvo mrtvo, naj izpere oblačilo svoje, in nečist bode do večeri; in kdor bo nosil mrtvo mrtvo, naj izpere oblačila svoje, in nečist bode do večeri.
Lev.11.41   in vsak plašč, ktero se živa po zemlji, opačina, da se ne jedi.
Lev.11.42   ničesar, kteri hodi na telesu, in vsak, kdor hodi po česar, ali po mnogem nogah, v vsem, kar se živi po zemlji, ne možete jo jesti, ker to je opačina.
Lev.11.43   ne delajte se v sramoti duše svoje v ničesar živih, kteri živijo po zemlji, in ne boste se oskvrnili s teboj, da boste nečisti v njih.
Lev.11.44   ker jaz sem gospod, bog vaš; posvetite se in bodite sveti, ker sem svet jaz; in ne oskvrnite duše svoje nič od vsakega repla, ktera se dviga po zemlji.
Lev.11.45   ker jaz sem gospod, ki sem vas izpeljal iz zemlje egipetske, da sem vam bog, in bodite sveti, ker sem svet.
Lev.11.46   to je postavo za skot in za ptice in za vso dušo, ki se dviga v vodi, in za vso dušo, ktero se dviga po zemlji;
Lev.11.47   da boste razločili nečisto in čistega, in to, kar je čisto, in to, kar je jesti, in to, kar se ne bode jesti.
Lev.12.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.12.2    govori izraelcima in reci jim: če se žena zaseče in rodi muško, neka je nečista sedem dnî; kakor v dnéh nečistosti svoje bode nečista.
Lev.12.3    a osmi dan bode obrezano meso kraja njegove.
Lev.12.4    ali trideset in tri dnî ostane v krvi nečistosti svoja; nič svetega naj se ne dotakne, in v svetišče naj ne vnide, dokler se ne izpolnijo dnevi očiščevanja.
Lev.12.5    če pa rodi žensko, neka je nečista dvakrat, kakor v očeti svojem, in šezdeset in šest dnî ostane v krvi nečistosti svoje.
Lev.12.6    in ko se bodo izpolnili dnevi očiščanja njene za sina ali za voljo hčere, prinesí janjca jednogodišnega janje na vsesozhzhenie, in golubovo, ali grlič, kakor okajnicu, za krivico, pred vratijo šator sastanka k svećeniku.
Lev.12.7    in prinesó to pred gospoda, in napravi za nje obred obred pomirenja, in ona bode očistil od krunja krvi svoja. to je postavo za roditelja moža ali žensko.
Lev.12.8    če pa ne pride za janje, in vzeme dve gorlice ali dve golubice, enega za vsesozhzhenie, in drugega za žrtvu okajnicu; in svećenik naj za nje izvrši obred pomirenja, in ona bode čista.
Lev.13.1    in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Lev.13.2    v človeku, če se ima na koži njegovega tisti opačina, ali v času, da se ima na koži njegovega telesa rana prokazy, naj se pripelí k svećeniku aronu ali k enemu z svećeničkimi sinovi.
Lev.13.3    in pregleda ga pregleda na koži njegovega tisti bolje; in če je dlaka na iazvi bílo belo, in izgleda se bola bolje od kože njegova telesa, to je bola prokazy; in pregleda ga svećenik, in oskvrni ga nečistim.
Lev.13.4    če je pa bila bila bila beleda bila na koži njegova tisti, in ne vidi, da se izgleda od koži, in volje na njem ne izpolnila belo, ozlobi ga svećenik za sedem dnî.
Lev.13.5    sedmi dan naj ga pregleda, in glej, ako se zarač na njem ostane, in ta bola po koži ne proširila po koži, izloží ga namreč za drugo sedem dnî.
Lev.13.6    in na sedmi dan naj ga svećenik pregleda; in glej, ako se zarašla bolesnica, in bola se ne razprostri po koži, ozlobi ga svećenik za čistega; znamenje je; in izpere oblačila svoje, in bode čist.
Lev.13.7    če se pa proširi, da se razširi po koži, po času, ko je videl svećeniku za očiščenje, naj se za drugo pokaže svećeniku.
Lev.13.8    in pregleda ga svećenik, in glej, ako se razprostri po koži, ozlobi ga svećenik za nečistega; to je prokaza.
Lev.13.9    ko se ima na človeku plač malega, naj pride k svećeniku.
Lev.13.10   in pregleda ga svećenik, in glej, na koži belje belo, in ležal je hesto belo, in na opačine žive meso,
Lev.13.11   to je več malega na koži njegova tisti; in svećenik ga bode oznanjal za nečistega; odločil ga bo, ker je nečist.
Lev.13.12   če se pa prokaza na koži, in ta prokaza pokriva ves kožu od glave do nog, po vsemu viđenji svećeniku;
Lev.13.13   in pregleda ga véliki; in glej, ako ta prokaza pokrila vse njegovo meso, ozdravi ga za čistega, ker je vsak belo prevrnil, on je čist.
Lev.13.14   a v dan, v kterem se bo pokazal živo meso, postane nečist.
Lev.13.15   in pregleda ga svećenik meso zdravega, in oznanjuje ga; če je meso zdrava, to je bola.
Lev.13.16   če se pa zdravo meso prestane in se vrne v belo, naj pride k svećeniku.
Lev.13.17   in pregleda ga pregleda; in glej, ako se zarašilo bila v belo, ozdravlja ta bolo za čistega; on je čist.
Lev.13.18   in če meso se ima na koži, in ozdravilo se je,
Lev.13.19   in na mestu žalosti se bode belilo belo, ali belo oblečena belo, naj se pokaže svećeniku.
Lev.13.20   in pregleda ga pregleda, in glej, ako je bola bolje od kože, in volje njene so izpolnjevali v belo, ozlobi ga svećenik za nečistega; to je prokaza, ktera je bila na žalosti.
Lev.13.21   če pa pregleda svećenik, in glej, na njej ni bilo belo dlaka, in je nič nič od koža, in je je težka, neka ga ozlobi svećenik za sedem dnî.
Lev.13.22   če se pa razširi po koži, ozlobi ga svećenik za nečist: to je bola.
Lev.13.23   če pa ta plato ostane na svojem kraji, in se ne razširi, to je strup ljevega, in svećenik naj ga proglasi čistim.
Lev.13.24   ko se ima na koži njegovem meso izgorjeno ognjeno, in v žalosti, ktero je bilo ozdravljeno, bilo belo, bilo belo, bilo belo,
Lev.13.25   in pregleda ga pregleda; in glej, če je vlo belo dlaka na več, in bila je več bolje od kože, to je prokaza, ktera je izpolnjeno, in svećenik naj ga oznanjuje nečistim; to je bola prokazy.
Lev.13.26   če pa pregleda svećenik, in glej, na pastih ni bilo belo dlaka, in je nič nič od kože, in je bila nič, to naj ga zasedi za sedem dnî.
Lev.13.27   sedmoga dan naj ga pregleda; če se je na koži razširila po koži, ozlobi ga svećenik za nečistega; bola je bola.
Lev.13.28   če se pa bolje ostane na svojem kraji, in ne se je razširila po koži, in je težko, to je opačina popaljenja; in svećenik naj ga očisti za čistega; kajti to je obličja oženja.
Lev.13.29   če ima moža ali žena bolje na glavi ali na bradu,
Lev.13.30   in pregleda ga zhrets bolo; in glej, ako je bila bola bolje od kože, in v njej je volje kožne in močne, in svećenik naj ga oznaní za nečistega; težka je, prokaza na glavi ali na bradu.
Lev.13.31   če pa pregleda svećenik bolesnovo plašč, in glej, da ne vidijo bolje od kože, in v njem ne ima žalostna volje, izloži kněz bolesno plašilo na sedmi dnevih.
Lev.13.32   a sedmi dan naj ga pregleda, in glej, ako se bolj ne razširila, in ne ima na njem žesni volje, in izkušnja se nihče bolje od kože,
Lev.13.33   da se raztrhne koža, ali moč naj se ne obrija; in kněz naj odloče drugo po sedmi dnevih.
Lev.13.34   sedmoga dan naj ga pregleda, in glej, če se tič po koži ne izširila po koži, in izgleda ne je bolje od koži, naj ga svećenik oznaní za čistega; in naj izpere oblačila svoje, in bode čist.
Lev.13.35   če se pa bolje na koži razširila, po očiščevanji njegovem,
Lev.13.36   in pregleda ga pregleda; in glej, ako je koža razprla po koži, naj se hlapca ne pregleda, ker je nečist.
Lev.13.37   ali če se ta vrg pred njim ostane, in na njem se je rastelo crv volje, ozdravil je tič; on je čist, in svećenik ga bo očistil za čistega.
Lev.13.38   in ko se ima moža ali žena na koži tisti meso, obleke bele,
Lev.13.39   in pregleda ga pregleda; in glej, ko je na koži mesa njegovega bilo belo čerbe, to je čist, kteri je bila izširila po koži; čist je.
Lev.13.40   in če na koga se vrga glava, skalo je; čist je.
Lev.13.41   če je pa na obličji glavo njegovo ležal, oprav je; čist je.
Lev.13.42   če se pa zgodilo na pleči ali na kasine, bila je bila čista čista iazva, to je prokaza, ktera je bila na pleči njegovem ali po skalji.
Lev.13.43   in pregleda ga svećenik; in glej, ako je prošla na plečem njegovem, ali na skalji njegovo, kakor izgled prokazy na koži tisti meso;
Lev.13.44   to je malen človek, in nečist je; oskvrnil ga bo svećenik za nečist; v njegovem glavi je zaraza njegovo.
Lev.13.45   a leprov, v katerem je ta bola, naj se obleče obleko, in glavo njegovo naj se ne pokriva, in obličje naj se obleče, in kliče: nečist! nečist!
Lev.13.46   po vseh dnevih, v katerem je iazva, nečist bode; nečist bode; sedaj bode sedel; izmed tabora bode njegovo prebivališče.
Lev.13.47   in ako se ima na njem plač prokazy, v oblečenu obleku, ali na obleku lana,
Lev.13.48   ali na osnovi, ali na osnovi, v lana, ali na lenih, ali na koži, ali na vsakem vekomaj;
Lev.13.49   in na obleku, ali na osnovi, ali na osnovi, ali na osnovi, ali na osnovi, ali na vekomaj, ali na vsakem vedenji od kože, to je iazva prokazy, in pokazala je svećeniku.
Lev.13.50   in pregleda ga svećenik, in izloži ta bolo na sedem dnî.
Lev.13.51   sedmi dan naj ga pregleda; in glej, ako se zarač po obleku, ali na osnovi, ali na osnovi, ali na koži, ali na koži, po vsem, kar se je zgodilo po koži, to je bola bolega prokaza; nečist je.
Lev.13.52   in obleče obleko, ali osnovo, ali osnovo, od lana, ali iz lana, ali po vsakem vedenji, v katerem je bila zaraza, ker je bola bolega; ognjem naj se spali.
Lev.13.53   če pa pregleda svećenik, in glej, da se zarač po obleku, ali na osnovi, ali na osnovi, ali po vsakem vedenji,
Lev.13.54   tedaj naj naredi, da se izpere, kar je bola, in izloží drugo po sedmi dnevih.
Lev.13.55   in za to, ko se bode zaračal, pregleda ta bolo; in glej, ako se bola ne izpolnila, in zarač se ne proširi, to je nečisto; spalite ga ognjem; to je popravljeno na ognjem, ali na osnovi, ali na osnovi.
Lev.13.56   ali ako pregleda svećenik, in glej, pa se je zarašla ta zarač po izpolnji, izpelí ga od obleke, ali od koži, ali od osnove, ali od osnove.
Lev.13.57   če se pa pokaže več na obleku, ali na osnovi, ali na osnovi, ali po vsakem vedenji, to je izložena prokaza; na ognjem naj se spali na ognjem, na kterem je zarač.
Lev.13.58   ali obleko, ali osnovo, ali osnovo, ali vsako več po koži, od kterega se bode mazala, in se ta plaga odvrne, naj se izpere vsakega kraja, in to bode čisto.
Lev.13.59   to je postavo za bolj prokazy na obleke obleke, v obleke, ali v osnovi, ali na osnove, ali na vsakem vedenjem koži, da bi se očistil, ali za nečistega.
Lev.14.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.14.2    to je zakon za prokazhenja v dan očiščenja; in pripelje ga k svećeniku.
Lev.14.3    in kapłan naj izide ven iz tabora, in pregleda ga, in glej, ako je ozdravljeno bolega ozdravljenja od bolega,
Lev.14.4    ukaže pa svećenik, da bi prijel za očiščenemu dva žive ptice, in cedrovo drevo, in karmesinino, in isopu.
Lev.14.5    in naredi, da zakoló drugega ptičev v gliniano posuč nad živim vodom.
Lev.14.6    potem naj vzeme živo ptico, in cedrovo drevo in karmesino in isopu, in omoče jih in živo ptice v krvi ptičega zakoljenega nad živoiu vodom.
Lev.14.7    in pokropi sedem puta za ta, kteri se očisti od prokazy, in očisti ga, in izpustí živo ptico na polje.
Lev.14.8    in kdor se očisti, naj izpere oblačila svoje, in obrije vse volje svoje, in okupa se v vodi, in očisti se; in potem vnide v tabor, in ostane sedem dnî zunej iz hiše svoje.
Lev.14.9    a sedmi dan naj se obrije vse volje svoje, glavo svoje in bradu svojo, in ročine svoje; vsadi vse volje svoje; in izpere oblačila svoje, in okupa telo svoje v vodi, in bode čist.
Lev.14.10   a osmi dan naj vzeme dve ročne jagnice brez madeža, in dve ročne javice brez madeža, in tri desetine efe najboljega brašna za prinosnicu, zapečatena z olijem, in edna log olija.
Lev.14.11   in svećenik, kteri je očistil očiščenja, postavi človeka, kteri se očisti, in to, pred obličjem šatora pričanja.
Lev.14.12   in vzeme svećenik enega janjca, in prinesó ga za krivice za vinu, in log olja, in prinesí to kao žrtvu prikaznicu pred jahvom.
Lev.14.13   in zakolí janje na mestu, k kterem so se zakolali žrtve okajnice in žrtve okajnice, na svetem mestu; ker kakor naknadnica za krivice, kakor tudi naknadnica za krivico, to je svetinje.
Lev.14.14   in kapłan vzeme od krvi žrtve naknadnicega, in pomaže ga na krai desni uših, kteri se očisti, in palec desni njegove, in na palec noge njegove desni.
Lev.14.15   in kapłan vzeme od loga olija, in izlije na levo roko svojo;
Lev.14.16   in omoče svoj desno prst v olju, ktero je na levo svojej levo, in pokropi z oljem prstom svojem pred gospodom.
Lev.14.17   a rešeno ulja, ktera je v ruci, dá svećenik na krai desni uših, kteri se očisti, in palec desni njegove, in na palec noge njegove desni, na mesto krvi krivičnega.
Lev.14.18   a rešeno olivo, ktera je na moči svećeniku, naj položí na glave očiščenih, da bode za njega obred obred obred pomirenja pred gospodom.
Lev.14.19   in kapłan naj prinese okajnicu za voljo krivice, in izročí za očiščenja tega, kteri se je očistil; in po tem bode zakoljal vsesozhzhenie.
Lev.14.20   in kapłan naj prinese žrtvov in prinosnicu na oltar pred obličjem gospodovem; in kněz bode za njega obred pomirenja, in on se bode očistil.
Lev.14.21   če je pa siromač, in ne vzeme njegove roke, vzeme enega janje za prinesenje, za obnovljenje, da bi za njega oproščeno, in desetinu efe najboljega brašna, zamiješena z olijem za prinosnicu, in log olive;
Lev.14.22   in dve gorlice, ali dve golubice, koliko bode imel, da bode eden za greh, in drugega za vsesozhzhenie.
Lev.14.23   in prinesí jih osmi dan za očiščenje svoje, k svećeniku, pred obličjem šator sastanka pred gospodom.
Lev.14.24   in vzeme svećenik janje za vinu, in log olja, in prinese jih na kolišnost pred jahvom.
Lev.14.25   in zakolí janje za vinu; in vzeme kapłan krvi za vinu, in položí na krai desni uših tega, kteri se očisti, in palec desnice njegove, in na palec noge njegove desni.
Lev.14.26   in od ulja izlije svećenik na levo roko svojo;
Lev.14.27   in s desno prstom svojim pokropi svećenik s oljem, kteri je v njem levo roko, sedemkrat pred jahvom.
Lev.14.28   in stavi svećenik z olja, ktera je na njegovoj ruci, na krai desni uših, kteri se očisti, in na palec desni njegove, in na palec noge njegove desni, na mesto krvi krivičnega.
Lev.14.29   a rešeno olja, ki je ostal v roku svećeniku, naj položí na glavu očiščenih, da bode za njega obred obred obred pomirenja pred jahvom.
Lev.14.30   in naj prinese enega od gorličev, ali od golubih golubih, kakor je našla.
Lev.14.31   drugega za žrtvu okajnicu, a drugega za vsesozhzhenie z žrtvom žrtvom; in oprosti svećenik za očiščenja pred obličjem gospodovem.
Lev.14.32   to je postavo v katerem je iazva prokazy, kteri se ne bode našel za očiščjenje svoje.
Lev.14.33   in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Lev.14.34   kedar vnidete v zemljo kenaansko, ktero vam jaz dajem v posvečenje, in dajem rana prokazy na hišo zemlje, ktera boste pribili,
Lev.14.35   da pride, kdo je hiša, in oznaní svećeniku, govoreč: kakor zarač se je videl v hiši svojem.
Lev.14.36   in naredi svećenik, da izpolnjuje dom, predno bode prišel, da vidi zarač, da se ne bode nečista vse, kar je v hiši; in potem vnidi svećenik, da vidi hišo.
Lev.14.37   in gleda ta bolo, in glej, da je bola v zideh hiših, globočine ali globočine, in da se vidijo bolje od zid;
Lev.14.38   tedaj bode svećenik izšel iz hiše k vratih hiše, in odločí dom za sedem dnî.
Lev.14.39   in pride na sedmi dan, in pregleda hišo; in glej, ako se zarašilo na zid hiše,
Lev.14.40   tedaj naj naredi, da izpeljejo kamenje, v kterih je zarač, in izpeljajo jih ven iz mesta na mesto nečisto.
Lev.14.41   in dom naj se obleče od vsakega kraja, in popravljajo prah izza mestu na mesto nečisto.
Lev.14.42   in vzemó drugega kamenje, in položí jih za kamenje, in vzemó drugega prah, in pogubi hišo.
Lev.14.43   če se pa zaražilo iazvo, in izročilo se v hiši, po tem, ko so izpelili kamenje, in po občinji hiše,
Lev.14.44   pa vnide svećenik, in pogleda, in glej, če se bola na hiši razprla, to je bolj prokaza v hiši; nečist je.
Lev.14.45   in zgrabijo hišo, in kamenje njegovo, in kamenje in vse prah, in izpeljejo ga ven iz mesta na mesto nečistega.
Lev.14.46   in kdor vnide v hišo vsak dan, v katerem je bila odločena, nečist bo do večeri.
Lev.14.47   in kdor je ležel v hiši, naj opere oblačilo svoje; in kdor je jedel v tem hiši, naj izpere oblačila svoje.
Lev.14.48   če pa svećenik pride in pogleda, in glej, da se na hiši ne je razprostalo ta bolj v hiši po toči hiše, naj oznaní dom za čistega, ker je bila ozdravljena bola.
Lev.14.49   in naj vzeme za očišćenje hiše dva ptice, in cedrovo, in karmesinino, in isopu.
Lev.14.50   in zakolí jednu pticu nad glinianjo posuč nad živim vodom.
Lev.14.51   in vzeme kedrovo drevo, in isopu, in karmesinino, in živo ptico, in omoče ga v krvi zaklanjenega ptice in v živo vode, in pokropi dom sedmerkrat.
Lev.14.52   in očisti dom krvi ptičega, in med živo vode, in med živim pticem, in z cedrovim drevom, in s isopom in z karmezim.
Lev.14.53   in zapustí živo ptico ven iz mesta na polje; in oprosti hišo, in to bode čisto.
Lev.14.54   to je postavo za vsako plačo prokazy in na breži,
Lev.14.55   in za prokazu obleke in hiše,
Lev.14.56   za brega, in za liške, in za zapuščenje;
Lev.14.57   da se ozdravite v dan nečistega in v dan čistega. to je postavo za prokazu.
Lev.15.1    in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Lev.15.2    govori izraelovim sinovima, in reci jim: kdorkoli človek ima teč iz telesa svojega, to je teč nečist.
Lev.15.3    in ta je postavo nečistega njegovega nečistega: po teči njegovem je bila telo njegovo nečistega, v katerem je imel nečisto njegovo, tako je nečisto.
Lev.15.4    vsak postel, na kterem je ležal teč, nečist je; in vsak več, na katerem seče, je nečista.
Lev.15.5    in kdor se dotakne šatora njegovega, naj izpere oblačilo svoje in se okupa v vodi, in nečist bo do večeri.
Lev.15.6    in kdor bo sedel na veči, na katerem je sedel teč, naj izpere oblačila svoje in se omyje v vodi, in nečist bo do večeri.
Lev.15.7    in kdor se dotakne mesa tega, kteri ima teč, naj opere oblačilo svoje in se okupa v vodi, in nečist bo do večeri.
Lev.15.8    in če pliječe teč na čistega, naj izpere oblačilo svoje, in okupa se v vodi, in nečist bo do večeri.
Lev.15.9    in vsak teč, na katerem bo sedel teč, bode nečist do večeri.
Lev.15.10   in vsak, kdor se dotakne, kar je pod njim, nečist bo do večeri; in kdor ga vzeme, naj izpere oblačila svoje, in okupa se v vodi, in nečist bode do večeri.
Lev.15.11   in karkoli se dotakne teč, kdor ima teč, da ne preprese roke svoje v vodi, naj opere oblačila svoje v vodi in ostane nečist do večeri.
Lev.15.12   a gliniano posudo, ktero se dotakne teč, da se razbije; in vsako drevo drevo naj se okupa v vodi.
Lev.15.13   in če se bode očistil težnik od teči svoje, naj se izbroja sedem dnî za očiščjenje svoje; in izpere oblačila svoje, in okupa telo svoje v vodi, in bode čist.
Lev.15.14   in na osmi dan naj si vzeme dve gorlice ali dva golubiča, in prinesó jih pred gospoda pred šator sastanka, in dá jih svećeniku.
Lev.15.15   in svećenik naj jih prinese: drugega za žrtvu okajnicu, a drugega za vsesozhzhenie; in tako naj bode za njega obred obred pomirenja pred obličjem gospodovim.
Lev.15.16   in kdor bo izšel z njega seme seme, naj okupa vse telo svoje v vodi, in nečist bo do večeri.
Lev.15.17   in vsak obleč in vsako koža, na kterem je bilo seme seme, naj se izpere v vodi, in nečisto bode do večeri.
Lev.15.18   in če žena leží s teboj seme, naj se omyje v vodi, in nečisti bodo do večeri.
Lev.15.19   in če žena ima teč krvo v telesu svojem, bila je sedem dnî v nečistosti svoji; in vsak, kdor se jej dotakne, nečistim bo do večeri.
Lev.15.20   in vse, na kar se bo ležel v nečistosti svojem, nečisto bode; in vsak, na čem se seče, nečisto bode.
Lev.15.21   in vsak, kdor se dotakne šatora njene, izpere oblačila svoje, in omyje se v vodi, in nečist bo do večeri.
Lev.15.22   in vsak, kdor se dotakne vsakega več, na kterem je sedel, naj izpere oblačila svoje in se okupa v vodi, in nečist bo do večeri.
Lev.15.23   če je pa na postelji ali na posuti, na kterem je sedila, da ga se dotakne, bode nečist do večeri.
Lev.15.24   če bi se kdo ležel z njo, in nečistoč njeno bo na njem, ostane je nečist sedem dnî; in vsak postel, na kterem je ležal, bode nečist.
Lev.15.25   in če žena teče skrivnost krvi mnogo dnî, ali ne v času oproščenja njene, ali če je težka po očetom njenem, po vseh dnevih teh nečistosti nečistosti njene, kakor v dnevih oproščenja, bode nečista.
Lev.15.26   vsak postel, na kterem je ležel po vseh dnevih teh skrivnosti, bode jej po postelji nečistosti njene; in vsak več, na katerem se seče, ostane nečistega po nečistosti njenega.
Lev.15.27   in vsak, kdor se jej dotakne, bode nečist; in izpere oblačila svoje, in okupa se v vodi, in nečist bo do večeri.
Lev.15.28   če se pa očisti od teči svoje, izbroja jej sedem dnî, in potem se bode očistil.
Lev.15.29   in na osmi dan naj mu vzeme dve gorlice ali dva golubičev, in pripelje jih k svećeniku pred šator sastanka.
Lev.15.30   in naj prinese enega za žrtvu okajnicu, in drugega za vsesozhzhenie; in oprosti za nje véliki obred pomirenja pred gospodom za teč nečistosti njene.
Lev.15.31   tako pravite izraelce od njih nečistosti, da ne poginejo v nečistosti svojem, ko so oskvrnili šator moj, ki je v njih.
Lev.15.32   to je postavo za tistega, kteri ima tisto, in kdor izide iz njega seme seme, da se oskvrni v njem,
Lev.15.33   in za moža, ktera je bila v nečistosti svojem, in za tistega, kteri ima teč v teči svoji, to je moža ali žensko, in za človeka, kteri je ležel z nečistim.
Lev.16.1    in gospod je govoril k mojzesu, po smrti njih dva sina, ko so umrli, ko so prišli od svetega ognja pred gospodom.
Lev.16.2    in gospod reče mojzesu: govori aronu, bratu svojemu, da naj ne vnide vsako čas v svetišče pred zavesom, pred pomirilištem, ki je na kovchegu, da se ne umre; kajti v oblaku bodem se pokazal na oblaku.
Lev.16.3    tako naj vnide aaron v svetišče; z telcem za žrtvu okajnicu, in ovna za vsesozhzhenie.
Lev.16.4    in oblečeno lana oblečena naj se obleče, in lana lana naj bode na moči svoji, in zjevič lana naj se obleče, in mitra lana naj se obleče. to so sveti obleke; in oblekla se bode v vodi vse telo svoje, in obleče jih.
Lev.16.5    in od zboru izraelovih naj vzeme dva kozla za žrtvu okajnicu, in eno ovna za vsesozhzhenie.
Lev.16.6    in prinese aaron telca za žrtvu okajnicu za voljo sebe, in ochistí se za sebe in za svoj dom.
Lev.16.7    in vzeme oba kozla, in postavi jih pred obličjem šator sastanka.
Lev.16.8    in pomaže aaron za oba kozla, eno zhrebii za gospoda, in drugo zhrebii za azazelje.
Lev.16.9    in pripelí aaron kozla, na kterem je padlo zhrebii gospodu, in prinesí ga za žrtvu okajnicu.
Lev.16.10   a kozla, na kterega je padlo zhrebii za azazel, postavit naj živo pred gospodom, da bi nad njim obred obred obred, in da ga pošlje za azazel v puščavo.
Lev.16.11   in pripelí aaron tele za žrtvu okajnicu za greh, kteri je za sebe, in napravi obred pomirenja za sebe in za svoj dom; in zakolí telca za žrtvu okajnicu za voljo sebe.
Lev.16.12   in vzeme kadilnik poln ognja ognjenega od oltarja, ktera je pred obličjem gospodovem, in napolne njih roke z kadilnim kadilnim kadilnim, in vnese ga vza zavesu.
Lev.16.13   in potegne kadilo na ognjem pred obličjem gospodovim, da se zakrije oblak kadilo umilostivo, ktera je na pričanji, da bi ne umrl.
Lev.16.14   in vzeme od krvi telča, in pokropi prstom svojim na pomirilo na istoku; in pred pomirilišem naj pokropi sedmeri krat s prstom svojim.
Lev.16.15   in zakolí kozla za voljo krivice za ljudstvo pred gospodom; in vzeme krvi njegovo vso od zavesa, in naj storí z krvijo njegovo, kakor je storil z krvljo telcev, in pokropi jo na krvi, in pred pomirilišom.
Lev.16.16   in ochistí svetišče od nečistosti izraelaca in od njih krivice za vse njih grehe; in tako naj bode delal z šator sastanka, ktera je bila v njih, sredi njih nečistosti.
Lev.16.17   tudi nihče človek ne bode v šatoru sastanka, ko bo prišel, da bode dokončal obred pomirenja v svetišči, dokler ne izide, in izvrši obred pomirenja za sebe in za dom svoj, in za vse zajednice izraelovega.
Lev.16.18   in izide na oltar, ki je pred obličjem gospodovem, in napravi za njim obred pomirenja; in vzeme od krvi telca in krvi kozla, in položi na rogi žrtvenika naokolo.
Lev.16.19   in pokropi na njem sedem puta s prstom svojim, in očisti ga, in posveti ga od nečistosti izraelovih.
Lev.16.20   in ko bode izpolnil obred pomirenja svetišče in šator sastanka in oltar, naj privede živega kozla.
Lev.16.21   in položí aaron roke svoje na glavo živo kozla, in oznaní na njem vse krivičnosti izraelovih, in vse krivice njih, in vse krivice njih; in položi jih na glavu kozla, in pošlje po času človeku v puščavo.
Lev.16.22   in kozel naj vzeme na sebe vse krivice njih v zemljo neprošnjo, in pustí kozla v puščavo.
Lev.16.23   potem vnide aaron v šator sastanka, in obleče obleke lana, ktere se je oblečal, ko vnide v svetišče, in položí ga tam.
Lev.16.24   in okupa telo svoje v vodi v svetem mestu, in obleče obleke svoje; in izide, in prinese svoj vsesozhzhenie in žrtvovanje ljudstva, in ochistí se za sebe in za ljudstvo.
Lev.16.25   a tuk žrtve okajnice naj spali na žrtveniku.
Lev.16.26   in kdor je odpustil kozla za odpuščenje, naj opere oblačilo svoje in omoli telo svoje v vodi, in potem vnide v tabor.
Lev.16.27   a telca za žrtvu okajnicu, in kozla za okajnicu, katerega krvi je prineslo, da se oznanjujejo v svetišči, naj jih izpeljejo ven iz tabora, in spali njih koži, meso in meso svoje.
Lev.16.28   a kdor jih izgori, naj izpere oblačilo svoje in okupa telo svoje v vodi; in potem vnidi v tabor.
Lev.16.29   a to naj vam bode vekomaj naredba: v sedmi mesem, na deseti dan mese, ponižite duše svoje, in nekaj delo naj ne delate, ni domorodac, ni prihodnik, kteri je prebival među vami.
Lev.16.30   kajti v tem dan se bode očistil za vas, da bi vas očistil; od vseh greh svojih boste očisti pred gospodom.
Lev.16.31   sobota odpočinutja bode za vas, in ponižite duše svoje; to je večno naredba.
Lev.16.32   tako naj bode obred tega svećenik, kteri bode pomazal in posvetil, da bode za službo za očeta svojega; in obleče se v l'njo oblačilo, obleke svetega;
Lev.16.33   in storivši obred pomirenja svetega svetega, in šator sastanka in oltar, in za svećenike in za vse zboru.
Lev.16.34   in to naj vam bode vekomaj ustavo, da obavite obred pomirenja za izraelce od vseh njih greh jedj v leto. in delal je, kakor je zapovedal gospod mojzesu.
Lev.17.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.17.2    govori aronu in njegovim sinovima, in vsem sinovima izraelovim, in reci jim: to je, kar je zapovedal gospod, govoreč:
Lev.17.3    vsak človek izraelovega, kteri bode zakolel telca, ali ovce, ali kozla v taboru, ali kdo se zakolí ven za obóz,
Lev.17.4    in ne pripelje k vkhodu prebivališče, da mu prinese dar gospodu pred prebivalištem gospodovem, da se to človeku izročuje kri; izlil je kri, in ta človek naj se iztrebi iz svojega ljudstva.
Lev.17.5    da bi izraelovi sinovi nosili svoje žré, ktere bodo zakolali na polji, in pripeljejo jih gospodu pred šator sastanka, k svećeniku, in prinesó jih v pričesnice gospodu.
Lev.17.6    in svećenik naj pokropi kri na oltar gospodov, pred šator sastanka, in potegne loj v ugodan miris gospodu.
Lev.17.7    in ne prinesó več svojih žrtvov k hišim, za katerim so hodili sovražniki. to bode za več več za njih rodove.
Lev.17.8    in reci jim: kdorkoli z ljudstvom izraelovim, in iz tujcev, kteri so prebivali v vas, da prinese vsesozhzhenie ali žrtvu,
Lev.17.9    in ne pripelje k vratima šatoru sastanka, da ga prinese gospodu, ta človek naj se iztrebi iz svojega ljudstva.
Lev.17.10   in vsak človek izraelovega, ali iz tujcev, kteri prebivajo v njih, kateri bi jedel kakošno krvi, položil bom obličje svoje na tistega, kteri bo jedel krvi, in pogubim ga iz ljudstva njegovega.
Lev.17.11   kajti duša tiste tisti meso je v krvi, in jaz vam sem dal na oltar, da se izvrši obred pomirenja za življenje svoje; kajti krvi bode ochistil za življenje.
Lev.17.12   za to sem rekel synam izraelovim: nihče od vas ne bo jesti krvi; tudi prišla, kteri prebiva v vas, ne bo jesti krvi.
Lev.17.13   in vsak človek izraelovega, ali iz tujcev, kteri prebivajo sredi vas, potegne zle zvijače ali ptice, ktera je jesti, da bode izlijal kri svoje, in pokril je zemljo.
Lev.17.14   kajti duša vsakega tisti meso je v krvi, in povedal sem izraelcima: ne jedi krvi vsakega mesa; ker duša vsakega meso je v krvi svoji; vsak, kdor je jedel, iztrebljen se bo.
Lev.17.15   in vsak duša, ki bode jedel trup ali razdraženo, bilo tuča, ali prihoda, naj izpere oblačila svoje, in okupa se v vodi, in ostane nečist do večeri; potem bode čist.
Lev.17.16   če pa ne opere oblačilo svoje, in ne okupa svojega telesa, ponese krivičnost svojo.
Lev.18.1    in gospod reče mojsiju, govoreč:
Lev.18.2    govori izraelcima in reci jim: jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.18.3    ne delate, kakor so delali v deželi egiptu, v katerem ste prebivali, in po delom zemlje kanaanske, v kterem vas jaz vpeljem, ne delajte, in po ustanovljavah svojih ne hodite.
Lev.18.4    sodite moje pravice in držite moje naredbe, da boste po njih hodili. jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.18.5    držite torej ustave moje in vsa sodbe moje in delajte jih; kajti človek, ki bi jih storil, živel bo med njimi. jaz sem gospod.
Lev.18.6    nihče naj se ne pristopi k vsakemu hlapcu svojej, da otkrije sramotu. jaz sem gospod.
Lev.18.7    sramotja očeta svojega in sramotu matere svoje ne odkrijaj; mati tvoja je; ne odkriješ jej sramoto.
Lev.18.8    sramotja žene očeta svojega ne otkrivaj, ker je sramoto tvojo očeta.
Lev.18.9    sramotje sestre svoje, ktera je bila iz očeta tvojega, ali iz rodú tvojej matere, ktera se je zopet rodila; ne otkrivaj sramotja njene.
Lev.18.10   sramotu hčere sina tvojega ali kćeri kćeri tvojej, ne otkrivaj sramotu svojega, ker to je tvoja sramota.
Lev.18.11   sramotje kćeri žene očeta svojega ne otkrivaj, kakor je hišo tvojo; sestra tvoja je; ne odkriješ jej sramoto.
Lev.18.12   sramotja sestre očeta svojega ne otkrivaj, ker je hišo tvojo očeta.
Lev.18.13   sramotja sestre matere svoje ne otkrivaj, ker je hišo tvojo matere.
Lev.18.14   sramotja brata očeta svojega ne odkryj; ženo njegovega ne vnidi, ker je njegova rodi.
Lev.18.15   sramotja nevestke svoje ne odkryj; žena je sina tvojega; ne otkrivaj sramotja njene.
Lev.18.16   sramotu žene brata svojega ne otkrivaj, ker je sramota brata tvojega.
Lev.18.17   sramotu žene in žene njeni ne odkriješ; hčere sina njene, in hčere kćeri njeni ne beri, da otkriješ sramoto njih; ker otroke tvoji so; krivičnost je.
Lev.18.18   ženo z seboj ne vzemi sramoto, da se razodi sramoto njeno pri njej, ko je še živo.
Lev.18.19   tudi z ženom, v nečistosti nečistosti njene, ne pristopi, da otkriješ sramoto njeno.
Lev.18.20   in s ženom bližnjega svojega ne imej lože, da se oskvrniš s njo.
Lev.18.21   in od semena tvojega ne daj, da bi služil moleku, in da ne oskvrniš imena svojega; jaz sem gospod.
Lev.18.22   z muškarcem naj ne legeš s ženom z ženom; to je merzost.
Lev.18.23   ne legaj se z vsako skotom, da se oskvrniš s njim; in žena naj ne ostane pred skotom, da bi se obsedili; to je zasmehovanje.
Lev.18.24   ne oskvernite se v tem vsem, kajti s tem so se oskvrnili narodi, ktere sem jaz izganjal pred obličjem vašim.
Lev.18.25   in zemlja se je oskvrnila, in izpolnil sem jim krivico po njem; in povrnila je zemlja svoje prebivališče.
Lev.18.26   držite torej postanovljenje moje in postave moje, in ne delajte ničesar od teh gnusnostja, ni tužnik, ni prihodnji, kteri bodi v vas;
Lev.18.27   kajti vse te merzosti so storili ljudjé zemlje, kteri so bili pred vami, in zemlja se je oskvrnila.
Lev.18.28   da vam ne povrne zemlja, ko ga oskvrnite, kakor je povrnil ljudstvo, kteri je bil pred vami.
Lev.18.29   kajti vsak, kdor storí od vseh tega gnusnih, pogubijo se duši, kteri delajo, iz njih ljudstva.
Lev.18.30   držite se pa ustave moje, da ne boste delali ničesar, kar se je zgodilo pred vami, in da se ne oskvrnite med njimi. jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.19.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.19.2    govori vsemu zboru izraelovih in reci jim: sveti bodite, ker jaz sem svet gospod, bog vaš.
Lev.19.3    vsak naj se boje očeta svojega in očeta svojega, in sobote moje držite; jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.19.4    ne pojdite k idolima, in ne delajte sebi ličnih bogov. jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.19.5    in če prinesete žrtve pričesnice gospodu, prinesete ga po volji.
Lev.19.6    v dan, v katerega prinesete, jé, in jutri; a če ostane na tretji dan, spali se v ognjem.
Lev.19.7    če se je na tretji dan jedel, nečist je, ne bo sprejema.
Lev.19.8    a kdor je jedel, vzeme krivico, ker je oskvrnil svetišče gospodovo; in pogubljen se bode duše svoje iz svojega ljudstva.
Lev.19.9    in ko budete žanjali žetve zemlje svoje, da ne želiš žetve po polji svojem, in ne pobiraj kriv žetve svoje.
Lev.19.10   in vinogradnika svojega ne potegni, in rešev vinograda svojega ne pobiraj; ubogim in pridružemu naj jih ostaviš. jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.19.11   ne kradite, ne lažite, ne preklinjajte vsak drugega.
Lev.19.12   in ne kličite v imenu svojem krivico, in ne oskvrnite imena boga svojega. jaz sem gospod.
Lev.19.13   ne oslobodi bližnjega svojega, in ne zgrabi, in plačilo najemnika ne ostane pri tebi do jutra.
Lev.19.14   ne ozdravljaj gluhega, in pred slepcem ne dajaj pohujšanja, nego boj se boga svojega. jaz sem gospod.
Lev.19.15   ne delajte krivičnega v sodbi; ne daj obličja ubogih, in ne čuvaj obličja modrosti; v pravici bodeš sodil bližnjega svojega.
Lev.19.16   ne hodi lažno v ljudstvu svojem; ne boj se na kri bližnjega svojega; jaz sem gospod.
Lev.19.17   ne mrzi brata svojega v srcu svojem; obličja naj obličja bližnjega svojega, da ne poneseš greha za voljo njega.
Lev.19.18   ne oslobodi se, in ne oslobodi sovražnikov naroda svojega; in ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe. jaz sem gospod.
Lev.19.19   postave moje bodite držali; stoke svoje naj ne zasejaš z drugami drugih; in vinogradnika svojega naj ne semenjaš po dvojičim, in obleko z dvojega obleka, ne vrjaj na sebe.
Lev.19.20   in če je kdo ležel z ženom, ktera je hlapca, ktera je ostala za človeka, in ta ni bila izkušena, ali ni mu bilo svobodnega, osramotil se bode, ali ne bodo umrli, ker ni bila svobodna.
Lev.19.21   in prinese gospodu za prestupljenje svoje pred šator sastanka, ovna za vinu.
Lev.19.22   in vpije ga svećenik za ovna za vinu pred gospodom za voljo greha, ktero je zgrišil; in odpuščeno mu se bode greh, ktero je zgrišil.
Lev.19.23   in ko vnidete v zemljo, ktero vam daje gospod, bog vaš, in sadite vsako drevo jedeno, in prečistite plačo njegovo za nečisto; tri leta naj vam boste neobrezani, ne boste se jedili.
Lev.19.24   a v četvrtom leto naj bode ves njegov rod svetnik gospodu.
Lev.19.25   a v peti leto boste jesti svoje rodove, da vam se priloži sad; jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.19.26   ne jedite se po górah; ne mislite, ne preklinjajte se.
Lev.19.27   ne delajte se v glavi glave svoje, ne delajte plačja braka vaših.
Lev.19.28   ne delajte v telesu vaših, ne delajte v telesu svojem, in ne delajte v sebi skrivnosti. jaz sem gospod.
Lev.19.29   ne oskvrni svoje kćeri, da ga bludi; da se zemlja ne bludi in zemlja se ne napolni krivičnosti.
Lev.19.30   soboto moje držite, in svetišče mojega bojte se; jaz sem gospod.
Lev.19.31   ne obračajte se k duhovnikom in vračarih, da se ne prilišite, da se v njih nečastite. jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.19.32   pred obličjem podigni, in časti obličje starejšega, in boj se boga svojega. jaz sem gospod.
Lev.19.33   če se hodi prihod z vami v deželi svojem, ne pritesnijajte ga.
Lev.19.34   kakor tuzemets med vami bode prihod, kteri bodi prišla k vam, in ljubi ga kakor samega sebe; kajti tujci ste bili v zemlji egiptu. jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.19.35   ne delajte krivičnega v sodbi, v mesu, v vestih, in v mastih.
Lev.19.36   pravice pravične, mjere pravične in mjere pravične; jaz sem gospod, bog vaš, kteri sem vas izpelil iz zemlje egipatske.
Lev.19.37   držite torej vse moje postave in vse moje naredbe, in delajte jih. jaz sem gospod.
Lev.20.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.20.2    reci izraelcima: kdo iz izraelcev, ali iz tujcev, kteri so prebivali v izraelu, dá od svojih potomstva moleku, pogubi se; ljudstvo zemlje naj ga kamenuje.
Lev.20.3    in jaz bodem obratil obličje svoje zoper tega človeka, in pogubim ga iz ljudstva njegovega, ker je dal od svojega potomstva moleku, da oskvrni svetišče moje, in oskvrnil ime moje svetišče.
Lev.20.4    in če se zabodi ljudstvo zemlje oči svoje od tega človeka, ko je dal za seme svoje moloku, da ga ne pogubi,
Lev.20.5    obratit bodem obličje svoje zoper tega človeka in zoper roda njegovega, in pogubim ga iz ljudstva njegovega, kteri so ga hodili, da se hodijo s molokom.
Lev.20.6    in kdor se povrne k duhovnikom in čarovnikom, da se zabludi za njimi, obrati se obličje svoje zoper tisto duše, in pogubim ga iz ljudstva njegovega.
Lev.20.7    sveti bodite, ker svet sem jaz, gospod, bog vaš.
Lev.20.8    držite pa ustave moje in delajte je. jaz sem gospod, ki vas osveshchavam.
Lev.20.9    kdor bi zaklinjal očeta svojega ali mater svoje, nepremenno naj se pogubi; očeta svojega in mater svoje je proklinjal; krivica njegova bode na njem.
Lev.20.10   kdor prešestvuje z ženom bližnjega svojega, da se prešestvuje z ženom bližnjega svojega, nepremenno naj se pogubi preljubnika in preljubnika.
Lev.20.11   če bi kdo ležel z ženom očeta svojega, odkryl je sramotu očeta svojega; oba naj se pogubé, njih krv je na njih.
Lev.20.12   in če kdo leží s ženom svojim, oboje naj se pogubé; pregrešili so se, njih je krivica na njih.
Lev.20.13   in kdor bi s žencem ležel z žencem z ženom, opačina so storili oba; pogubijo se, njih krvi na njih krivice.
Lev.20.14   in kdor vzeme ženu in mater njeno, krivičnost je; ognjem naj se spali, njega in njih, da se ne bode krivica v vas.
Lev.20.15   in kdor se zasedi z skotom, neprestano naj se pogubi, in životo pogubite.
Lev.20.16   in žena, ki se pristopi k vsakemu skotom, da se postane s njim, pogubite žene in skot; smrtno naj se pogubé, njih krvo je na njih krvi.
Lev.20.17   in kdor vzeme sestru svojo, sina očeta svojega ali rodú matere svoje, in vidi sramotu njeno, in ta vidi sramotu njegovo, to je sramoto; pogubljeni bodo pred obličjem ljudstva svojega, ker je odkryl sramotu sestre svoje, za voljo svojega krivice.
Lev.20.18   in kdor bi ležel z ženom, ktera je bilo nečisto, in odseče sramoto njeno, odkryl njeno izvoru, in ona je odkryl kreno krvi svoje; oboje naj se iztrebijo iz svojega ljudstva.
Lev.20.19   sramotu sestre očeta svojega in sestre matere svoje ne odkriješ; kajti tistega, kteri je očiščilo, oprosti krivice svoje.
Lev.20.20   kdor bo ležel z svojom rodom, otkril je sramotu srodovstva svojega; bezdetni bodo umrli.
Lev.20.21   in kdor vzeme žene brata svojega, to je nečisto; sramotu brata svojega je odkryl; nečisti bodo.
Lev.20.22   držite torej vse naredbe moje in vse pravice moje, in delajte je; da vam ne bode izgnala zemlja, v kterem vas bom odpeljal, da prebivate v njem.
Lev.20.23   in ne hodite po postave poganov, ktere bom izpeljal od vas, ker so vse to storili, in obljubil sem jih.
Lev.20.24   ali vam sem rekel: vi boste posedili njih zemljo, in jaz vam bodem dal v čast, zemljo, ktera teče med lakom in medom. jaz sem gospod, bog vaš, kteri sem vas odpeljal od vseh narodov.
Lev.20.25   podelite pa razlogi između čistega in nečistega, in od nečistega in nečistega, in da ne delate duše vaše v skotom, in v pticama, in po vsem, kar se je po zemlji plašal, kar sem vam odlučil, da ste nečisti.
Lev.20.26   in bodite mi sveti, ker jaz sem svet, gospod, ker sem vas odločil od vseh narodov, da ste moji.
Lev.20.27   moža ali žena, kateri bi imel duhovnika ali čarovanja, neprestano naj se pogubé; kamenje naj jih kamenuje; njih je krivica.
Lev.21.1    in gospod reče mojzesu: povej svećeničkim duhovnom, sinu aronovim, in reci jim: naj se ne oskrunja po duši svojem,
Lev.21.2    kdorkoli je bilo blizu bližnjega njegovega, od očeta svojega, od očeta svojega, od sina svojih, od žene svoje, od brata svojega;
Lev.21.3    in za sestru, za devico, ki je prišlo k njemu, ko se ni imel moža, za to se bode oskvrnila.
Lev.21.4    naj se ne oskvrni vnezapu v ljudstvu svojem, da ga oskvrni.
Lev.21.5    ne naj obričajo glave svoje za mač, in ne naj ostrijajo roke svoje, in v mesu svojem naj se ne priročejo.
Lev.21.6    sveti naj bodo bogu svojemu, in naj ne oskvrnjujejo imena svojega boga; ker darove gospodove in darove boga svoja prinimajo; tako bodo sveti.
Lev.21.7    žena bludnička in sramoto naj ne vzemó, in ženo, ktera je odpuščena od moža svojega; kajti svet je gospodu bogu svojemu.
Lev.21.8    posvetuj ga torej, ker dar gospoda, boga svojega, prinosi; svet bode, ker svet sem jaz, gospod, kteri je posvečil.
Lev.21.9    in kći človeka, če se oskvrni in se bludi, oskvrni očeta svojega; na ognjem naj se spali.
Lev.21.10   in véliki duhovnik od bratov svojih, na kojem je položen olivo pomazanja, in je postavljen, da se obleče obleke, naj ne pokrije glave svoje, in obleke svoje naj ne raztrhne.
Lev.21.11   in z vso smrtnem dušo naj ne vnide; za očeta svojega in za svoje matere naj se ne oskvrni.
Lev.21.12   in od svetišče naj ne izide, da ne oskvrni svetišče boga svojega, ker svetilo olija pomazanja njegovega je na njem. jaz sem gospod.
Lev.21.13   tako naj vzeme za ženo devico.
Lev.21.14   vdova, in odpuščenega, in oskvrneno, in kurbe, ta naj ne vzeme; nego devico iz roda svojega naj vzeme za ženo.
Lev.21.15   da ne oskvrni seme svoje v ljudstvu svojem; kajti jaz sem gospod, ki ga osvetim.
Lev.21.16   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.21.17   reci aronu: nihče iz roda tvojega v rodov svojih, v katerim ima porok, naj se ne pristopi, da bi prinosili darove boga svojega.
Lev.21.18   nihče človek, v katerem ima porok, naj se ne pristopi; človek slepega, ali slepca, ali sramoto,
Lev.21.19   ali človek, ki ima pogubljeno roke ali razlomljenje,
Lev.21.20   ni gobernjav, ne z popeljem, ne z popeljem pred očmi, ali z popeljem, ali z godom, ali z vrbami.
Lev.21.21   nihče od semena svećenika aarona, katerega ima mač, naj se ne približi, da bi prinesli žrtvovanje gospodu; mač je v njem, da ne pristopi, da prinese darove boga svojega.
Lev.21.22   darove svojega boga, od najvišjega svetega, in od svetih.
Lev.21.23   ali k zavesu naj se ne pristopi, in k oltaru naj se ne približa, ker ima mač, da ne oskvrni svetišče svoje; ker jaz sem gospod, ki jih posvečuje.
Lev.21.24   in mojzes reče aronu in njegovim sinovima, in vsem sinovima izraelovim.
Lev.22.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.22.2    reci aronu in njegovim sinovima, da naj se vnimajo od svetih darov izraelovih, da ne oskvrnjujejo mojega svetega imena, kar so mi posvetili. jaz sem gospod.
Lev.22.3    reci jim: vsak človek, kteri bo prišla od vseh rodov vaših, k svetinjem, ktere so posvetili sinovi izraelovi gospodu, in nečisti se je na njem, ta duša naj se iztrebi od mene. jaz sem gospod.
Lev.22.4    nihče iz potomstva aaronovih, kteri je to prokaza, ali ima izljev, ne bo jesti svetih, dokler se ne očisti; in kdor se dotakne vsakega nečistega življenja, ali kdor bi izšel iz njega seme seme,
Lev.22.5    ali kdor se dotakne vsakega kraja, katerega ga je nečisto, ali človeku, od katerega se je nečisto, po vsej nečistosti njegovi.
Lev.22.6    človek, ki se ga dotakne, nečist bo do večeri, in ne bo jesti od svetih, če se ne omoče v vodi.
Lev.22.7    in ko bode solnce zašlo, bode čist; in tedaj bode jesti svetih, ker je njegov kruh.
Lev.22.8    truplo in razlomljeno naj ne bo jesti, da se nečisti v njih. jaz sem gospod.
Lev.22.9    da bodo držali moje naredbe, da ne ponesó greha za voljo njih, in da poginejo za to, če so jih oskvrnili. jaz sem gospod, ki jih osveti.
Lev.22.10   ali nihče drugega ne bo jesti svetega; poseljiv duhovnika ali najemnika da ne bo jesti svetega.
Lev.22.11   če pa svećenik kupi dušo za novac, ta naj bo jesti od njih kruha; in tisti, kteri so bili rodili v njegovej prebivališče, bodo jedli njegov kruh.
Lev.22.12   kdorkoli je bila žena svećeničkih moža za človeka, to naj ne bode jesti svetinja svetinja.
Lev.22.13   ali kdorkoli je bilo vdova, ali izpuščena, in ne ima seme, in se vrne v hišo rodú, kakor v mladosti svojej, bode jesti kruh očeta svojega; ali nihče več ne bode jesti od njih.
Lev.22.14   in če kdo za nevednost jesti svetinje, dajal mu bo petilo picijo, in dá svećeniku svetišče.
Lev.22.15   in naj ne oskvrnijo svetih darov izraelovih, ktere so prinosili gospodu,
Lev.22.16   in ne dajajo na sebe krivičnost krivičnosti, ko bodo jedli njih svetinje; ker jaz sem gospod, ki jih osveshchavam.
Lev.22.17   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.22.18   govori aronu in sinu njegovemu, in vsem sinovima izraelovim, in reci jim: kdorkoli iz izraelcev, ali iz tujcev, kteri so prebivali v izraelu, prinesó svoj dar po vsakem spoznavanji svojem, ali po vsakem daritvi svojem, katere prinesó gospodu za vsesozhzhenie.
Lev.22.19   da vam pridobi brez volja muškarca, od govev, od ovce in iz koz.
Lev.22.20   ničesar, kar ima mač, naj ne prinesete, ker se vam ne bode prijetno.
Lev.22.21   in če kdo prinese gospodu žrtvu pričesnicu, za obljubo, ali za obljubo, ali z ovavijo, od goveda ali ovce, neprestano naj je brez madeža, da bi ga prijel; nihče mač ne bode v njem.
Lev.22.22   slepca, ali skalčega, ali hudobnega, ali čerovega, ali skalčega, ali ročega, naj ne prinesete gospodu, in v čast ne dajte od njih na oltar gospodu.
Lev.22.23   telca, ali ovca, ktera je daleč izloženo, ali sramoto, prineseš je za dobrovoljnost, ali za obljubo ne bode sprejema.
Lev.22.24   neprestano ne prinesete gospodu; ne prinesite tega gospodu, ne delajte v vašem zemlji.
Lev.22.25   in z močnih roke da ne prinesete darove boga vašega od vsega tega, ker so krivi v njih; mač je v njih; ne boste se sprejeli za vas.
Lev.22.26   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.22.27   ko se bo rodil telca, ali ovce, ali kozla, ostane sedem dnî pod mater svojo; a na osmi dan in dalje naj se sprejema v dar žré gospodu.
Lev.22.28   kraja ali ovce naj ne zakolete v enem dan.
Lev.22.29   in če prinesete dobrovoljno dar gospodu, prinesete ga za prijetnost.
Lev.22.30   tisti dan naj se jé; ne ostanete od njih meso do jutra. jaz sem gospod.
Lev.22.31   držite torej zapovedi moje, in delajte jih. jaz sem gospod.
Lev.22.32   in ne oskvrnite svetega imena, da bi se posvetil sredi izraelaca. jaz sem gospod, kteri vas posvečuje.
Lev.22.33   kteri sem vas izpeljal iz zemlje egipatske, da sem vam bog. jaz sem gospod.
Lev.23.1    in gospod reče mojsiju, govoreč:
Lev.23.2    govori izraelovim sinovima, in reci jim: prazniki gospodove, ktere kličete sveti zbor; to so prazniki moji.
Lev.23.3    šest dnî delai delo, a sedmi dan je sobota odpočinutja, sveti zbor; nikakva dela da ne delate; sobota je gospodu v vsej prebivališčih svojih.
Lev.23.4    to so prazniki gospodu, sveti zbor, ktere boste poklicali v svojem času.
Lev.23.5    v prvem mjesecu četrnaestega dan, v večerji, je velikonočno jagnje gospodu.
Lev.23.6    in petnaestega dan tega mjeseca je praznik opresnočnih kruhov gospodu; sedem dní boste jedli nekvašenje.
Lev.23.7    v prvi dan boste sveti zbor; nikakva težača da ne delate.
Lev.23.8    in sedem dnî prinesete v čast gospodu sedem dní; a sedmi dan boste sveti zbor; nikakva težačkog posla naj ne delate.
Lev.23.9    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.23.10   reci izraelcima, in reci jim: kedar vnidete v zemljo, ktero vam bom dal, in žanete žetve svoje, prinesete snop prvina žetve vaše k svećeniku.
Lev.23.11   in prinesí snop pred obličjo pred gospodom, da bi ga pridobil; na drugi dan za prvi dan naj ga ponese svećenik.
Lev.23.12   in v dan, v kterem sè snop prinesete snop, prinesete jagnječega janjačnega jagnje na vsesozhzhenie gospodu.
Lev.23.13   in khlebno prinosnicu dva desetine efe pshenična brašna, zamiješena z olijo, kakor prinosnicu gospodu, v ugodan miris; in ljevanice njegovo četvrto hina vina.
Lev.23.14   in ne jedete kruha, ne ogledovanega kruha, noter do tega dné, dokler ne prinesete darove bogu vashemu. to je večna naredba v rodov vaših v vseh prebivališčih svojih.
Lev.23.15   in izbrojte se od drugi dan za soboto, od dné, ko ste prinesli snop žrtvov, sedem sedmih sedmih sedmih.
Lev.23.16   do drugi dan po sedmih sedmi dnevih spočete petdeset dnî, in prinesete nove dar gospodu.
Lev.23.17   od prebivališče svoje prinesete dva kruhove khlebnih kruhov; od dve desetine najbolj brašna naj se izpolnjajo, za prve plodove gospodu.
Lev.23.18   a z kruhom prinesete sedem janjačev jednogodišnjih janjačev, in enega býčka z goveda, in dva ovna, brez vadi, da bodo paljenice gospodu, in njih prinosnice, in njih ljevanice, kakor prinosnicu v ugodan miris gospodu.
Lev.23.19   in prinesite jednoga kozla kakor okajnicu, in dva jednogodišnjih janjačev za pričesnicu.
Lev.23.20   in kapłan naj jih podloži z prvodom prvov, kakor žrtvu prikaznicu pred jahvom, s dvjami janjami; to bode svetlo gospodu za svećenje.
Lev.23.21   in v tem dan pokličite, da imate sveti zbor; ničesar delo službe naj ne delate. to je vekomaj vekomaj v vseh vašim prebivališčih v vseh vašim prebivališčih.
Lev.23.22   in ko budete žanjali žetve zemlje svoje, da ne izpolniš od žetve polja svojega, ko boste žetili, in popadajočega od žetve svoje ne pobiraj; siromašemu in tujci naj jih ostavljajte. jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.23.23   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.23.24   govori izraelcům, govoreč: sedmi mesečem mesem, prvi dan, bode vam odpočinutje, spomen z trubami, sveti zbor.
Lev.23.25   nikakva dela služabnika ne delate, in prinesete ognjem gospodu.
Lev.23.26   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.23.27   a deseti dan tega sedmi meseca bode dan obred pomirenja; sveti zbor bodite, in ponižite duše svoje, in prinesete žrtvovanje gospodu.
Lev.23.28   ničesar delo naj ne delate v tem dan, ker je dan obred pomirenja, da bi za vas obred pomirenja pred gospodom, bogom vašim.
Lev.23.29   kajti vsak duša, ki se ne smiri v tem dan, iztrebljen se bo iz ljudstva svojega.
Lev.23.30   in vsak človek, kteri bo storil delo v tem dan, bodem pogubil iz ljudstva svojega.
Lev.23.31   nikakva dela da ne delate. to je večno naredba za vaše rodove, v vseh prebivališčih svojih.
Lev.23.32   sobota je za vas sobota, in ponižite duše svoje; v devetom dan mesečega, od večeri do večeri, odpočinčite soboto svoje.
Lev.23.33   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.23.34   govori izraelcima, govoreč: petnaestega dan tega sedmi meseca je praznik kučnih, sedem dnî gospodu.
Lev.23.35   v prvi dan bode sveti zbor; nikakva težača da ne delate.
Lev.23.36   sedem dnî prinesete ognjem gospodu; a osmi dan boste sveti zbor, in prinesete v čast gospodu; praznik je; nikakva težačkog posla naj ne delate.
Lev.23.37   to je praznik gospodovo, ktere boste poklicali sveti zbor, da prinesete žrtvovanje gospodu, paljenice in prinosnice, in prinosnice, in ljevanice, vsak dan.
Lev.23.38   osim hlapcev gospodovih, in osim darov vaših, in osim vseh dobrovolnih darov vaših, katere daste gospodu.
Lev.23.39   a petnaestega dan sedmoga meseca, ko boste izpolnili rodove zemlje, obsvetite praznik gospodu sedem dnî; prvi dan je odpočinutje, in osmi dan odpočinutje.
Lev.23.40   in v prvi dan vzemete sad najvišega drevega sadú, palme palmov, in lačne drevne dreve; in veselite se pred gospodom, bogom svojim, sedem dnî.
Lev.23.41   v leto bode večno naredba v pokolenih vaših, v sedmi mesem praznika.
Lev.23.42   v šatorih prebivajte sedem dnî; vsak rodnik v izraelu prebiva v šatorih;
Lev.23.43   da bodejo videli vaše rodove, da sem prebival v šatorih izraelce, ko sem jih izpeljal iz zemlje egipatske. jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.23.44   in povedal je mojzes izraelovih praznikov za izraelce.
Lev.24.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.24.2    zapovedi izraelcima, da naj mu dajo čistega olivo, čistega olivo za svetilo, da bi svetilnik postal več.
Lev.24.3    za zavesu, ki je v šatoru sastanka, naj ga vró aaron od večeri do jutra pred gospodom od večera do jutra. to je vekomaj vekomaj v rodov vašim.
Lev.24.4    na svetilnik čistega postavite svetilniki pred gospodom do jutra.
Lev.24.5    in vzemi pshenično brašno, in opečajte dvanajst kruhov; dva desetina naj bode eden kruh.
Lev.24.6    in položi jih po dvem vrstih, šest po vrstih, na čistem stole pred gospodom.
Lev.24.7    in na vso vrdo položi čistega kadilo, in to naj bode za kruh v spomin, v čast gospodu.
Lev.24.8    v soboto sobote naj se prinese pred gospodom neprestano pred ljudstvom izraelovim za vekomaj.
Lev.24.9    tako naj bode za arona in za njegove sinove, da jih bodo jedli na svetem mestu, ker to je največ svetinje od žrtvov gospodovih; to je večna naredba.
Lev.24.10   in sin jednej izraelčine žene, ktera je bil egipčanin, izšel je z synami izraelovim; in popirajo se v taboru sin izraelčki in človek izraelcev.
Lev.24.11   in sin izraelovega žene zaklinje ime svoje, in proklinje. in pripeljejo ga k mojzesu. ime pa njegove je bilo ime selomit, dčina divrijeva, iz rodú danovega.
Lev.24.12   in položili so ga v ječo, da bi se razgovarjal po povelji gospodovem.
Lev.24.13   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.24.14   izvedi prokletnika ven iz tábora, in vsi, kteri so to slišali, položé roke svoje na glavo njegovo; in vsadi ga vse zajednica.
Lev.24.15   in synom izraelovim govori, in reci jim: kdor preklinja boga svojega, vzeme svoje krivice.
Lev.24.16   in kdor imenuje ime gospodovo, mora se pogubiti; kamenom ga naj kamenuje vse zajednica; ali prihodnik ali domorec, kedar se imenuje ime gospodovo, naj se pogubi.
Lev.24.17   kdor bi udaril človeka življenje, mora se pogubiti.
Lev.24.18   kdor bi udaril skot, zaplatí ga; dušo za dušo.
Lev.24.19   in če kdo oprosti bližnjemu, to naj mu se pravi, kakor je storil.
Lev.24.20   razlomljenje za razlomljenje, oko za oko, zub za zub; kakor je dal povred človeku, tako mu se bo zgodilo.
Lev.24.21   kdor bi udaril človeka, da bi bil umrl, bode pogubljen.
Lev.24.22   eno pravičnost bode za prebivališče in za stranca, ker jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.24.23   in reče mojzes izraelcima, in izpeljejo prokletnika ven iz tabora, in kamenjali so ga kamenjem. in izraelci so storili, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Lev.25.1    in gospod reče mojzesu na sinajskej gori, govoreč:
Lev.25.2    govori izraelcům, in reci jim: kedar vnidete v zemljo, ktero sem vam dal, da bode zemlja počita sobota gospodu.
Lev.25.3    šest let zasej sad svoj, in šest let bodeš posejal vinograd svoj, in zbiraš sad njegov;
Lev.25.4    a sedmi leto bode zemljo sobota odpočinutje, odpočinutje gospodu; polja svojega ne sedi, in vinogradnika svojega ne delaj.
Lev.25.5    ničesar, kar se prepeva na polji tvojem, ne žnij, in groznove svoje, da ne želiš, da bode rok odpočinutja za zemljo.
Lev.25.6    in sodi zemlje naj bodo za hrane za tebe, tebi, in hlapcu tvojemu, in hlapcu svojemu, in za plačilo tvoje, in za tujci, kteri prebivajo k tebi.
Lev.25.7    in skotom tvojemu in zveri, kteri so v deželi tvojem, bode vse rodom njegov za jed.
Lev.25.8    in pobroj si sedem časa sedmih let, sedmerokrat let; in sedmi sedmih sedmih let ti bode štirideset in devet let.
Lev.25.9    in zaklinjajte zvuk trube po sedmém mesem, deseti dan meseca; v dan ochishchenja zatrubite trube po vsej zemlji vašem.
Lev.25.10   in posvetite petdeset leto, in oznanjajte odpuščanje na zemlji vsem tem, kteri so prebivali v njem; to bode vam jubilje; in odhajate vsak v svoje posestvo, in vzemite se vsak do svojega rodú.
Lev.25.11   jubileja, to je leto petdeset, da vam bode; ne zasejte, in ne ženite, kar se prepira, in ne žanjajte tistega, kar je posečal.
Lev.25.12   kajti jubilje je; sveti je za vas; z polnih kraja možete plačje njegovo.
Lev.25.13   v jubileji leto naj se vrne vsak do vlastja svoje.
Lev.25.14   in če prodaš toliko bližnjemu svojemu, ali si kupiš od bližnjega svojega, naj ne skrbite eden drugega.
Lev.25.15   za število let, po začetku, kupi od bližnjega svojega; za število ročnih rodov naj ti daja.
Lev.25.16   kdorkoli je bilo več let, pomnoži se, in kdorkoli je bilo malo let, daješ mu najmenje; kajti za število ročnih let te bode pripeljal.
Lev.25.17   ne osramotite se eden drugega, in bojte se boga svojega; ker jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.25.18   držite pa ustave moje, in držite sodbe moje, in delajte je, in boste se prebivali v zemlji neprestano.
Lev.25.19   in zemlja bode dati rodove svoje, in jedli boste do sytosti, in prebivati boste v njej prebivališče.
Lev.25.20   in če pravite: kaj bomo jedli sedmi godine, če ne semo, in ne zbiramo rodove naše?
Lev.25.21   in jaz vam pošljam blagoslov mojo v šestej leto, in dá rodove svoje za tri leta.
Lev.25.22   a v osmi leto boste sedili, in možete boste od starega plodova do devetega leta; dokler ne pride plačilo njegovo, možete staro.
Lev.25.23   in zemlja naj se ne prodaja za več; ker mene je zemlja, ker ste strani in strani pred menoj.
Lev.25.24   in po vsej zemlji posednosti svojem dajte okup za zemljo.
Lev.25.25   če postane siromač brat tvoj, in odplatí od posesti svoje, da pride bližnik njegov, prijatelj njegov, in izkupi, kar je prodal brata njegovega.
Lev.25.26   če pa nima nikogar, kteri bi izkusil, in izročil se je, da bi mu bilo dovoljno za okup,
Lev.25.27   naj se rečine let, v katerem se je izpolnil, in odplatí, kar je prešlo, za tega človeka, kateremu se je prodal, in vrne v posjed svoj.
Lev.25.28   če pa ne bode izpolnil ruka njegovega, da bi mu oddati, to bode prodavač, kteri ga je kupil, do jubilejske godine do jubilejske godine; in v jubileji izide, in naj se vrne v posjed svoj.
Lev.25.29   če se pa kdo vrne prebivališče prebivališče v mestu ukrepenjem, da bode izkupljenja njena, dokler se ne izpolni več dnî, bode izkupljen.
Lev.25.30   če se pa ne prekupi, dokler se ne izpolni vsak leto, naj se vstane hiša, ktera je v mestu, ktera je imala zid, za več za vsako, kteri ga je kupil; ne bode izšel v jubileji.
Lev.25.31   a hiše v zelenih hiših, ktera ne imajo zid, bodejo zbrani za polje zemlje; prekupljeni naj, in v jubileji bodo izšli.
Lev.25.32   ali prebivališče levitskih mestnih hiše, ktere so imeli oblasti, neprestano bode prikupljeno levitom.
Lev.25.33   in kdor se izkupi od levitskih levitov, naj izide v jubilejskim mestu prebivališče svoje v jubilej jubileji; ker hiši nebeških gradov so njih posjeda sredi izraelaca.
Lev.25.34   ali polne polje njih mestnih mesta naj se ne prodajo, ker je njih vekomaj vekomaj.
Lev.25.35   če se ubozi tvoj brat, in postane nedolžno pri tebi, povzdigni ga, kakor tujca in pridošlica, da ostane živ z teboj.
Lev.25.36   ne beri od njega likhva, ne mnogo; in boj se boga svojega, da živi brat tvoj s teboj.
Lev.25.37   novega svojega naj mu ne daješ na likhvu, in ne dajaj mu za obilnost hrana tvojo.
Lev.25.38   jaz sem gospod, bog vaš, kteri sem vas izpeljal iz zemlje egipatske, da vam dajem zemljo kanaansko, da bodem vaš bog.
Lev.25.39   ko se bo ponižal brat tvoj pri tebi, in se bo prodal tebi, ne bodi ti služil robe robe.
Lev.25.40   kakor naemnik in pridošlica naj ti bode; do jubilejske godine naj se služi pri tebi.
Lev.25.41   tedaj naj izide od tebe, on in otroci njegovi z njim, in vrne se do rodú svojega; in v posjed svojih očetov naj se vrne.
Lev.25.42   ker otroci moji so ti, ktere sem izpeljal iz zemlje egipetske; naj se ne prodajo kakor robe robe.
Lev.25.43   ne delaj se nad njim z trudom, in boj se boga svojega.
Lev.25.44   otrok in službe, ktera imaš, od narodov, kteri so okolo vas; od njih kupite otroka in službe.
Lev.25.45   tudi od otrokov prihodnih, kteri so prebivali v vas, kupite od njih in od rodov njih, kteri so rodili v vašem zemlji; in bili so vam za posjed.
Lev.25.46   in razložite jih za svoje roke po vas, da jih boste prebivali vekomaj; ali za njih bratje, izraelcev, ne preklinjajte vsakega za brata svojega v trudih.
Lev.25.47   in ako pristane prijatelj ali prebivališče, kteri je pri tebi, in brat tvoj ga zagine, in se se prodá stranniku ali prebivalištu, kteri je pri tebi, ali z rodom tujcev,
Lev.25.48   ko se bo prodal, izkupi ga; eden iz bratov njegovih naj ga izkupi.
Lev.25.49   ali brat njegov, ali sin očeta njegovega naj ga izkupi, ali od ročnikov njegovega od njegovega rodú naj ga izkupi; če bi se ročil, izkupi se samega sebe.
Lev.25.50   in naj se vpije za tistega, kteri ga je zgrabil, od leta, v katerem se je prodal, do jubilejega leta; in vsak srebro, ktera se izpolni, da bi bilo za šest let, kakor za mesnika.
Lev.25.51   če je bilo mnogo let, za to naj odplatí za njih okup od srebra, ktera se je izpolnil.
Lev.25.52   če ostane malo let do jubilejega leta, naj mu se izbroja; po teh let naj mu odplatí okup.
Lev.25.53   kakor naemnik po godu bode z njim, da ga ne veselí v trudu pred tvojim obličjem.
Lev.25.54   če se pa ne izkupi po tem, izide v jubilejskej leto, on in njegovi otroci z njim.
Lev.25.55   ker sinovi izraelovi so moči moji; otroci so moji, ktere sem izpeljal iz zemlje egipetske. jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.26.1    ne delajte sebi idočev, ne postavite sebi idočev, in stvari ne postavite v zemlji svojem, da bi se klanjali pred njim; kajti jaz sem gospod, bog vaš.
Lev.26.2    soboto moje držite, in svetišče mojega bojte se; jaz sem gospod.
Lev.26.3    če hodite po zapovedih mojih, in držate zapovedi moje in delate jih;
Lev.26.4    dajem vam deželo v času svojem, in zemlja bode dajal rodove svoje, in drevesa polja dajo sad svoj.
Lev.26.5    in žalost vam bode dopolnil žalostjo, in vinograd vam bode dopolnala posebe; in jedli boste kruh vašega do sytosti, in boste prebivali neprestano v deželi svojem.
Lev.26.6    in dam mir na zemljo, in boste se legli, in nič vas ne straši; in iztrebil bom zveri zveri iz zemlje vaših, in ne bode prošlo po zemlji.
Lev.26.7    in poganete sovražnike svoje, in padó pred vami pogubo.
Lev.26.8    pet vas bodo pognali sto, in sto vas poganjajo deset tisoč; in sovražniki vaši padó pred vami mečem.
Lev.26.9    in pogledam na vas, in zveličal vas bom, in razmnožil vas bodem, in postavil bom zavezo svojo z vami.
Lev.26.10   in boste jesti staro, staro, in iznesete staro pred novim.
Lev.26.11   in položil bodem zaveze svoje sredi vas, in duša moja vam se ne sramoti.
Lev.26.12   in hodil bodem med vami, in jaz bodem vam bog, in vi boste mi ljudstvo.
Lev.26.13   jaz sem gospod, bog vaš, kteri sem vas izpeljal iz zemlje egipetske, da ne boste bili hlapci; in razbil sem okove jeze vaše, in odpeljal sem vas z močjo.
Lev.26.14   če pa ne poslušate mene in ne delate vse te zapovedi,
Lev.26.15   in ako odrzujete moje zapovedi, in zavrzujete moje sodbe, tako da ne delate vse zapovedi moje, da razoste zaveze moje,
Lev.26.16   to sem tudi jaz storil zoper vas; in sostavil bom zoper vas zapuščenje, zapuščenje in ogledovanja; in dušo vašo izročite; in semena boste semeni vaše zasevali, in sovražniki vaši bodo jedli.
Lev.26.17   in obračal bom obličje svoje zoper vas, in padli boste pred sovražniki svojimi; in poganjajo vas sovražniki vas, in pobegnete, da vas nič ne preganja.
Lev.26.18   in če tudi ne poslušate mene, zapretim vam sedemkrat za vaše grehe.
Lev.26.19   in razbijem gorljivo svojo gordost; in nebo vam bodem napravil kakor železo, in zemljo vaše kakor meč.
Lev.26.20   in prazna bode krepost vaša, in zemlja vaša ne bode dajal roke svoje, in drevo polja ne daja sadú svoje.
Lev.26.21   in če boste šli s menoj, in ne boste me hoteli poslušati, pripeljal vam bom sedem iazú po greh svojih.
Lev.26.22   in pošlu na vas polne zvijeri, da vas izpolnjujejo, in pogubijo stoke svoje, in izpolnjevali vas bode, da se zapusté ulice vaše.
Lev.26.23   in če med tem ne poučite se, nego hodite zoper mene,
Lev.26.24   prišel bom tudi jaz zoper vas, in udaril vas bom tudi jaz sedemkrat za vaše grehe.
Lev.26.25   in pripeljal bom na vas meč osvetjenja zaveze; in ko boste prešli v njih mestih, pošljam na vas smrt, in predan boste predani v rok neprijatelja.
Lev.26.26   ko vam bom zapretil kruh kruha, deset žene bodo potegnili kruha svoje v enem peči, in izdajali bodo kruh vaših po mjeru; in jesti, in ne boste se nasitili.
Lev.26.27   če pa za to ne poslušate mene, in hodite proti meni,
Lev.26.28   in jaz bom hodil s vami v srcu, in kazniti vam bom jaz sedmerkrat za vaše grehe.
Lev.26.29   in jesti meso otrokov svojih, in meso žen vaših boste jedli.
Lev.26.30   in opustošil bom posvátne stvari vaše, in iztrebil bom svetišče vaše, in položil bodem mrtve vaše na trupove idolih svojih, in duša moja se bode vam razdražil.
Lev.26.31   in postavit bodem gradove vaše v puščavo, in opustošil bodem svetinje vaše, in ne bodem izpolnil miris svojih žrtvov.
Lev.26.32   in opustošil bom jaz zemljo, in začudijo se nad njim neprijatelji vaši, kteri so v njem prebivali.
Lev.26.33   in vas bom razkaisel po narodih, in pogubit vas bode meč, in zemlja vaša bode opustošena, in mesto vaše razvalena.
Lev.26.34   tedaj se bode zemlja plašla v soboto svoja, po vseh dnevih zapustjenja svojega, in vi boste v deželi svojih neprijatelja; tedaj se bode zemlja počita, in obljubi sobote svoje.
Lev.26.35   po vseh dnevih zapustjenja njena bode odpočinutí, kar se ni postala v soboto vašim, ko ste prebivali v njej.
Lev.26.36   a tistih, kteri ostanejo od vas, dopeljal bodem v srce njih v zemlji njih sovražnikov, da jih poganí glas skrivača, in pobegó, kakor so bežali od bitve, in padó, ko se ne bode preganjal.
Lev.26.37   in preplačajo se eden drugega kakor pred mečem, in nič ne bode udaril; in ne boste mogli vstati pred sovražniki svojimi.
Lev.26.38   in poginete se v narodima, in sneže vas zemlja neprijatelja vaših.
Lev.26.39   in ti, kteri ostanejo od vas, poginejo za krivice svoje v deželi sovražnikov svojih.
Lev.26.40   in izpovedujejo krivice svoje in krivice očetov svojih, ker so se pregrešili zoper mene, in da so hodili zoper mene.
Lev.26.41   ker tudi jaz sem hodil zoper njih, in izpeljal jih bom v zemlji njih neprijatelja; tedaj se bode zasramila neobrezano srce njih neobrezano, in zavoljo njih krivice bodo zavoljo njih krivice;
Lev.26.42   in spomenim se zaveze jakobovo, in zaveze svoje s izakom, in zaveze z abrahamom bodem spomenil, in zemel bodem spomenil.
Lev.26.43   in zemlja se bode prepušla od njih, in sprejel bode zemljo sobote svoje, ko se je zapustilo za voljo njih; in oni bodo sprejeli za voljo njih krivice, za to, da so prevrnili sodbe moje, in zasramovali so postave moje.
Lev.26.44   ali tudi, ko so bili v deželi sovražnikov svojih, nisem jih preplašil, in nič jih ne prevrnem, da bi jih razodel, in razodel zaveze moje s njimi, ker jaz sem gospod, bog njih.
Lev.26.45   in spominjam se zaveze njih zaveze, ktere sem izpeljal iz zemlje egipatske pred ljudstvom, da bodem njih bog. jaz sem gospod.
Lev.26.46   to je postave in postave in postave, ktere je dal gospod mezhdu seboj in izraelovim sinovima na sinajskej gori po mojzesu.
Lev.27.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Lev.27.2    govori izraelovim sinovima, in reci jim: če kdo obljubi obet, tako da boste čakali v čast gospodu,
Lev.27.3    da ostane za več muškarca od dvadeset do šestdeset let, da bode slava njegova petdeset srebrnih šekela za vesel svetega.
Lev.27.4    a ako je žensko, predano bode trideset šekela.
Lev.27.5    če je bilo od pet do dvadeset let, oznanja moža za muškarca dvadeset šekela, a žensko deset šekela.
Lev.27.6    od meseča do pet let slava moža za pet šekela srebra, a za žensko tri šekele.
Lev.27.7    a če je od šestdeset let in več, da je moža, to bode za moža pedeset šekela srebra, a za žensko deset šekela.
Lev.27.8    če je pa nič ponižan za očitnost, naj ga postavi pred svećenika, in svećenik naj ga osramotí, kakor je mogočnega ruka obročena, da ga pomaga svećenik.
Lev.27.9    če je pa skot, ktero se bode prinosil gospodu za dar, bode vsak, kdor bo dal od njih gospodu, več bode.
Lev.27.10   naj ga ne premení za dobro dobro, ne dobro dobro; če ga pa premení skot, to naj je, in to, kar je premenjeno, bode največ.
Lev.27.11   a če je bilo kakošo nečisto života, od katerih se niso prinosili darove gospodu, to naj postavi skot pred svećencem.
Lev.27.12   in zaplatí ga svećenik, kako je dobro, ali hudobno; kakor je najvišji svećenik, tako naj ostane.
Lev.27.13   če ga pa izkupi, pridá petinu do čast svojega.
Lev.27.14   in če kdo posveti dom svoj, da je posvečen gospodu, da ga pomaga svećenik, če je dobro ali hudo; kakor bi ga pomazal svećenik, tako naj ostane.
Lev.27.15   če pa ten, kteri je posvetil, odkupi svojo hišo, naj priče petinu srebra za tvojo čast, in bode mu.
Lev.27.16   in če kdo posvetuje gospodu poljvo polje svoje, to naj bode opravljeno po popelji svoji: homer ječmenja po petdeset šekelih srebra.
Lev.27.17   če posveti svoje polje od jubilejega leta, naj ostane po tvojej čast.
Lev.27.18   če pa posveti svoje polje po jubileji, naj mu pomaga duhovnik po teh let, kteri so ostali do jubilejske godine, in izpolnjeva se po tvojej času.
Lev.27.19   če se pa poizkupi njivo, kteri ga je posvetil, naj pridá petinu srebru za opravljenje svoje, in bode mu.
Lev.27.20   če pa ne izkupi polja, in odplatí njivo drugemu, ne bode ga več izkušal;
Lev.27.21   ali bode pole, ko je izšla v jubileji, osviatil se bode gospodu, kakor zemlja, ktera je bila odločena; za tempeljvo bode imel posjed.
Lev.27.22   če pa posveti gospodu polje, ktero je prikrajen, kteri ne je z polja posestva njegovega,
Lev.27.23   to naj mu pomaga véliki čast, od jubilejskega leta; in odplatí čast v tem dan, da je posvečen gospodu.
Lev.27.24   v jubileji leto naj se vrne njivo človeku, od kterega ga je kupil, v katerem je imel posjed zemlje.
Lev.27.25   in vsako čast bode za več svetim; šekel bode dvadeset gerov.
Lev.27.26   ali vse prvorojeno, ktero bode od skotov storil gospodu, ne bo nikogar posvetil; če je telec ali ovca, to je gospodu.
Lev.27.27   če je pa med nečistim skotom, prekupi za tvojo čast, in pridá petinu k njemu; če se pa ne izkupi, prodá se po tvojej časti.
Lev.27.28   ali ničesar kletvo, ktero se bode izročil človek gospodu, od vsega, kar ima, od človeka, od životega, in od polja posedova njegovega, da se ne vrne, in ne bo izkušeno; vsak kletvo je svetega svetega gospodu.
Lev.27.29   nič, kar je zapušeno od ljudî, ne bo izkušeno, nego nepremenno se bode pogubljen.
Lev.27.30   vse desetina zemlje, od seme zemlje in od sadú drevesa, to je gospodu; svetilo je gospodu.
Lev.27.31   če se kdo odkupi za desetinu svoje desetinu, pridaja k njemu pečinu.
Lev.27.32   in vsak desetina od goveda in ovce, vse, kar bo prišlo pod stavijo, desetina naj bode svetilo gospodu.
Lev.27.33   ne premenjaj, da je dobro dobro; če bi se izpremenil, da bi se izpremenil, tudi to, kar je premenjeno, bode sveti; da se ne izkupi.
Lev.27.34   to so zapovedi, ktere je zapovedal gospod mojzesu na gori sinajske na gori sinajske. to so postave in postave in postave, ktere je dal gospod mezhdu seboj in izraelom na gori sinajskej, po roku mojzesu.
Num.1.1     in gospod je govoril k mojzesu v sinajskej pustinji, v šatoru sastanka, v prvi dan vsakega meseca, ko so izšli iz zemlje egipetske, govoreč:
Num.1.2     vzemite vse zajednice izraelovih po rodovhih svojih, po semeistvah svojih, po imenu imena njih, vsak meč po glavi.
Num.1.3     od dvadeset let in veše, vsak, kdor izhaja v vojsko izraelskega, prebrojte jih za občine njih, ti in aaron.
Num.1.4     in z vami bodo po vsakem rodovi po vsakem rodu, poglavarja rodú svojih rodú.
Num.1.5     a to so imena možnih, kteri bodejo prišli z vami: z rubena elitsur, sin sedehurov.
Num.1.6     od simeona šelumiel, sin surišadajev;
Num.1.7     od judova nahšon, sin aminadabov;
Num.1.8     od jisakarovih netanel, sin suharov;
Num.1.9     od zabulona eliab, sin helonov;
Num.1.10    z josefovih sinova: od efrajimovih: elišama, sin ammihudov; od manassesa gamaliel, sin pedahsurov;
Num.1.11    z benjamina abidan, sin gideonov;
Num.1.12    od dana ahiezer, sin ammisadajev;
Num.1.13    od ašera pagiel, sin okranov;
Num.1.14    z gada elijasaf, sin deuelov;
Num.1.15    z neftalima ahira, sin enana.
Num.1.16    to so zbori obshchestva, glavari rodov svojih očetov, poglavarji izraelove.
Num.1.17    in vzemó mojzes in aron te možé, kteri so bili imenovali po imenu.
Num.1.18    in sobrali so vse zbor v prvi dan vsakega meseca, in izročili so njih rodovi po rodovima in rodovima, po števih imena njih, od dvadeset let in nagore, po glavam njih.
Num.1.19    kakor je gospod zapovedal mojzesu, tako se je prebrojil v puščavi sinajske.
Num.1.20    in sinovi rubena, prvorojennega izraelova, po rodovhih njih, po rodovih ikhnikh, po semeistvam njih, po broj imena njih, po glava, vsak muškarje od dvajdeset let in veše, vsak, kteri je bilo moč za vojsko;
Num.1.21    prebrojeni jih je iz rodova rubenovega četrdeset in šest tisoč.
Num.1.22    simeonovci po rodovima njih po rodih njihovih, po semeistvam njih, po število imena njih, po imenu imena, od dvacetiletih let in več, vse, kteri so mogočni po boči,
Num.1.23    prebrojeni od simeonovega plemena bilo je petdeset in devet tisoč in tri sta.
Num.1.24    od sinova gadovih, po rodovima njih, po rodih svojih rodú, po brovah imena njih, po imenu imena njih, od dvadeset let in veše, vsak, kdor je zgrabil za vojsko,
Num.1.25    prebrojeni od gadova plemena bilo je četrdeset in pet tisoč in petdeset.
Num.1.26    od judovega sinova po rodovima njih, po rodih svojih rodú, po brovah imena njih, po imenu imena njih, od dvadeset let in veše, vsak, kteri je bilo mogočni za vojsko,
Num.1.27    prebrojeni od judova plemena bilo je sedemdeset in četiri tisuće in šest stotina.
Num.1.28    od isakarovih sinova, po rodovima njih, po rodih svojih rodú, po brovah imena njih, po imenu imena, od dvadeset let in veše, vse, kteri so močni izšli,
Num.1.29    prebrojeni od isakarovega plemena bilo je petdeset in štirideset tisoč.
Num.1.30    sinovi zebulunovci po rodovima njih, po rodovah njihovih, po imenu imena njih, po brovih imena, od dvadeset let in nagore, vsak, kteri je bilo mogočni za vojsko,
Num.1.31    prebrojeni od zavulonovo plemena bilo je petdeset in sedem tisoč in četiri stotine.
Num.1.32    od josefovih sinova: od efrajimovih sinova, po rodovima njih, po rodovima njih, po imenu imena njih, po glavi imena, od dvadeset let in nagore, vsak, kteri je bilo mogočni za vojsko,
Num.1.33    prebrojeni od efrajimova plemena bilo je četrdeset tisoč in pet stotina.
Num.1.34    sinovi manasesovci po rodovima in rodovima, po semeistvam njih, po brovah imena njih, po imenu imena njih, od dvadeset let in veše, vsak, kteri je bilo mogočni za vojsko,
Num.1.35    prebrojeni od manašeova plemena bilo je trideset in dve tisoči in dvjesta.
Num.1.36    od benjaminovih sinova, po rodovima njih, po rodovima njihovih rodú, po števih imena njih, po imenu imena njih, od dvadeset let in veše, vsak, kteri je bilo moža za vojsko,
Num.1.37    prebrojeni od benjaminovo plemena bilo je trideset in pet tisoč in četiri stotine.
Num.1.38    sinovi danovci po rodom njih, po rodih njih, po semeistvam njih, po število imena njih, po imenu imena, od dvacetiletih let in več, vse, kteri so mogočni po boči,
Num.1.39    prebrojeni od danovega plemena bilo je šezdeset in dve tisoč in sedemstotin.
Num.1.40    sinovi ašerovi po rodom njih, po rodih njih, po semeistvam njih, po število imena njih, po imenu imena, od dvacetiletih let in več, vse, kteri so mogočni po boči,
Num.1.41    prebrojeni od ašerovega plemena bilo je četrdeset in jedna tisoči in pet stotina.
Num.1.42    od neftalijevih sinova po rodovima njih, po rodih njihovih rodú, po imenu imena njih, po imenu imena, od dvadeset let in več, vsak, kteri je mogočno vyšlo,
Num.1.43    prebrojeni od neftalijevega plemena bilo je petdeset in tri tisoč tisoč.
Num.1.44    to so popisanji, ktere so prebrojeni mojzes in aron, in poglavarji izraelovih dvanajsterih moža, kteri so bili po enem rodu svojih očetov.
Num.1.45    in vsi prebrojeni izraelci, po hlapcih njih, od dvadeset let in veše, vse, kteri so pošli vojsko v izraelu.
Num.1.46    šest stotina in tri tisoč in petdeset in pedeset.
Num.1.47    a levijevci po rodovi svojih očetov niso prebrojeni med njimi.
Num.1.48    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.1.49    za levijevo pleme naj ne prebroješ, in njih število naj ne vzemiš sredi izraelaca.
Num.1.50    a ti podaj levijevce na šator sastanka, in vse vekomaj njegove, in vse, kar je na njej; oni bodo nosili prebivališče in vse područje njene, in oni naj bodo služili v njem, in okolo prebivališče naj utajajo.
Num.1.51    in ko se bode prebivala šator, postavljajo ga leviti; in ko se bode prebivala šator, postavijo ga; a hudobnik, kteri se je približal, umrí.
Num.1.52    in sinovi izraelovi naj se utajajo, vsak v svojem času, in vsak po svojem častu, po svojim četima.
Num.1.53    levijevci naj se postavijo okolo šator sastanka, da ne bode krivica zoper izraelce; in leviti naj bodo držali službu za šator sastanka.
Num.1.54    in delali so izraelci vse, kakor je zapovedal gospod mojzesu in aronu, tako so storili.
Num.2.1     in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Num.2.2     izraelci naj bodejo utaborili po šatorih svojih, po znamenjih rodú svojih; naj bodejo utaborili naokolo prebivališče pričanja.
Num.2.3     a prvi na istoku, na istoku, podél vojska judovega, po njihovim četima; in glavar judovců je nahson, sin aminadabov;
Num.2.4     njegova vojska, kteri je prebrojen, bilo je sedemdeset in štiri tisoči in šest stotina.
Num.2.5     po njem taborujejo pleme jisakarovo; in glavar izraelovih potomaka netanel, sin suarov;
Num.2.6     in vojska njegova, kteri so prebrojeni, bilo je petdeset in štirideset tisoč.
Num.2.7     po tem je zavulonovo pleme; in poglavar zabulonovih potomaka eliab, sin helonov;
Num.2.8     v vojsko njegovega vojska je bilo petdeset in sedem tisoč in šest stotina.
Num.2.9     vsi prebrojeni iz judova tabora sto osamdeset in šest tisoč in šest stotina, po njihovim četima; prvi bodo izšli.
Num.2.10    područje taboru rubenovega na jug za okolami svojimi; in glava rubenovih je elizur, sin šedeurov;
Num.2.11    v vojsko njegovega vojska je bilo četrdeset in šest tisoč in pet stotina.
Num.2.12    pri njem bode ležal pleme simeonovega; in glavar sinov simeonovih šelumiel, sin surišadajev;
Num.2.13    njegova vojska vojsko je bilo petdeset in devet tisoč in tri stotine.
Num.2.14    potem pleme gadovo; in glavar potomaka gadovih elijasaf, sin reguelov;
Num.2.15    in vojska njegovega vojsko je bilo četrdeset in pet tisoč in petdeset.
Num.2.16    vsi prebrojeni v taboru rubenovega sto petdeset in jedna tisoči in štiri in pedeset, po njihovim četima.
Num.2.17    potegnejo se namreč šator sastanca, in vojska levitskih sredi taborih; kakor stanejo, tako bodo nosili, vsak za područje svoje.
Num.2.18    po zapadni strani efrajimovega polje na zapad, po četu njih; a vodnik efrajimovih potomaka elišama, sin amihudov;
Num.2.19    njegova vojska, kteri je prebrojen, bilo je četrdeset tisoč in pet stotina.
Num.2.20    po njem je manašeovo pleme; in poglavar manašeovih potomaka gamaliel, sin pedahsurov;
Num.2.21    njegova vojska je bilo trideset in dve tisoči in dvjesta.
Num.2.22    potem pleme benjaminovo; in poglavar benjaminovih abidan, sin gideonijev;
Num.2.23    njegova vojska je bilo trideset in pet tisoč tisoč.
Num.2.24    vsi prebrojeni v taboru efrajimovo je sto osem tisoč in sto, po njihovim četima; tri bodejo izšli.
Num.2.25    po severnoj strani danova polje je na severu, po četu njih; a glavar je danovih potomaka ahiezer, sin amišadajev;
Num.2.26    in vojska njegova, kteri so prebrojeni, šezdeset in dva tisoč tisoč.
Num.2.27    pri njem bode ležal pleme ašerovo; in glavar potomaka ašerovih pagiel, sin okranov;
Num.2.28    njegova vojska je bilo četrdeset in jedna tisoči in pet stotina.
Num.2.29    potem pleme neftaljevo; in knez neftalijevih je ahira, sin enanov.
Num.2.30    v vojsko njegovega vojsko je bilo petdeset in tri tisoč tisoč.
Num.2.31    vsi prebrojeni v taboru danovega sto petdeset in sedem tisoč in šest stotina; ostanejo ostanejo za znamenje svoje.
Num.2.32    to so popisanji izraelovih po hiše svojih hlapcev; vse prebrojeni z polami njih šest stotina in tri tisoč in petdeset.
Num.2.33    a levijevi niso prebrojeni med njimi, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Num.2.34    in izraelci so izpolnili vse, kar je zapovedal gospod mojzesu; tako so obložili po šatorih svojih, in tako so izšli, vsak po rodovi svojem, po hiše svojih rodú.
Num.3.1     a to so rodovi aronova in mojzes, v dan, ko je gospod govoril k mojzesu na sinajskej gori.
Num.3.2     a to so imena synov aaronovih: pervenec nadab, in abihu, eleazar in itamar.
Num.3.3     to so imena aronovih sinova, duhovnih duhovnih, kterih so posvetili, da bi svećenički služili.
Num.3.4     ali nadab in abihu morili so pred gospodom, ko so prinosili svetega oganj pred gospodom v puščavi sinajske, in otroke im ne imajo; tako je eleazar in itamar služili za arona, očeta svojega.
Num.3.5     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.3.6     vzemi rodú levijevo, in postavi ga pred svećenika arona, da bi mu služili.
Num.3.7     in naj bodo držali službu njegovo in službu za vse izraelce pred šator sastanka, da izpolnjujejo službu prebivališče.
Num.3.8     in držé vse područje šatora pričanja in službu za izraelce, da bi služili prebivališče.
Num.3.9     daj pa levitice aaronu in njegovim sinim, ker so mi bili dajali od izraelaca.
Num.3.10    aaron in njegove sinove postaviš pred šator sastanka, da bodo držali službstvo svoje, in vsak, kar je prišlo, da bi bil umrl.
Num.3.11    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.3.12    glej, jaz sem sprejel levijevce izmed izraelcev vmesto vseh prvorojenov, kateri otvarajo materje od izraelaca; in leviti naj bodo moji.
Num.3.13    kajti meni je vse prvorojenj. v dan, ko sem udaril vse prvorojené v zemlji egiptu, osvetil sem meni vse prvorojené v izraelu, od ljudî in od skot; meni naj bodo. jaz sem gospod.
Num.3.14    in gospod je govoril k mojsiju v sinajskej pustinji, govoreč:
Num.3.15    prebroj levijevce po semeistvah njih in po rodovima njih; vse muškarce od mendar in več prebroj.
Num.3.16    in izpolnjevali jih je mojzes po povelji gospodovem, kakor je bil zapovedal.
Num.3.17    in to so bili sinovi levijevi po imenu: gerson, kehat in merari.
Num.3.18    in to so imena geršonovih sinova po rodih njih: libni in šimej.
Num.3.19    in sinovi kehatovi po rodovih njih: amram in jishar, hebron in uziel.
Num.3.20    in sinovi merarijevi po rodih njih: mahli in musi. to so rodovi levitov po semeistvam njih.
Num.3.21    od geršona je rod libnijev in rod šimejev; to so rodovi geršonovih.
Num.3.22    prebrojeni jih je po število vsakega moža od menajega veke in veše, njih je bilo sedem tisoč in pet stotina.
Num.3.23    sinovi geršonovi bodo ležali za prebivalištem na zapad.
Num.3.24    in poglavarje rodu geršonovih rodú je elijasaf, sin laelov.
Num.3.25    in za stražnost geršonovih sinova v šatoru sastanja prebivališče, prebivališče in pokrivalo in pokrov pred vratimi šator sastanja;
Num.3.26    obličje dvora, in zavesa na vratih dvora, ktera je na prebivališči, in to, kar je ostal za prebivališče, in to, kar je ostala za vse njih službe.
Num.3.27    od kehat je rod amramijev, in rod jisharijev, in rod hebronovega, in rod uzijevaca. to so rodovi kehatovih.
Num.3.28    po broj vseh muškarcev, od jednih in več, bilo je osem tisoč in šest stotî, kteri so držali službu za svetišče.
Num.3.29    rodovi kehatovců naj se utajajo na strani prebivališče na jugu.
Num.3.30    in poglavarje rodú rodú rodov kehatovih elišafan, sin uzijev.
Num.3.31    in za njih službo je kovčeg, in stola, in svetilnik, in oltarje, in vekomaj svetega, v katerih so služili, in zavesel, in vse več njih.
Num.3.32    in glavar nad glavarima levitskim je eleazar, sin svećenika arona; on je postavil za njih, kteri so držali službu za svetišče.
Num.3.33    od merari je rod mahlijev in rod mušijev; to so rodovi merarijevci.
Num.3.34    prebrojeni jih je po broj vseh muškarcev od jednoga meseča in veše, šest tisoč in petdeset.
Num.3.35    in poglavar rodú rodú merarijevih rodú je suriel, sin abihajevov; na strani prebivališče naj utajajo na severu.
Num.3.36    in pokazanje merarijevih sinov: podnožje prebivališče in priječnice njegove, in stupove njene, in podnožje njene, in vse vekomaj;
Num.3.37    in stupove dvora okolo njih, in njih podnožje, in kočniki in štiri.
Num.3.38    a pred prebivalištem, pred šator sastanja, od vzhoda, bodejo pobili mojzes in aron in njegovi sinovi, kteri so držali službu za svetišče, za voljo izraelcev; a hudobnik, kteri se prihaja, umre.
Num.3.39    vse prebrojeni levijevcev, kterih je prebrojil mojzes in aaron po povelji gospodovim, po rodih njih, vse muškarce od menača in veše, bilo je dvadeset in dve tisoči.
Num.3.40    in gospod reče mojzesu: prebroj vse prvorojené muškarce izraelcev od mendar in več, in vzemi število po imenu.
Num.3.41    in vzemi levijevce za mene, jaz sem gospod, vmesto vseh prvenca izraelovih, in skot levitskih vmesto vseh prvorojennih skotov izraelovih.
Num.3.42    in pobrosil je mojzes, kakor je zapovedal gospod, vse prvorojené sredi izraelcev.
Num.3.43    in bilo je vse prvorojeno muškarcev, po imenu imena, od eden meseča in oprej, njih je bilo dvadeset in dve tisíce dvjesta in sedemdeset in tri.
Num.3.44    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.3.45    vzemi levitov vmesto vseh prvenca izraelovih, in skot levitskih vmesto njih stoke; in leviti naj bodo moji. jaz sem gospod.
Num.3.46    a za prekup dvjesta sedemdeset in tri, kteri so premnožili od levitov, od prvenca izraelovih,
Num.3.47    vzemi pet šekela po glavi; po šekelu svetišče vzemi; šekel je dvadeset gera.
Num.3.48    in daješ srebro aronu in njegovim sinovima za prekup za tistim, kteri so ostali v njih.
Num.3.49    in povzel je mojzes okup prekupljenja od njih, kteri so bili prebrojeni za izkupljenje levijevih.
Num.3.50    od prvenca izraelovih vzel je srebro, tisoč trista šezdeset in pet šekela, po sikliu svetiščemu.
Num.3.51    in dal je mojzesu in njegovim sinom okup za voljo povelja gospodovo, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Num.4.1     in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Num.4.2     prepiši sinovi kehatovci izmed levijevih sinov, po rodovima njih in po semeistvah svojih,
Num.4.3     od dvadeset in pet let in več do petdeset let, vse, kteri vnidejo do službe, da delajo službo v šatoru sastanka.
Num.4.4     to je služba hlapcev v šatoru pričanja v šatoru sastanka: sveto svetinje.
Num.4.5     ko se vstane tabor, vnidejo aaron in sinovi njegovi, in snidejo zavesu, ktero je bila pokrita, in pokrijejo ga kovčeg pričanja.
Num.4.6     in položejo na nj pokrivalo od ljubičastih koža, in položí na njo plašč vse z ljubičasto, in položajo noseče.
Num.4.7     in na stole preljubnih stolov naj nakladejo purpurovo obleko, in položí na njo plašče, in žilce, in kadilce, in ljevanice za ljevanice; in kruh neprestano naj bode na njej.
Num.4.8     in nakladajo na njo šerjeno plašč, in pokrijejo ga pokrivalo od kože sinejčine, in vržejo po njo noseče.
Num.4.9     potem naj vzemó ljubičasto obleko, in pokrijejo svetilnik svetilnik, in svetilnice njegove, in čerbe njegove, in čerbe njegove, in vse olive na olji, katerim se izpolnjujejo.
Num.4.10    in položajo ga, in vse več njene v pokrivalo od kože sinejčine, in položí ga na nočne stole.
Num.4.11    in na zlatem žrtveniku bodo pokrivali ljubičasto oblačilo, in pokrijejo ga pokrivalo iz kože sinejčine, in položajo noseče njegove.
Num.4.12    in vnesó vse več službe, ktere se bodejo služili v svetišči, in položí ga v ljubičasto plačo, in pokrijejo jih pokrivalo z koža sinim, in položé na stakih.
Num.4.13    in obličje naj stavijo na žrtveniku, in oblečejo na njem plašč purpuru.
Num.4.14    in položí na nj vse vekomaj, ktere so se služili v njem; kadilnice, lopatniki, lopatniki, lopatniki, vse područje oltarja; in položí na nj pokrov od ljubičastnih koža, in položajo noze njegove.
Num.4.15    in ko bodo posvetili aaron in sinovi njegovi, da pokrivajo svetišče in vse svetinje svetišče, ko bode prejel tábor, vnidejo sinovi kehatovi, da bi nosili; ali naj se ne dotakó svetega, da ne umru. to je nositi sinovi kehatovi v šatoru sastanka.
Num.4.16    eleazar, sin svećenika arona, da bode olivo za svetilo, in kadilo, in kadilo, in večno žrtvovanje, in ulje pomazanja, in pomazanje za vse prebivališče, in vse, kar je v njem, svetem in vsem, kar je v njej.
Num.4.17    in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Num.4.18    ne oslobodite se po rodovi rodov kehatovih izmed levitov.
Num.4.19    a to jim delajte, da živijo, in ne poginejo, ko pridejo do najvišjega svetišča: aaron in njegovi sinovi naj pridejo, in postavijo jih vsakega za službu njegovo.
Num.4.20    ali naj ne vnidejo vnezapu, da vidi svetišče, da bi umrli.
Num.4.21    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.4.22    podelaj tudi poglavarje geršonovih sinov po hiše svojih rodú in porodov.
Num.4.23    od trideset let in nagore do petdeset let prebroj jih, vsi, kteri vnidejo do službe in delajo službo v šatoru sastanka.
Num.4.24    to je služba rodov geršonovih, da služe in nosijo:
Num.4.25    nosite pokrivali prebivališče in šator sastanka in pokrivalo njegovo, in pokrivalo od ljubičastega, ktera je na vrhih, in pokrivalo vrata prebivališče;
Num.4.26    prebivališče in prebivališče, kateri je pred prebivalištem pričanja, in njih oblačilo, in vse područje, kateri so služili v njih; in delajo to, kar ima službo.
Num.4.27    po ustavah aaronovih in svojih sinova bode služba geršonovih sinov po vseh njih službajočih, in vsa, kar imajo; in nasočite jih po imenu vse, kar bodo nosili.
Num.4.28    to je služba geršonovih potomaka v šatoru sastanka; in služba njih bode pod nadzorom itamara, sina svećenika arona.
Num.4.29    sinovi merarijevi, po rodovih svojih, po semeistvih svojih, prebroj jih.
Num.4.30    od trideset let in nagore do petdeset let prebrojte jih, vsi, kteri vnidejo do službe, da izpolnjujejo službu v šatoru sastanka.
Num.4.31    a to je služba njih, kar bode nosila po vsem delom njih v šatoru sastanka: podnožje prebivališče, podlogi njene, in stupove njegove, in podnožje njene, in podnožje njih, in popelje njih, in pokrov prebivališče.
Num.4.32    in stupove občine unaokolo, in podnožje njih, in podnožje njih, in vše, kar je v njih službi, in vse, kar je v njih službajočih, in vse, kar je v njih službi; in vzemite jih po imenu, ktere so imeli nositi.
Num.4.33    to je služba rodov merarijevih, po vseh djelih njih, v šatoru sastanka, pod nadzorom itamara, sina svećenika arona.
Num.4.34    in pobrosili se mojzes in aron in poglavarji izraelovi sinovi kehatove po rodovih svojih in po shatorih svojih rodú,
Num.4.35    od trideset let in več do petdeset let, vse, kteri vnidejo do službe in delajo službo v šatoru sastanka.
Num.4.36    in prebrojeni jih, po rodovih njih, bilo je dve tisíce dvjesta in petdeset.
Num.4.37    to so prebrojeni z rodovi kehatovih, vse, kteri so služili v šatoru sastanka, kakor je prebrojil mojzes in aron po zboru mojzesu.
Num.4.38    in prebrojeni sinovi geršonovi po rodovih svojih in po semeistvah svojih,
Num.4.39    od trideset let in več do petdeset let, vse, kteri vnidejo do službe in delajo službo v šatoru sastanka.
Num.4.40    prebrojeni jih je po rodovih njih, po semeistvih njih, bilo je dve tisoč šest in trideset.
Num.4.41    to so prebrojeni z rodovi geršonovih, vse, kteri so služili v šatoru sastanka, ktere je prebrojil mojzes in aron po zboru mojzesu.
Num.4.42    prebrojeni se je pa od rodovih sinova merarijevih po rodovima njih in po semeistvah svojih,
Num.4.43    od trideset let in več do petdeset let, vse, kteri so hodili v službu, za službo v šatoru sastanka.
Num.4.44    prebrojeni jih je po rodovih njihovih tri tisoč in dvjesta.
Num.4.45    to so prebrojeni z rodovi merarijevih, ktere je prebrojil mojzes in aaron po povelji gospodovo po mojzesu.
Num.4.46    vsi prebrojeni levitice, kterih je prebrojil mojzes in aaron in poglavarji izraelovi, po rodih svojih rodov in hiše svojih rodú,
Num.4.47    od trideset let in več do petdeset let, vse, kteri so mogli služiti za službo in izpolnjevanje v šatoru sastanka,
Num.4.48    prebrojeni je bilo osem tisoč pet stotina in osemdeset.
Num.4.49    po povelji gospodovih je prebrojen jih po mojzesu, vsakemu po delu svojem, in za voljo njih, ki so nosili; in prebrojeni so, kakor je zapovedal gospod mojzesu.
Num.5.1     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.5.2     naredi izraelcima, da bi izšli iz tabora vse prokazhenja, in vsak, kteri ima teč, in vsak, kteri je nečisto v duši.
Num.5.3     od muškarca do ženske odpelite, izpeljajte ga ven iz tabora, da ne oskvrnjujejo polke svoje, v katerih jaz prebivam.
Num.5.4     in izraelci so tako storili, in izpeljejo jih ven iz tabora; kakor je govoril gospod mojzesu, tako so storili izraelci.
Num.5.5     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.5.6     govori izraelovim sinim: če se človek ali žena storí od greha človeških, in se pregreši zoper gospoda, in ta duša se zagreši;
Num.5.7     da izpoveda krivico, ktero je storil, in odplatí za krivičnost krivičnost, in pridajal mu bo petilo, in dá temu, zoper koga je obljubil.
Num.5.8     če pa ni temu človeku, kteri bi imel rodovnika, da bi mu oddajal krivičnost, to naj se oprosti gospodu za tempeljno, osim ovna oproščenja, po katerem se bo za njega obred pomirenja.
Num.5.9     in vsak prvina po vseh posvečenih duhov izraelovih, ktere bodo prinosili svećeniku, bode njegovo.
Num.5.10    in vsak posvečenje njegovo naj bode; vsak, kdor dá svećeniku, bode njegovo.
Num.5.11    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.5.12    govori izraelcima in reci jim: če je moža človek prestupil in se ga pregreši,
Num.5.13    in polegla se je kdo z njo, in ta se bode skrila pred očmi svojem, in zakrila se je, ko je bila oskvrnila, in ne bi se pričala proti njej, in ona se ne bo zgodilo,
Num.5.14    in prihaja k njemu duh žalosti in obljubi ženo svojo, ktera je bila nečista; ali ko bi prišla v njem duh žalosti in obljubi ženo svojo, ktera se ni bila oskvrnila;
Num.5.15    tedaj naj bode človek pripeljal ženo svojo k svećeniku, in prinesí za nje dar desetinu efe ječmenj ječmenja ječmenja, ali naj ne izlije na njo olivo, ker je žrtva žárlivosti, žrtva spomen, ktera se spominja krivičnega krivice.
Num.5.16    in privede ga svećenik, in postavit ga pred gospodom.
Num.5.17    in vzeme kapłan živo vode v glinianji posud, in vzeme, kteri je na prahu prebivališče, vzeme svećenik, in vrže v vode.
Num.5.18    in kapłan naj postavi ženo pred obličjo gospodovo, in otkril bode glavo žene, in položí na roke njeno žrtvovanje spomenjenja, žrtvovanje žárlivosti; in v roko vélikega vode gorčine, ktera je bila prokleta.
Num.5.19    in zakliní ga véliki, in reče ženi: če se ne je ležala kdo s seboj, če si se ne prevrnila, da se ne oskvrniš od moža svojega, tako bodi nedolžna od vode gorčine, ktera je preklinala.
Num.5.20    če si pa prešla od moža svojega, in si se oskvrnila, in kdo je bil s teboj ležel, osim moža tvojega.
Num.5.21    in zakliní človek za voljo zakletve kletve, in reče svećenik ženi: gospod naj te zapustí za prokletstvo in zaklinjevanje sredi ljudstva tvojega, katero bode gospod dal bedro tvoje, in utrobo tvojo popaliti;
Num.5.22    in ta teh vode, ki so proklinjali, vnidejo v utrobo tvojo, da bi se izpolnjevala in izpolnjevala želo tvoje. in žena poreče: amen, amen.
Num.5.23    in zapiši svećenik te kletve v knjige, in pogubi je v gorčine vode ozlobljenja.
Num.5.24    in napije ženi gorčino vode, ktera je proklela, in voda prokletstva vniče v njo, da bi se obličilo.
Num.5.25    in kapłan vzeme iz roke žene dar žalovanja, in prinesó žrtvovanje pred jahvom, in prinesó ga k oltaru.
Num.5.26    in vzeme svećenik od žrtvovega darú za spomenjenje, in spali ga na oltar; in potem naj napoji ženi vode.
Num.5.27    in zgodí se, da, ako se je oskvrnila in se je povrnila zoper moža svoje, vstane v nju voda prokletstva, katerega je preklinala, in vpila se bode utroba njeno; in žena bode obljubljeno v ljudstvu svojem.
Num.5.28    če se pa žena ne oskvrnjuje, če je čista, da bo čista, in poteče seme.
Num.5.29    to je postavo žalovanja, ko je žena prešla od svojega moža in se je oskvrnila;
Num.5.30    ali k človeku, k komu pride duh žalosti in obljubi ženo svojo, da postavi ženo pred obličjem gospodovem, in svećenik naj mu izpolni vse to postavo.
Num.5.31    in nečist bode človek od greha, in žena bo ponesla krivice svoje.
Num.6.1     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.6.2     govori izraelovim sinovima in reci jim: če je človek ali žena oznanjal obljubo za obljubo, da se očisti gospodu,
Num.6.3     da se prepeva od vina in opojnika, naj se ne pije od vina, ni ostra od pijanja, in ničesar, kar je napravljeno od traučka, naj ne pije, ne bo jesti grozne in grozde.
Num.6.4     po vseh dnevih nazireatega svojega ne bo jesti ničesar, kar se ima z vinograda, od mreže do kraja.
Num.6.5     po vseh dnevih nazireatega njegovega posvečenja naj ne prihaja po glavi njegovem, dokler se ne izpolnijo dnevi, ktera je posvetil gospodu, sveti naj bode, da povrne vrč glave svoje.
Num.6.6     po vseh dnevih oznanjevanja njegovega gospodovega ne bodi prišlo za mrtvo življenje.
Num.6.7     za očeta svoje, za matere svoje, za brata, ali za sestru, naj se ne oskvrni, ko so umrli; ker hvala boga njegovega je na glavi njegovem.
Num.6.8     po vso dnevi svoja nazirejanja je sveti gospodu.
Num.6.9     če se pa vsak vstane vnezapno pri njem, in oskvrnil se bode glava posvetljivosti svoje, da obrije glavo svoje v dan očiščenja svojega; sedmi dan naj ga obrije.
Num.6.10    a osmi dan naj pripelje dva gorlice, ali dve golubice, k svećeniku, pred šator sastanka.
Num.6.11    in kapłan naj prinese eden za žrtvu okajnicu, a drugega za vsesozhzhenie; in napravi za njega obred pomirenja za voljo tega, kar je zgrabil za življenje; in posvečil bo glavo njegovo v tem dan.
Num.6.12    za to, da se posveti gospodu dnî svoja nazirejanja, in pripelje ročne janje za vinu; a prvi dnevi naj se izpolnjujejo, ker se je oskvrnila nazirejanje njegovo.
Num.6.13    in to je postavo nazireječega: v dan, ko se bode zapolnil dné svoje nazirejo, naj ga privede pred šator sastanka.
Num.6.14    in prinesó gospodu dar svoj, jednogodišeno janje bez mane v vsesozhzhenie, in jednu jednogodišenu janje bez mane v zhertvu za voljo krivice, in jednoga ovna bez mane v pričo pričo;
Num.6.15    in košel nekvašenega kruhov z najboljem brašno, zapečatenih z uljem, in opresnoki, pomazané z olijem, in khlebnost njih in vozliianih.
Num.6.16    in prinesó ga svećenik pred gospoda, in prinese njegov okajnicu in njegovo vsesozhzhenie.
Num.6.17    a ovna naj prinese kakor pričo pričesnice gospodu, v košu nekvašenih kruhov; in kapłan naj prinese prinosnicu njegovo in vozliianie njegovo.
Num.6.18    in nazireč naj se obrije pri vratih šatoru sastanka glave svoje posvečenje, in položi svoje volje na ognjem, ktera je pod pričevanjo pričesnice.
Num.6.19    in kapłan vzeme plečeno plečo od ovna, in enega nekvašenega kruha iz koše, in enega opresnoka, in položí jih na roke nazirejevega, po času svoja obeta.
Num.6.20    in svećenik naj jih prinese kakor žrtvu prikaznicu pred obličjem gospodovem. to je svetlo za tempeljvo, za grud potegljenja, in za roko podizaničnega; in potem naj pije nazireanin vino.
Num.6.21    to je postavo nazirejčega, ki bode daroval gospodu za obred svoje obljube, brez tega, kar mu se bode imel. po obljubi svoje, katero bode obesil, za postavo svoje.
Num.6.22    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.6.23    govori aronu in njegovim sinovima, govoreč: tako boste blagoslovili izraelce, govoreč jim: tako te boste govorili in položili ime moje na izraelce; in jaz jih bom gospod blagoslovil.
Num.6.24    blagoslavljaj te gospod, in hrani te.
Num.6.25    da vidi gospod obličje svoje na te, in pomiluj se nad teboj.
Num.6.26    gospod naj podigne obličje svoje na te, in naj ti dá mir.
Num.7.1     in zgodí se v dan, ko je izpolnil mojzes postavil prebivališče, in pomazal je je, in posvetil je, in vse več njeno, in oltar in vse prinadlezhnosti njegovo; in pomazal je je, in posveti jih.
Num.7.2     in pripeljejo véliki poglavarji izraelovi, glavari rodú njih; to so glavari rodov, kteri so služili pokazanja.
Num.7.3     in prinesó darove svoje pred obličjem gospodovim šest zaštičnih vožev in dvanajst volov, od dva glavara, in več za vsakega; in pripeljali so jih pred šator.
Num.7.4     in gospod reče mojsiju, govoreč:
Num.7.5     vzemi jih od njih, da bodo za službo službe v šatoru sastanka; in daj to levitima, vsakemu po njegovej službi.
Num.7.6     in vzeme mojzes kola in volove, in dal jih levitima.
Num.7.7     dva kola in štiri volov dá geršonovim sinovima po njih službi.
Num.7.8     in čere kola in osem volov dá merarijevim sinim po njih službi pod nadzorom itamara, sina svećenika arona.
Num.7.9     a sinovima kehatovim ni dal, ker so nosili službo svetišče, in nosijo na plecih.
Num.7.10    in prinesli so glavari za obnovljenje žrtvenika v dan, v kterem se je pomazal; in prinesli so véliki glavari svoje pred oltarjem.
Num.7.11    in gospod reče mojzesu: vsak poglavar naj prinesó darove svoje za obnovljenje žrtvenika.
Num.7.12    a prvi dan je prinosil svoj dar: nahson, sin aminadabov, od rodú judovega.
Num.7.13    in prinesel je dar svoj: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna kadil v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje polna pshenična brašna, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.14    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.15    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.16    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.17    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev; to je dar nahšona, sina aminadabovega.
Num.7.18    drugi dan prinese natanael, sin suarov, glavar isakarova.
Num.7.19    in prinesel je dar svoj: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna kadil v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje polna pshenična brašna, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.20    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.21    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.22    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.23    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je dar natanaela, sina suarovega.
Num.7.24    tretji dan je poglavar zebulonovega, eliab, sin helonov.
Num.7.25    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.26    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.27    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.28    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.29    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev; to je dar eliaba, sina helonovega.
Num.7.30    četvrti dan je glavar rubenovskih, elitsur, sin sedehurov.
Num.7.31    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.32    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.33    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.34    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.35    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je bila dar elitsura, sina šedeurova.
Num.7.36    peti dan je poglavar simeonovih sinov, šelumiel, sin surišadajev.
Num.7.37    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.38    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.39    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.40    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.41    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je bila dar šelumiela, sina surišadajeva.
Num.7.42    šestega dan je poglavar gadovců elijasaf, sin deuelov.
Num.7.43    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.44    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.45    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.46    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.47    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je bila dar elijasafa, sina deuelova.
Num.7.48    sedmi dan je poglavar efrajimovih sinova, elišama, sin ammihudov.
Num.7.49    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.50    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.51    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.52    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.53    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je dar elišama, sina ammihudova.
Num.7.54    osmi dan je glavar manašeovih sinova, gamliel, sin pedahsurov.
Num.7.55    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.56    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.57    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.58    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.59    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je bila dar gamaliela, sina pedahsurova.
Num.7.60    devetega dan je glavar benjaminovih, abidan, sin gideonijev.
Num.7.61    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.62    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.63    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.64    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.65    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je bila dar abidana, sina gidonovega.
Num.7.66    deseti dan je poglavar danovců ahiezer, sin amišadajev.
Num.7.67    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.68    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.69    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.70    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.71    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je bila dar ahiezera, sina ammisadajeva.
Num.7.72    jedenastyi dan je poglavar asirovih sinova, pagiel, sin okranov.
Num.7.73    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.74    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.75    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.76    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.77    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je bila dar pagiela, sina okranova.
Num.7.78    dvanajstega dan je glavar neftaliovovega, ahira, sin enanov.
Num.7.79    daritvo njegovo: jedna srebrna misa, več in trideset šekela, jedna srebrna čaša v sedamdeset siklih, po sikliu svetiščemu; oboje napolneno pshenichno brašno, zamiješena z olijem, za prinosnicu;
Num.7.80    jedna zlatna kadil z deset šekela, poln kadilo;
Num.7.81    jedan junac, eden beran, jedno ročne janje za vsesozhzhenie;
Num.7.82    jeden kozel za žrtvu okajnicu;
Num.7.83    in za pričesnicu dva vola, pet ovnov, pet kozla in pet jednogodišnjih janjačev pet. to je bila dar ahira, sina enana.
Num.7.84    to je obnovljenje žrtvenika v dan pomazanja njegovega pomazanja: dvanajst srebrnih čakav, dvanajst srebrnih kotnikov, dvanajst zlatnih kadil.
Num.7.85    sto trideset srebrnih šekela bila je jedna srebrna misla, in sedamdeset srebrnih šekela; ves srebra v posučih je bilo dve tisoč in četiri stotine srebrnih šekela po svetu šekelu.
Num.7.86    dvanajst zlatnih darov, polnih kadila; ves zlato žrtvov je sto dvadeset in dvadeset šekela.
Num.7.87    vsi ovce za vsesozhzhenie so dvanajst junaca, dvanajst ovnov, dvanajst jagnih, dvanajst janjačnih janjačev, in njih prinosnice, in dvanajst kozla v zhertvu za voljo greha.
Num.7.88    vsi goveda za pričesnicu: dvadeset in četiri goveda, šezdeset ovnov, šezdeset kozlov, šezdeset janjačev, šezdeset janjačev; to je obnovljenje žrtvenika po pomazanji njegovem.
Num.7.89    in ko je prišel mojzes v šator sastanka, da bi govoril s njim, slišal je glas, kteri mu je govoril od veka, ki je na kovčeg pričanja, sredi dva kerubina; in govoril je k njemu.
Num.8.1     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.8.2     govori aronu, in reci mu: kedar postaviš svetilnike, naj razsvetljajo sedmero svetilnikov pred svetilnik.
Num.8.3     in aaron je storil tako: na strani svetilnika zažeže svetilnice, kakor je zapovedal gospod mojzesu.
Num.8.4     in to je posvetilo svetilnika, od zlata, od čebra in od čelih; po obličji, katero je pokazal gospod mojzesu, tako je napravil svetilnik.
Num.8.5     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.8.6     vzemi levijevce izmed izraelaca, in očisti jih.
Num.8.7     in tako naj jim napraviš, da bi jih očistili: pokropi jih očitno vode za očiščjenje; ter naj naj opravljajo vse telo svoje, in napolnijo oblačilo svoje, in očisti se.
Num.8.8     potem naj vzemó junca z govičem, in prinosnicu, od najboljega brašna, z najboljo brašno, prineseš za žrtvu okajnicu.
Num.8.9     in pripeljiš levitov pred šator sastanka, in zbereš vse zboru izraelcev.
Num.8.10    in pripeljaš levitov pred gospoda; in sinovi izraelovi bodo položili roke svoje na levijeve.
Num.8.11    in aaron naj prinese levitov za dar pred gospodom od izraelcev, da bi bili delali službo gospodovo.
Num.8.12    a leviti naj položí svoje roke na glave telcev, in prineseš eden za žrtvu okajnicu, a drugega v vsesozhzhenie gospodu, da bi za njih obred obred obred pomirenja.
Num.8.13    in postaviš levite pred arona in pred sinovi njegovi, in prinesi jih kakor dar pred jahvom.
Num.8.14    in praviš levijevce izmed izraelcev, da bodo moji.
Num.8.15    in po tem naj vnidejo levité, da bodo delali službo v šatoru sastanka; in ti naj jih očisti, in prineseš jih pred jahvom.
Num.8.16    ker oni so mi izročeni izročeni izmed izraelcev; vmesto njih, ki so razprli vso mater, vse prvorojeno od vseh izraelaca sem jih sprejel.
Num.8.17    kajti meni je vse prvorojeno sredi izraelcev, od ljudî in od skot; v dan, ko sem udaril vse prvorojeno v zemlji egiptu, osvetil sem jih za sebe.
Num.8.18    in vzel sem levitice vmesto vseh prvenca izraelovih.
Num.8.19    in dal sem levitice za dar aaronovi in njegovim sinim izmed izraelcev, da bi delali službe izraelovih v šatoru sastanka, in da praviš obred pomirenja za izraelce; tako naj se ne bode v izraelu, da se približajo do svetišče.
Num.8.20    in storil so mojzes in aron in vse zajednica izraelovih levitima; kakor je zapovedal gospod mojzesu za levité, tako so jim storili izraelci.
Num.8.21    in posvetili so se leviti, in mazali so oblačila svoje; in aaron jih je podložil kakor dar pred jahvom, in oprosti za njih aron, da jih očisti.
Num.8.22    in po tem so prišli leviti, da izpolnjujejo službu svojo v šatoru sastanja pred aron in pred njegovim sinovi; kakor je zapovedal gospod mojzesu za levice, tako so so storili z njimi.
Num.8.23    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.8.24    to je, kar je za levije: od dvadeset in petdeset let in več vnidejo, da delajo službo v šatoru sastanka.
Num.8.25    a od petdeset let naj se odvrne od službe, in naj se več ne služi.
Num.8.26    ali naj služi brate svojimi v šatoru sastanja, da bodejo držali straže, ali dela naj ne delajo. tako naj napraviš levitom v njih stražakh.
Num.9.1     in gospod je govoril k mojsiju v sinajskej pustinji, v drugim leto, ko so izšli iz zemlje egipetske, v prvem mesem, govoreč:
Num.9.2     " naj izraelci delajo velikonočno jagnje po času njegovem.
Num.9.3     četrnaestega dan tega meseca, na večer, da ga napravite v stanovitno času; po vseh ustanovljevanih in vseh rešev naj jej delate.
Num.9.4     in mojzes reče sinovima izraelovim, naj obnovijo velikonočno jagnje.
Num.9.5     in napravijo četrnaestega dan meseca, v puščavi sinajskej, v puščavi sinajske; kakor je gospod zapovedal mojzesu, tako so storili izraelci.
Num.9.6     bili so pa možjé, kteri so bili nečisti v duši človeku, in niso mogli delati velikonočno jagnje v tem dan; in pristopijo k mojzesu in aronu v tem dan.
Num.9.7     in rekó mu te možjé: mi smo bili nečisti po duši človeku; kaj torej bodemo, da prinesemo dar gospodu v svojem času sredi izraelaca?
Num.9.8     in reče jim mojzes: stojte, da bom slišal, kaj bode zapovedal gospod za vas.
Num.9.9     in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.9.10    govori izraelcima, govoreč: če se kdo iz vas, ali iz rodov vaših, postane nečist po duši človeku, ali je v daleč poti z vami, da bode storil velikonočno jagnje gospodu.
Num.9.11    v drugim mesem, v četrnač dan, na večer, naj ga delajo; opresnoki in gorčine naj jo jedejo.
Num.9.12    ne ostanejo od njega do jutra, in kosti njegove naj ne sokrušajo; po vseh postavih velikonočnih postav naj je delajo.
Num.9.13    ali kdor je čist, in ne je na poti, in postane storiti velikonočno jagnje, ta duša naj se iztrebi iz svojega ljudstva, ker ni prinesel darú gospodovo po času svojem; krivica njegova bo ponesel ta človek.
Num.9.14    in če prihaja k vam pridošlice v mestu vašem, in izpolnjuje velikonočno jagnje gospodu, kakor je pripravljeno za velikonočno jagnje in po rečevanji njegovem. ta je eno postavo za vas, kakor za prihodnje, in za tubo zemlje.
Num.9.15    in v dan, v kateri je postavljen prebivališče, pokrila je oblako prebivališče prebivališče; in večer je nad prebivalištem kakor obličje ognja do jutra.
Num.9.16    tako je bila vsak več: oblak je pokril dan, in obličje ognjena noč.
Num.9.17    in ko se je stopi oblak od prebivališče, potegli so se izraelci; in na mestu, na kterem je oblak storil, tam so se obložili izraelci.
Num.9.18    po povelji gospodovim stavijo se izraelci, in po povelji gospodovem stajali obóz; po vseh dnéh, v kterih je oblak ležal nad prebivalištem, utabovali so se.
Num.9.19    in ko se oblačilo oblak nad prebivališče mnogo dnî, tako so izraelci držali službu gospodovo, in niso izhajali.
Num.9.20    ko bi se pa oblačilo bilo mnogo dnî na prebivališči, pa so po povelji gospodovo ležali, in po povelji gospodovo so hodili.
Num.9.21    in ko bi se oblačilo bila od večera do jutra; in ko bi se oblak obudil jutro, hodili so se dan ali noč.
Num.9.22    v deber dné, ko je oblačilo oblačilo, razbili so se izraelci, in niso se odpelili.
Num.9.23    ker po povelji gospodovem so hodili; in po povelji gospodovem so se držali, po povelji gospodovo po mojzesu.
Num.10.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.10.2    zrabi sebi dve srebrne trube; za njih naj jih zdelaš; in oni naj ti bodo, da se kličejo zboru, in da bodejo iznosili polke.
Num.10.3    in ko se zatrubi v njih, zberí se se vse zajednica pri vratima šatoru sastanka.
Num.10.4    če pa v jedem zatrubi, pridejo k tebi véliki poglavarji, glavari izraelske.
Num.10.5    a ko zatrubite znamenje, zgrabijo polnice, kteri se utajajo na izhodu.
Num.10.6    a ko zapolnate drugi dan, potegnejo polnice, kteri se utajajo na jug; kličite, da zatrubijo trečega, ko se bodejo izpeljali.
Num.10.7    a ko se zberite zboru, bodite trubili, ali ne pokličeč.
Num.10.8    in sinovi aaronovi, svećenički, bodo trubili trubami; in to bode za vas več več v pokolenih svojih.
Num.10.9    in kedar boste izšli na boj v mestu svojem zoper sovražnika, kteri so se zoper vas, in trubite z trubami, da se sporočite pred gospodom, bogom vašim, in boste se razbegali od svojih neprijatelja.
Num.10.10   in v dnevih veselja vaših, in v praznih dnevih vaših, in v novoljnih dnevih vaših trubite trubami za vaših žrtve in žrtve pričesnice; in to naj vam bode spomen pred bogom vašim. jaz sem gospod, bog vaš.
Num.10.11   in zgodí se v drugi leto, v drugim mesem, dvajega dan, pride oblak od prebivališče pričanja.
Num.10.12   in vstali so sinovi izraelovi po njih šatorih v puščavi sinajske; in oblak se stopi v puščavi parana.
Num.10.13   in prešli so prvi po povelji gospodovo po mojzesu.
Num.10.14   in prvi je prešla šatora tábora judovega, po vojskih svojih, in nad vojskom svojem naason, sin aminadabov.
Num.10.15   in nad vojskom rodú isakarovih bilo je natanael, sin suarov.
Num.10.16   in nad vojskom plemene zebulonovega eliab, sin helonov.
Num.10.17   in ko je prebival šator, vzdignili so sinovi geršonovi in sinovi merarijevi, kteri so nosili prebivališče.
Num.10.18   potem prešla se je šatora tábora rubenovega po svojim četima; in nad vojskom njegovem je bila elitsur, sin sedehurov.
Num.10.19   in nad vojskom plemena simeonovih šelumiel, sin surišadajev.
Num.10.20   in nad vojskom rodú gadovskih je bilo elijasaf, sin deuelov.
Num.10.21   in vstali so kehatovci, kteri so nosili svetišče, in postavijo prebivališče, dokler ne pridejo.
Num.10.22   in popelje se šator tábora efrajimovega, po njih četima, in nad vojskom svojem elišama, sin amihudov.
Num.10.23   in nad vojskom plemene manašeovih je bilo gamaliel, sin pedahsurov.
Num.10.24   in nad vojskom plemena benjaminovih abidan, sin gideonijev.
Num.10.25   in popelje se šatora tábora danovců po občini njih, po četu njih; in nad vojskom jim je bio ahiezer, sin amishadajev.
Num.10.26   in nad vojskom plemena ašerovih pagiel, sin okranov.
Num.10.27   in nad vojskom plemene neftalijevih ahira, sin enana.
Num.10.28   to je bila vojska izraelovih, po četu njih, po četu njih.
Num.10.29   in reče mojzes jobavu, sinu madijanovega reguela, hlapca mojzesova: pojdemo mi na mesto, o katerem je gospod govoril: dal vam bodem. pojdi z nami, in dobro te bomo storilo, ker je gospod dobro govoril o izraelu.
Num.10.30   on mu pa reče: ne bom hodil, nego prišel bodem v svoj zemljo in v rodú mojo.
Num.10.31   on pa reče: ne ostavljaj nas, ker si vedel, da boš z nami v puščavi, in boš nam postavljen.
Num.10.32   in če poideš z nami, to dobro, kar nam je gospod dobro delal, bomo ti tudi dobro storili.
Num.10.33   in pošli so iz gore gospodovega tri dnî, in kovčeg zaveze gospodovo šel pred njimi tri dnî, da jim spoznajo odpočinutje.
Num.10.35   in zgodí se, ko so nosili kovčeg, reče mojzes: zbudi se, gospod, da se razpré tvoji sovražniki, in pobegajo se vsi, kteri te sovražijo.
Num.10.36   in ko se je zgodilo, reče: " pojdi, gospod, pred ljudstvom, in ti se potegni.
Num.11.1    in slišal je ljudstvo krivico pred obličjem gospodovim. ko je pa slišal gospod, razpalil se je gnjev njegov, in razpalilo se je z njimi ognjem gospodov, in jedel je na kraji tabora.
Num.11.2    in ljudstvo se zavpije k mojzesu; in pomolil se je mojzes gospoda, in oganj se poče.
Num.11.3    in nazvali so to mesto: tabera, ker se je ogledel s njimi ognjem gospodov.
Num.11.4    a sovražnik, ki je imel med njimi, zažalovali so se tudi izraelci, in rekó: kdo nas bo nahranil meso?
Num.11.5    spomenili smo ribe, ktere smo jedli v egiptu darom za darmo, v čekah, in v melu, in v melu, in v melu, in v prah.
Num.11.6    a sedaj je duša naša izsušena; nič ni, razen manna pred očmi našim.
Num.11.7    a manna je kakor koriandrovo seme, in obličja njegovega bila kakor korita.
Num.11.8    in ljudstvo je prešlo, in samevali so, in kopali so ga v kopah, in ročili je v morji, in delali so ga v košne, in delali so kakor meč z olja.
Num.11.9    in kedar snide rosa na vojsko noč, padla je tudi manna na njem.
Num.11.10   in slišal je mojzes, da plačejo po rodih svojih, vsak po vratih svojem; in žalostno se razžalostilo se gospod, in mojzes je bilo hudobno.
Num.11.11   in reče mojzes gospodu: za kaj si postal krivico tvojemu hlapcu? kaj sem ne našla milosti v tvojim očevih, da si položil na mene zaklad tega ljudstva?
Num.11.12   hodim li jaz vse to ljudstvo, ali jaz sem ga rodila, da mi praviš: vzemi ga v roko svojo, kakor plačja nosi žennika, v zemljo, po katerem si se zaklel očetom svojim?
Num.11.13   odkod mi je meso dati vsemu temu ljudstvu? ker so plakali za menoj, govoreč: daj nam meso, da jemo.
Num.11.14   ne morem sam jaz sam nositi tega ljudstva, ker mi je teč več.
Num.11.15   če si mi tako delal, pogubi me, če sem našla milost v tvojim očevih, da ne vidim moč mojo.
Num.11.16   in gospod reče mojzesu: zberi mi sedamdeset moža iz starešin izraelovih, katerih ti véš, da so starešine ljudstva in nadzorniki; in pripelji jih k šatoru sastanka, in stanejo tam s teboj.
Num.11.17   in prišel bodem, in govorim tam s teboj; in odimem od duha, ktera je na tebi, in položil bodem na njih; in zgrabijo s teboj ljudstvo, da jih ti samo ne prineseš.
Num.11.18   a ljudstvu reci: očisti se za jutri, in ječete meso, ker ste plakali pred gospodom, govoreč: kdo nam bode jesti meso? kajti dobro nam je v egiptu. gospod vam bo dal meso, da jedete;
Num.11.19   ne boste se jeli eno dan, ne dve, ne pet dnî, ne deset dnî, ne dvadeset dní;
Num.11.20   noter do meseča dnî, dokler ne boste izšli iz naših naših, in boste se ogledali na vas, ker ste poslušali gospoda, kteri je v vas, in plakali ste pred njim, govoreč: kaj boste izšli iz egipta?
Num.11.21   in reče mojzes: šest stotina tisoč pič je ljudstvo, v katerem sem prebival, in ti si rekel: dal jim bodem meso, da bi jedli mesno mesec.
Num.11.22   bodejo li jim zakolati ovce in goveda, da jim je dogodilo? ali vse morje morske naj se zberé na njih, da jim postane?
Num.11.23   gospod pa reče mojzesu: ali je ruka gospodova izpolnjevala? sedaj boš spoznal, da ti bo prejel beseda moja, ali ne.
Num.11.24   in izide mojzes, in oznanjeval je ljudstvu besede gospodovo; in zbral je sedemdeset možnih iz starešin naroda, in postavil jih okolo prebivališče.
Num.11.25   in gospod snide v oblaku, in govoril mu je; in izročil je od duha, kteri je na njem, in položil je na sedemdeset starejšin starejšin; in ko je prešel duh na njih, prerokovali so, ali nič več niso.
Num.11.26   bili so pa dva moža v taboru; eden se je imenoval eldad in drugi medad; in duh je počival na njih; oni so bili iz zapisanja, ali niso bili prišli k šatoru, in prerokovali so v taboru.
Num.11.27   in poteče mladenič, in sporočí mojzesu, in reče: eldad in medad prorokujo v taboru.
Num.11.28   in odgovarjajoč jošua, sina njevega, služitelj mojzesega, in reče: gospod, mojzes, prepiri jih!
Num.11.29   pa mu reče mojzes: zar si zavist za mene? o da bi ves jahvin ljudstvo bil prerokov, da bi gospod dal duha svojega na njih!
Num.11.30   in mojzes se odide v tabor, on in starešine izraelovi.
Num.11.31   in duh izide od gospoda, in izpeljal je plačje od morja, in vrgel se je na obóz, po denem dan odtod, in po hodi dan odtod, po dva lakta od zemlje.
Num.11.32   in ljudstvo se vstane ves dan, in vso noč, in ves drugi dan, in zbrali so pšenice; kdor je bil malo, sobral je deset homera; in izročili so se za sebe okolo tabora.
Num.11.33   ko je bilo še meso v zubah svojih, predno se je zgodilo, razgnalo se je gospod na ljudstvo, in udaril je gospod ljudstvo več veliko.
Num.11.34   in nazvali so to mesto: kibrot-hattaava, ker so tam pokopali ljudstva, kteri so bili poželeli.
Num.11.35   iz kibrot-hattaava je popeljal ljudstvo v hazerotu, in ostali so v asirovi.
Num.12.1    in marija in aaron govorili so zoper mojzes za voljo žene etiopijo, ktero je imel, ker je vzel etiopijo ženo.
Num.12.2    in rekó: ne govori li gospod samo mojzesu? ali ni govoril tudi nam? in slišal je gospod.
Num.12.3    in človek mojzes je bil več krotko, od vseh ljudî, kteri so na zemlji.
Num.12.4    in precej reče gospod mojzesu in aronu in marijo: pojdite vi troje v šator sastanka. in izšli so vsi troje.
Num.12.5    in gospod snide v oblačilo oblaka, in stojí na vratima šator, in pokliče arona in mirjam; in izšli so oba.
Num.12.6    in reče jim: poslušajte besede moje: če vam se ima prerok gospod, spoznam mu v viđenji, in v sne govorim s njim.
Num.12.7    ne tako je tudi hlapec moj mojzes; v vsej hiši mojem je resnično.
Num.12.8    usta na usta govorim s njim, v vedenji, in ne v zagadčevanji, in videl je slavo gospodovo. kaj pa ne boste se bojali govoriti zoper mojega hlapca mojzes?
Num.12.9    in zapalil se je jeze gospodovo zoper njih, in odide.
Num.12.10   in ko se je oblak odstopil od šatora, glej, marija je bila prokazhena kakor sneg; in pogleda aaron na marijo, in glej, bila je prokazhena.
Num.12.11   in reče aaron mojzesu: molim se, gospod, ne potegni nas greha, ker smo bili spoznali, kakor smo grešili.
Num.12.12   ne daj, da bi bila kakor smrtna smrtna, kakor, ko je izšla iz matere matere svoje, da je polovina tisti meso.
Num.12.13   in zavpije mojzes gospoda, govoreč: bog, ozdravi ga!
Num.12.14   in gospod reče mojzesu: če jej je oče njeno zaplonil v obličje njeno, ne bi bi se zasramila sedem dnî? naj se ostane za sedem dnî izmed tabora, in potem naj vnide.
Num.12.15   in marija je bila odločena izvne tabora sedem dnî; in ljudstvo se ne izpelje, dokler se mirjam ne postane.
Num.12.16   in po tem izide narod iz haserota, in razbili se v puščavi parana.
Num.13.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.13.2    pošlji moža, da izsočajo zemljo kanaansko, ktero bom jaz dal izraelcima; po jednom človeku po rodom rodú njih pošljaj, vsak poglavarja od njih.
Num.13.3    in poslal jih je mojzes z pustinje parana po povelji gospodovo; vsi moža so bili glavari izraelovih.
Num.13.4    in to so imena njih: od rodú rubenovega salamiel, sin zakurov;
Num.13.5    z plemene simeonovega šafat, sin horijev;
Num.13.6    iz rodú judovega kaeb, sin jefuneov;
Num.13.7    iz rodú isakarovega jigal, sin jožefov;
Num.13.8    iz rodú efrajimovega hošea, sin nunov;
Num.13.9    iz rodú benjaminovih pelja, sin rafijev;
Num.13.10   z plemeni zebulunovega godiel, sin sodijev;
Num.13.11   z plemene jožefova gaddi gaddi, sin sodi;
Num.13.12   iz plemena danovega ammiel, sin gemalijev;
Num.13.13   z plemene ašerovega setur, sin mikajev;
Num.13.14   z plemena neftalimovega nahbi, sin vofjev;
Num.13.15   z plemeni gadovega godiel, sin makojev;
Num.13.16   to so imena možnih, kterih je poslal mojzes, da izgleda zemljo. in zopet je imenoval jošua, sina nunovega, jošua.
Num.13.17   in poslal jih je mojzes, da izgleda zemljo kanaanskovo, in reče jim: pojdite sedaj na puščavi, in pojdite na goro.
Num.13.18   in vidite, kako je zemlja, in ljudstvo, kteri prebiva v njem, ali je moč ali slab, jeli so malo ali veliko.
Num.13.19   in kakošna je zemlja, v katerem prebivajo, če je dobra ali hudo, in kakošne mesta, v kterih prebivajo, če so v zasočnosti, ali v kreposti.
Num.13.20   in kakošna je zemlja, če je, ali bolje, če ima v njej drevo, ali ne. in držajte se, in vzemite iz rodov zemlje. ( bilo je pa dnevo, ko je bila prvina grobe.
Num.13.21   in popelili so se, in prešli so zemljo, od pustyni sin do rehoba, ko je prišlo do hamata.
Num.13.22   in odidejo na negebu, in pridejo do hebron; in tam je bilo ahiman, sesai in talmai, rodovi anakovih; a hebron je bil postavljen sedem let pred soan v egiptu.
Num.13.23   in pridejo do doline eskol, in odsekovali so odtod, in odsekajo odtod eno grozd; in vzeli so ga na vrg, in granatovih granja in smokve.
Num.13.24   to mesto imenujejo dolina eskolja za voljo grobe, kterega so odpeljali odtod sinovi izraelovi.
Num.13.25   in po četrdeset dnéh so se vračali iz zemlje, po četrdeset dnevih.
Num.13.26   in šli so, in prišli so k mojzesu in aronu in k vsemu zboru izraelovim v puščavo paran v kadeši; in odgovoré jim in vsemu zboru, in pokazali so rodove zemlje.
Num.13.27   in povedajo mu, in rekó: prišli smo v zemljo, v ktero si nas poslal, in kakor teče med lakom in medom, in to je sad njegov.
Num.13.28   ali ljudstvo, kteri prebiva v njem, je krepko, in gradovi so krepki in več veliko; in tudi potomstva anahovega smo tam videli.
Num.13.29   amalečani prebivajo v deželi judovi; in hitejci in jebusejci in amorejci prebivajo v gori; in kanaanci prebivajo pri morji in pri jordanu.
Num.13.30   in kaleb stopi ljudstvo k mojzesu, in reče: pojdite, pojdemo, in zavlademo jo; kajti mogočni smo ga pomagali.
Num.13.31   ali ljudje, kteri so bili z njim pošli, rekó: ne bomo mogli vstati proti temu narodu, ker je moč od nas.
Num.13.32   in razglasili so zemljo, ktero so ga izgnali, in rekó: zemljo, po katerem smo prošli, da bi ga razgledali, je zemlja, kteri je požel prebivališče njegove; in ves ljudstvo, ktero smo videli v njem, so moža preobilno.
Num.13.33   in tam smo videli anakitice; in bili smo pred njimi kakor skakavci, ali tudi tako smo bili pred njimi.
Num.14.1    in vpila se je vse zajednica, in dal je glas; in ljudstvo je plakal vso noč.
Num.14.2    in roptajo zoper mojzes in aarona vsi sinovi izraelovi; in rekó jim vse zajednica: o da bi bili umrli v zemlji egiptu, ali v tej puščavi smo umrli!
Num.14.3    kaj bi nas gospod vpeljal v tu zemljo, da bodemo v meči, in žene naše in otroci naših ostanejo v razgrabljenje. ali nam je bolje, da se vratimo v egipet?
Num.14.4    in govorili so eden drugemu: postavimo poglavarja, in vratimo se v egipet.
Num.14.5    in padli so mojzes in aaron na obličje svoje pred vsem zborom izraelcev.
Num.14.6    a jošua, sin nunov, in kaleb, sin jefunneh, kteri so sodili zemljo, razdaré oblačila svoje.
Num.14.7    in rekó vsemu zboru izraelovih, govoreč: zemlja, po kterem smo izšli, dobro je več dobro.
Num.14.8    če nam je zgodilo gospod, vzeme nas v tu zemljo, in dá nam je, zemljo, ki teče med lakom in medom.
Num.14.9    ali ne bojte se zoper gospoda, in ne bojte se ljudstva té zemlje, ker nam je hrana; odvrnil se je njih čas, a gospod je z nami; ne bojte se jih.
Num.14.10   pa reče vse zajednica, da bi jih kamenjali kamenjem. in slava gospodova se se pokaže v šatoru sastanka vsem sinovima izraelovim.
Num.14.11   in gospod reče mojzesu: doklej me bode ta ljudstvo razdražil? in doklej me ne bodo verovali v vseh znamenjih, katere sem storil v njih?
Num.14.12   udarim ga z smrtjo in pogubim ga, in ti bodem napravil narod največ in več od tega.
Num.14.13   in mojzes reče gospodu: slišali so se egipčani, da si po kreposti svojem izpeljal tega ljudstvo iz njih;
Num.14.14   in rekó, da bodo vsi, kteri prebivajo v tej zemlji, slišali so, da si ti gospod v tem ljudstvu, da si videl pred očima, gospod, in oblaka tvoja stoji nad njimi, in ti si hodil pred njimi v oblačem oblaku denem, in v stolu ognjem noč;
Num.14.15   če bi pogubil tega ljudstvo kakor enega človeka, rekó se narodi, kteri so slišali ime tvoje, govoreč:
Num.14.16   za to, da je gospod ne mogoče vvesti tega ljudstva v zemljo, po katerem je jim se zaklel, pogubil jih je v puščavi.
Num.14.17   in sedaj naj se vzdigne moč tvoja, gospod, kakor si rekel, govoreč:
Num.14.18   gospod je potrpežljiv in mnogomilostiv, odpuščal krivice in krivice, ali ne odpušča krivičnega, nego oprosti krivice očetov na otroci do trećega in četvrta.
Num.14.19   popusti naj greh temu ljudstvu po veliku milosti svojej, kakor si ti daroval temu ljudstvu od egipta do sedaj.
Num.14.20   in gospod reče: odpuščam po besedi svojem.
Num.14.21   ali dokler jaz živim, in slava gospodova bode napolnil vse zemljo.
Num.14.22   da so vsi možjé, kteri so videli slavo moje in znamenje moje, ktera sem storil v egiptu in v puščavi, in izkusili so me sedaj deseti, in niso poslušali glasa mojega,
Num.14.23   ne bodejo videli deželo, ktero sem prisegel ovim očetom, nego vsi, kteri so me razdražili, ne bodejo videli.
Num.14.24   a otrok moj kaleb, ker je bil drugega duha, in on mi je posledoval, vpeljem ga v zemljo, v ktero je prišel, in seme njegovo ga zavladeje.
Num.14.25   a amalečani in kanaanci prebivajo v dolini; jutri se obrnite in pojdite v puščavo, po poti morskega morja.
Num.14.26   in gospod reče mojsiju in aronu, govoreč:
Num.14.27   doklej bom storil to hudobni zajednica, ktera ropjajo zoper mene? slišal sem ropčenje izraelovih, katere so rodili zoper mene.
Num.14.28   reci jim: živim jaz, govori gospod, kakor sem govoril v ušima mojim, tako bom storil s vami.
Num.14.29   v tej puščavi padó mrtvi telesa vaša, in vse vaših pobrojeni, od dvadeset let in več, kateri so rodili zoper mene.
Num.14.30   ne vnidete v zemljo, na kateri sem prejel roko svojo, da vam bodem prebival, osim kaleba, sina jefuneova, in jošua, sina nunovega.
Num.14.31   otroke pa, o katerim ste govorili, da bodo v razgrabljenje, vpeljem jih v zemljo, in spoznajo zemljo, katero ste vi odpelili.
Num.14.32   ali vaših mrtvi padejo v tej puščavi.
Num.14.33   a sinovi vaši bodo pastiri v puščavi četrdeset let, in ponesó vaše hudovništvo, dokler ne poginejo mrtvi vaša v puščavi.
Num.14.34   po število vrednega dnî, ko ste pregledali zemljo četrdeset dnî, dvanajst dnî, vzemite svoje krivice četrdeset let; in spoznate, da je moč moja.
Num.14.35   jaz, gospod, sem govoril: glej, tako bom storil s tem zle zboru, ktero se je zbirala zoper mene; v tej puščavi bodo pogubljeni, in tam bodo umrli.
Num.14.36   in tisti ljudje, kterih je poslal mojzes, da izgleda zemljo, in ko so prišli, oznanjali so zoper njega vse shajališče, govoreč:
Num.14.37   tisti človeški, kteri so storili hudobno zoper zemljo, umrli so v teči pred gospodom.
Num.14.38   a jošua, sin nunov, in kaleb, sin jefuneov, živali so od tistih ljudî, kteri so šli izvidati zemljo.
Num.14.39   in mojzes je izgovoril te besede vsem izraelom; in ljudstvo se je mnogo žaloval.
Num.14.40   in vstali so jutro jutro, in stopili so se na vrg gore, govoreč: glej, sedaj idemo na mesto, o kterem je govoril gospod, ker smo grešili.
Num.14.41   pa reče mojzes: za kaj vi prešestvujete besedo gospodovo? ne bode vam dobro.
Num.14.42   ne hodite, ker gospod ni z vami, da boste padli pred neprijatelji svojimi.
Num.14.43   kajti amalečani in kanaanci so tam pred vami, in boste padli mečem; ker ste se odvrnili od gospoda, in gospod ne bode med vami.
Num.14.44   in zasramovali so se, in stopili so se na vršč gori; a kovčeg zaveze gospodovega in mojzes niso se izpelili iz tabora.
Num.14.45   in sešli so amalečani in kenanejci, kteri so prebivali na tej gori, in pobili so jih, in porazili so jih, in pobili so jih do horma.
Num.15.1    in gospod reče mojsiju, govoreč:
Num.15.2    govori izraelcima in reci jim: kedar vnidete v zemljo prebivališče svoje, ktero vam jaz dajem,
Num.15.3    in prinesete v čast gospodu, paljenicu, ali prinosnicu, da izpolniš obet, ali dobrovoljno, ali v dnevah vaših, da prinesete ugodan miris gospodu, ali od volov ali ovcev.
Num.15.4    to naj prinese, kdor prinese svoj dar gospodu, kakor prinosnicu desetinu efe pshenično bračna, zamiješena v čtvrtom hinu hinu.
Num.15.5    in vina za palijo prinesete čvrt hino hino, za paljenice ali za žré, za vsako janje.
Num.15.6    a za ovna naj prineseš kakor prinosnicu dva desetine efe najbolj brašna, zamiješena v trećinu hino oliva.
Num.15.7    in vina za vozliianie prinesete trećinu hina, v ugodan miris gospodu.
Num.15.8    in če prineseš govev za žrtvu paljenicu, ali za prinosnicu, da izpolniš obet, ali za pričo gospodu,
Num.15.9    da prineseš z telca prinčeno prinosnicu tri desetine najbolj brašna, zamiješena v polovinu hino hinu.
Num.15.10   in vina za izlijevanje, polovina hina, v ugodan miris gospodu.
Num.15.11   tako naj napraviš za enega telca, ali za enega ovna, ali za jagnijo, od ovce ali koz.
Num.15.12   za število, ktero boste storili, tako naj delate za enega, kakor je njih broj.
Num.15.13   vsak tuzemnik naj tako tako pravi, da prinesó v ugodan miris v ugodan miris gospodu.
Num.15.14   in če prihaja med vami prihodnji, ali kdor ostane v vas v rodov vaših, in prinese paljeno žrtvu v ugodan miris gospodu, tako naj pravi, kakor ste vi delali.
Num.15.15   eno postavo naj bode za vas in za tujci, kteri prebivajo med vami, več vekomaj v narah vaših rodov; kakor vi, tako bode tudi prišla pred gospodom.
Num.15.16   eden zakon in eno pravico neka ima za vas in za prebivališče, kteri prebiva v vas.
Num.15.17   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.15.18   govori izraelcima in reci jim: kedar vnidete v zemljo, v ktero vas bom jaz vpeljal,
Num.15.19   in ko boste jedli z kruh zemlje, odnesite dar gospodu.
Num.15.20   od najlepšega kraja vaših područja odločite; kakor voznovlje z gumna, tako ga prinesete.
Num.15.21   od prvina kraja vaših dajte gospodu dar v rody vaših rodov.
Num.15.22   in ko boste pregrešili in niste držali vse te zapovedi, katere je govoril gospod k mojzesu,
Num.15.23   vse, kar je zapovedal vam gospod po mojzesu, od dné, ko je zapovedal gospod vam, in dalje v rody vaše,
Num.15.24   to, če se bo izpolnilo neveč, za voljo očí, naj vzeme vse zajednica enega junca v vsesozhzhenie, v ugodan miris gospodu, in prinosnicu njegovo in vozliianie njegovo, po rečevanji; in jednoga kozla v zhertvu za greh.
Num.15.25   in kněz bode obred pomirenja za vse zboru izraelovih, in odpustilo se bode jim, ker je bilo neznalo; in oni so prinesli darove svoje v čast gospodu, in okajnicu za voljo greha svojega pred gospodom za voljo krivičnosti svoje.
Num.15.26   in odpustí se bo po vsej shajališčih izraelovih, in tujci, kteri prebivajo pri vas; ker ves ljudstvo je bilo neznalo.
Num.15.27   če pa eden človek krivično zgreši, naj prinese jednu gočinu gočinu za žrtvu okajnicu.
Num.15.28   in svećenik naj izvrši obred pomirenja za voljo duše, ktera je krivično zgrišilo pred obličjem gospodovo, da bode za njega obred obred pomirenja.
Num.15.29   za prebivališče izraelovega, in za tujcev, kteri prebivajo med njimi, imaš enega postavo, kteri bi storil neveč.
Num.15.30   ali tisti človek, kteri bo storil z prevzetnim roko, od tuča ali z tujcev, preklinjal bode boga; in pogubljen se bode ta duša iz ljudstva svojega.
Num.15.31   ker je prevrnil besedo gospodovo, in povrnil je zapovedi njegovo; pogubljen bode ta duša; krivica njegova na njem.
Num.15.32   in ko so bili izraelci v puščavi, našli so moža, da seče drvo v dan sobote.
Num.15.33   in kteri so ga našli, kteri so ga zgrabili, pripeljejo ga v dan sobota k mojzesu in aronu in vsemu zboru.
Num.15.34   in položili so ga v ječo, ker niso vedli, kaj bi s njim storilo.
Num.15.35   in gospod reče mojzesu: pogubo naj se ta človek; kamenje naj ga kamenuje vse zajednica.
Num.15.36   in ves zajednica ga izpelje ven iz tabora, in kamenjali so ga kamenje, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Num.15.37   in gospod reče mojsiju, govoreč:
Num.15.38   govori izraelovim sinim, in reci jim, da naj si napravijo naročje na krah oblačilh svojih v rodov svojih, in položite se po vrdih krajih ljubičasto z ljubičasto.
Num.15.39   in da boste, da boste, da boste videli, in spomenili se boste vsi zapovedi gospodove, da jih delate; in ne boste se sledovali za vašimi misli in za vašimi očmi, za katerim se delate sovražniki.
Num.15.40   da bi se spomenili in držali vsi zapovedi moje, in boste sveti bogu vašemu.
Num.15.41   jaz sem gospod, bog vaš, kteri sem vas izpeljal iz zemlje egiptu, da sem vam bog. jaz sem gospod, bog vaš.
Num.16.1    in korah, sin jishar, sina kehatovega, sina levijevega, in datan in abiram, sinovi eliabovi, in on, sin peleta, sina rubenovega,
Num.16.2    in vstali so pred mojzesom, in dvjesta in petdeset izraelskih moža, poglavarji poboru, sovražniki sovražnikov, moža imenitnih.
Num.16.3    in zberejo se proti mojzesu in aronu, in rekó: veliko vam je, ker vse zajednica vsi so sveti, in v njih je gospod; kaj ste se povzdignili zoper zboru gospodovo?
Num.16.4    ko je pa slišal mojsije, pade na obličje svoje.
Num.16.5    in reče korahovi in vsemu zboru njegovemu, govoreč: glej, gospod bo spoznal, kteri je njegov in kdo je svet, in da ga pripelí k sebi; in koga je izvolil, naj ga pripelja k sebi.
Num.16.6    to delajte: vzemite sebi kadilnice, korah in vse zajednica njegovo;
Num.16.7    in vsadite na njih oganj, in položite na njih kadilo pred jahvom zautra; in ta človek, kterega bode izvoljal gospod, bode svet. več vam je, sinovi levijevi!
Num.16.8    in reče mojzes korahu: poslušajte, sinovi levijevi!
Num.16.9    ali vam je malo, da vas je bog izraelov razdelil iz shajališča izraelova, da vas pripelja k sebi, da boste služili službe v šatoru gospodovem, in da stanete pred zborom, da jim služite?
Num.16.10   in pripeljal te je tudi vse brate tvoje, levijeve sinovi, s teboj; in vi boste iščeli svećenički?
Num.16.11   tako si ti in ves tvoj zbor zoper gospoda, ker kdo je aron, da boste rodili zoper njega?
Num.16.12   in poslal je mojzes pokličati datana in abirona, sina eliahovega. oni pa rekó: ne hodemo.
Num.16.13   ali malo je to, da si nas izpeljal iz zemlje, ktera teče med lakom in medom, da bi nas pogubil v puščavi, da hočeš za nas glavar?
Num.16.14   ali si nas nisi dovel v zemljo, ki teče med in medom, in si nam dal kraja njive in vinogradnike; videl si oči tistih ljudî? ne pojdemo.
Num.16.15   in ožalosti se mojzes več, in reče gospodu: ne pristopi na njih žré. nič od njih sem sprejel nič, in nič od njih nisem storil.
Num.16.16   in mojzes reče korahovi: ti in ves ljudstvo tvoje bodite pred gospodom, ti in oni in aaron.
Num.16.17   in vzemite vsak svoj kadil, in položite v njih kadilo, in prinesite pred gospoda, vsak svoj kadil, dvjesta in petdeset kadilnikov; tudi ti in aaron, vsak svoj kadil.
Num.16.18   in vzemó vsak svoj kadil, in položili so v njem oganj, in položili so na njem kadilo, in stali so pred vratima šatora pričanja mojzes in aron.
Num.16.19   in korah se zbere zoper njih vse zbor pred šator sastanka; in slava gospodova se pokaže vsemu zboru.
Num.16.20   in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Num.16.21   " odložite se iz tega zboru, da jih pogubim v jednom času.
Num.16.22   in padejo na obličje svoje, in rekó: bog, bog duhov vseh tistih mesnih tistega, če greši eden človek, bodeš se razsrdil na vse zboru?
Num.16.23   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.16.24   govori zboru, govoreč: pojdite se okolo korahova korahova.
Num.16.25   in vstal je mojzes, in odide k datanu in abiramu, in šli so ž njim starešine izraelovi.
Num.16.26   in oznanjeval je k zboru, govoreč: odločite se od šatorov tistih ljudî, in ne dotaknite se ničesar, kar je jim, da se ne pogubite v vseh greh svojih.
Num.16.27   in so se odpelili od šatora korahova, datana in abiramova; a datan in abiram so izšli, in stajali so pri vratima šatorih svojih, in žene njih, in otroci njihovi, in otroci njih.
Num.16.28   in reče mojzes: po tem spoznate, da me je gospod poslal, da bodem napravil vse te dela, in da ne delam od sebe.
Num.16.29   če bi ti sinovi umrli po morji vseh človeških, ko bodo pokazali za voljo vseh ljudî, to me je gospod ne poslal.
Num.16.30   ali če gospod pokaže dobro, in zemlja razprne svoja usta in požre jih in vse, kar jim je; in živali bodo živi v podzemlji, da boste spoznali, da so te ljudjé razdražili gospoda.
Num.16.31   ko je pa končal govoriti vse te besede, razdila se je zemlja pod njima.
Num.16.32   in razprla se je zemlja, in pog njih, in njih hiše, in vse ljudstvo, kteri so bili z korah, in vse njih životinje.
Num.16.33   in pošli so oni in vse, kar je njih, živi v grobu, in zemlja jih je pokrila; in poginili so se iz sredi zboru.
Num.16.34   in vsi izraelci, kteri so okolo njih, bežali so za njih glas, ker so govorili: da nas ne pog zemlja.
Num.16.35   in oganj izide od gospoda, in požre njih dvjesta in petdeset možnih, kteri so prinosili kadilo.
Num.16.36   in gospod reče mojzesu:
Num.16.37   reci eleazaru, sinu aaronovemu, svećeniku: vzdignite kadilniki iz sreča, in ognjem sedaj sedi, ker posvečé so.
Num.16.38   in kadilniki tistih, kateri so grešili zoper njih življenje, naj jih izpolnjujejo, da se opravljajo oltar, ker so se prinesli pred gospoda, da so se posvetili, in bili so za znamenje sinovima izraelovim.
Num.16.39   in eleazar, sin svećenika, vzel je bronjave kadilnice, ktere so pripeljali izgubljeni; in odločili so jih za pokrivanje oltarja.
Num.16.40   za spomen sinovima izraelovim, da se ne približa nič tujca, kteri ni iz potomstva aaronovih, da ne pristopi k njemu kadilo pred gospodom, da se ne bode kakor korah in sovražnikov njegovega, kakor je govoril gospod po mojzesu.
Num.16.41   a drugi dan zgodilo se vse izraelovi sinovi proti mojzesu in aronu, govoreč: vi ste pogubili ljudstvo gospodovo.
Num.16.42   in zgodí se, ko se je zbirala shajališče proti mojzesu in aronu, pridejo k šatoru sastanka, in glej, oblaka ga pokrila, in pokaže se slava gospodova.
Num.16.43   in prišel so mojzes in aaron pred šator sastanka.
Num.16.44   in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Num.16.45   pojdite izmed tega zboru, da jih pogubim v jednom času. in padli so na obličje svoje.
Num.16.46   in mojzes reče aronu: vzemi kadilnik, in položi na njem oganj iz oltarja, in pokladi na nj kadilo, in vrni se skoro v obbor, in napravi obred njih obred pomirenja, ker je izšel jeze pred obličjem gospodovim, pogubljeno je razdraga ljudstvo.
Num.16.47   in aaron vzeme, kakor mu je mojzes govoril, in bežal je v shajališče; in glej, bila je velika iazva v ljudstvu. in vrgel je kadilo, in dokončil je obred pomirenja za ljudstvo.
Num.16.48   in storil je sredi mrtvih in živih, in porašila se je iazva.
Num.16.49   tiste pa, kteri so bili mrtvi v morji, bilo je šeznaest tisoč in sedemstotin, brez njih, kteri so umrli za voljo korahova.
Num.16.50   in vrnil se je aaron k mojzesu pred šator sastanka, in porašilo se je iazva.
Num.17.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.17.2    reci izraelovim sinovima, in vzemi od njih čezlo po zboru rodú, od vseh vélikih glav njih dvanajst točev, in vsadi po času njegovem ime njegovo.
Num.17.3    in ime aronovo napiši na toči levijevo, ker je jedna šiba po rodovi rodú svojih.
Num.17.4    in postaviš jih v šator sastanka pred pričevanje, v kterih sem se jaz s teboj oznanjal.
Num.17.5    in toliko človeka, kterega bom izbral, izročil bo širo njegovo; in izpolnjujem od mene ropstvo izraelovih, katere so rodili zoper vas.
Num.17.6    in mojzes reče synom izraelovim, in dali so mu vsi véliki poglavarji; dvanajst šiba za poglavarje po domovih svojih rodú, dvanajst točev, in štap aaronov je sredi točev svojih.
Num.17.7    in mojzes položi šibe pred gospodom v šatoru sastanja.
Num.17.8    in zgodí se drugi dan, da vnide mojzes v šator sastanka; in glej, težko aaronovo štap, ktera je bila za levijevo dom.
Num.17.9    in izpelje mojzes vse šibe pred obličjem gospodovim k vsem izraelcima; in videli so, in vjeli so vsak svoj štap.
Num.17.10   in gospod reče mojzesu: potegni štap aaronovo pred pričanje, da se zahrani za znamenje sovražnikov; in povrni se ropov njih od mene, da ne poginejo.
Num.17.11   in napravil je mojzes in aron; kakor je zapovedal gospod mojsiju, tako so storili.
Num.17.12   in sinovi izraelovi rekó mojzesu: glej, poginemo, izgubili smo, vsi smo izgubljeni.
Num.17.13   vsak, kdor se dotakne do šatora gospodovo, mora umrl, da bodemo pogubljeni?
Num.18.1    in gospod reče aronu: ti in sinovi tvoji in dom očeta tvojega s teboj boste nosili krivice za svetišče; in ti in tvoji sinovi boste ponesli krivice službe vaše.
Num.18.2    tudi brate svoje, pleme levijevo, rod očeta svojega, pridi k sebi, da ti pridajajo, in naj ti služe; ti pa in sinovi tvoji s teboj bodejo služili pred šator sastanka.
Num.18.3    in držé straže tvoje in službu za vse prebivališče; ali naj ne pristopijo k vekomaj svetim in k žrtveniku, da ne poginejo, tudi ti in vi.
Num.18.4    in pridružili se bodo k tebi, in bodo držali službu v šatoru sastanja, po vsem službi prebivališče; ali hudobnik naj se ne približi k tebi.
Num.18.5    da boste držali straže svetišče in postave žrtvenika, da se ne bode obličja zoper izraelce.
Num.18.6    kajti jaz sem sprejel brate svoje levitice izmed izraelcev, kakor dar dano gospodu, da bodo služili službe v šatoru sastanka.
Num.18.7    a ti in sinovi tvoji s teboj bodite držali službstvo vaše v vsem, kakor je žrtvenik, in to, kar je pri zavesu, in služite. dajem vam služabstvo za voljo službe vaše; a hudovnik, kteri se je približal, umrete.
Num.18.8    in gospod reče aronu: glej, jaz sem ti dal postavljenje svojih prvina; od vseh posvečenih izraelaca dajem tebi in tvojim sinovima za vekomaj za vekomaj.
Num.18.9    to naj ti bode od posvečnih posvečnih darov: od vseh njih darov, in od vseh njih darov, in od vsega njih krivičnosti, in od vsega njih prestupljenja, ktere so mi dali; od vseh najvišnih darov imajo tebi in tvojim sinovih.
Num.18.10   v svetem svetem mestu možeš jih jesti; vse muškarce naj jih jesti; sveti naj ti bodo.
Num.18.11   in to naj ti bode: prvina svojih darov, od vseh žrotih izraelovih, dajem ti, in tvojim sinovi in tvojim hlapcem z teboj za vedno ustavo; vsak, kdor je čist v hiši tvojem, bode je jesti.
Num.18.12   vse najlepšo od olivo in vse najlepjo od vina in obilja, prvina njih, ktere so davali gospodu, dajem ti.
Num.18.13   prve plašče vsega, kar je v njih deželi, ko prinesó gospodu, naj imajo; vsak, kdor je čist v hiši tvojem, bode ga jesti.
Num.18.14   vse, kar je postavljen v izraelu, ti bode.
Num.18.15   vse, kar se razprne moč z vsakega mesa, ktero so prinosili gospodu, od ljudî in od skot, ti bode; ali prekupljeno od ljudî naj se izkupi, in prvorojeno z nečistim skotom naj se izkupiš.
Num.18.16   in izkupljenje, ktero bode bilo več meseč, po petu siklih, po srebru svetem, je dvadeset kamenja.
Num.18.17   ali prvorojeno od býčka, in prvorodega z ovčim, in prvorodnika iz koz ne odkupi; sveti so; in njih krvi preliš na oltar, in njih sebo spali v ugodan duhu, v ugodan miris gospodu.
Num.18.18   a meso njih naj ti bode, kakor tudi grud žrtvov in desno pleč naj ti bode.
Num.18.19   vse područje svetih, katere bodo odnesli sinovi izraelovi gospodu, dal sem ti, in sinam tvojim in hlapcem tvojim z teboj za vedno ustavo; zaveza soli soli je pred gospodom za te in za seme tvoje po tebi.
Num.18.20   in gospod reče aronu: v deželi svojem ne boš imel nasledstvo, in ne boš imel del v njih; jaz sem del tvoj in nasledstvo tvoje sredi izraelaca.
Num.18.21   a levijevim sinim sem dal vse desetine v izraelu za zhrebii za njih službo, katero so služili službo v šatoru sastanka.
Num.18.22   in sinovi izraelovi naj se više ne pridejo k šatoru sastanka, da ne ponesó greha in ne poginejo.
Num.18.23   a levijevi naj bodejo služili službo v šatoru sastanka, in sami bodo nosili krivičnosti svoje. to je vekomaj vekomaj v rodov njih; in sredi izraelaca ne bodo imeli posečanja.
Num.18.24   ker desetine izraelovih sinova, katere prinesó v dar gospodu, dajem levitom v posjed; zato jim sem rekel: sredi izraelaca ne bodo imeli vdova.
Num.18.25   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.18.26   govori levitom, in reci jim: kedar vzemete od izraelaca desetinu, ktero sem vam dal od njih v posevanje, prinesete od njega v dar gospodu desetinu od deseti.
Num.18.27   in rečeno vam se bode daritvo vaše, kakor pšenico z gumna in kakor područje od lačnika.
Num.18.28   tako tudi vi prinesete dar gospodovo od vseh desetih svojih, ktere boste prijeli od izraelaca, in dajte od njih gospodu dar gospodovemu aronu.
Num.18.29   od vseh darov vaših prinesete dar gospodu; od vseh dadežnih darov dajte posvečenje.
Num.18.30   in ti jim reci: kedar prinesete najbolje od njega, to se bode zgodilo levitima kakor rodo z gumna in kakor rodo iz toče.
Num.18.31   in najdete ga na vsakem mestu, vi in sinovi vaši, ker to je vam plačilo za voljo službe vaše v šatoru sastanka.
Num.18.32   in ne ponesate greha za voljo njega, ker boste odnesli najbolje od njega, in ne oskvrnite svetinja izraelovih, da ne umrete.
Num.19.1    in gospod reče mojzesu in aronu, govoreč:
Num.19.2    to je postavo postave, ktero je zapovedal gospod, govoreč: govori izraelovim, da ti prinesó več čerčino, brez madeža, v katerem ni bilo vada, in na katerem ne je vržen jaram.
Num.19.3    in dajte ga svećeniku eleazaru, in izpeljajo ga ven iz tabora, in zakolió je pred njim.
Num.19.4    in eleazar naj vzeme s krvi svojej krvi svoje, in pokropi od krvi njegove sedem puta pred obličjem šatora pričanja.
Num.19.5    in ognjem naj se spali pred njim, in koža in meso njeno in krvi njeno naj se spali.
Num.19.6    in kapłan vzeme cedrovo drevo, in isop, in karmečino, in vržejo ga v razpaljenje teleta.
Num.19.7    in svećenik naj izpere oblačila svoje, in okupa telo svoje v vodi; potem vnide v tabor, in nečist bode svećenik do večeri.
Num.19.8    in kdor ga spali, naj izpere oblačila svoje, in obmazí telo svoje, in nečist bode do večeri.
Num.19.9    in kdor je čisti človek, zbere pepel jezika, in položí ga ven iz tabora na čisto mesto; in da se ostane za zboru izraelcev za voda očiščenih; to je za očistvo za očiščenje.
Num.19.10   in kdor zbiraje pepel vola, naj izpere oblačila svoje, in nečist bode do večeri; in to naj bode vekomaj za izraelce in za tujci, kteri so prebivali med njimi.
Num.19.11   kdor se dotakne mrtvih človeške, bode nečist sedem dnî.
Num.19.12   on naj se očisti trećega dan in sedmi dan, da bode čist; ali če se ne očisti trećega in sedmi dan, ne bode očistil.
Num.19.13   vsak, kdor se dotakne mrtvih od mrtvih človeške, in ne očisti se, oskvrnil je prebivališče gospodovo; in ta duša bode izgubljen iz izraela, ker se niso očistili očiščeno vode na njem; nečist je, in nečistota njegovo je še v njem.
Num.19.14   to je postavo: če človek umre v hiši; vsak, kdor vnide v šator, in vsak, kdor je v šatoru, nečist bode sedem dnî.
Num.19.15   in vse odvrneno posudo, na katerem se ne zgrabi, nečistega je.
Num.19.16   in vsak, kdor se dotakne na polji pogubljen, ali mač, ali kosti človeke, ali grob, bode nečist sedem dnî.
Num.19.17   za nečistega naj vzemó pepel popaljenja za očiščenje za očiščenje, in izlijejo na njo živo vode v posuč.
Num.19.18   potem naj vzeme hisop, in omoče ga v vode, in pokropi po hiši, in na vse več, in na duše, kteri so bili tam, in na tistega, kteri je imel kosti, ali pobijenega, ali ubijenega, ali mrtva, ali groba.
Num.19.19   in čisti naj očisti nečistega trećega in sedmi dan, in očisti ga sedmi dan; in izpere oblačila svoje, in omyje se v vodi, in ostane nečist do večeri.
Num.19.20   ali kdor ostane nečist, in ne očisti se, iztrebi ta duša iz sreča, ker je oskvrnil svetišče gospodovo; vode očiščenih niso bili očisti na njem, nečist je.
Num.19.21   to naj vam bode vekomaj postavo; in kdor obleče očiščeno vode, naj izpere oblačila svoje; in kdor se dotakne vode očiščenih, bode nečist do večeri.
Num.19.22   in vsak, kar se ga nečisti dotakne, bode nečisto; in duša, kteri se dotakne, nečist bo do večeri.
Num.20.1    in pride izraelci, vse zajednica, v puščavo sin, v prvi mesem, in ljudstvo se nastani v kadeši; in tam je umrl mirjam, in tam se je pokoril.
Num.20.2    in v shajališči ni bilo vode; in sporočili so se proti mojzesu in aronu.
Num.20.3    in ljudstvo se je zgodilo s mojzesom, govoreč: o da smo bili umrli, ko smo poginili bratje naše pred gospodom!
Num.20.4    kaj ste odpelili zboru gospodovo v tu puščavo, da boste pogubili nas in stoke naši?
Num.20.5    kaj ste nas izpelili iz egipta, da nas odpelete na to hudobno mesto; mesto, kjer se ne seje, ne smokva, ne vinograda, ne granja; tudi ne je vode da pijemo.
Num.20.6    in pride mojzes in aaron od zbora pred šator sastanka, in padli so na obličje svoje; in ukaže jim se slava gospodova.
Num.20.7    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.20.8    vzemi štap, in zberi shajališče, ti in brat tvoj aaron, in govorite k skalu pred njih, da bo dal vode svoje; in izpeljaš jim vode iz skale, in napoješ zajednicu in stoke njih.
Num.20.9    in zgrabi mojzes stavo pred obličjem gospodovim, kakor je zapovedal.
Num.20.10   in zbere mojzes in aron shajališče pred roko, in reče jim: poslušajte me, nepokorni! bomo li iz tej skale izpeljal vam vode?
Num.20.11   in povzdignivši mojzes roko, udarí kamen z šibom svojim dvakrat, in izšel je veliko vode; in pila je zajednica in skot njih.
Num.20.12   gospod pa reče mojzesu in aronu: ker niste me verovali, da me posvetite pred obličje izraelovih, za to ne vzemite tega zbora v zemljo, ktero sem jim dal.
Num.20.13   to je voda meriba, ker so se zakopali sinovi izraelovi pred gospodom, in posvetilo se je v njih.
Num.20.14   in mojzes je poslal iz kadeša glasnike k kralju edomskomu, govoreč: tako pravi brat tvoj izrael: ti véš vse trudove, kteri so nas našli.
Num.20.15   da so pošli očetje naši v egipet, in prebivali smo v egiptu mnogo dnî; in postali so nas egipčani in očetje naših.
Num.20.16   in klicali smo se k gospodu, in slišal je glas naš, in poslal je angelja, in izpelje nas iz egipta; in sedaj smo v kadeši mestu, od kraja oblasti tvoje.
Num.20.17   daj, da bodemo prešla po deželi tvojem; ne pojdemo po njivih, ne po vinogradnih vinogradnih, in ne bomo pivali vode iz roke; ne bodemo hodili ni napravo, ni levo, dokler ne prošemo granice tvoje.
Num.20.18   edom mu pa reče: ne bodeš prošlo po meni; če pa ne bodem izšel s mečem proti tebi.
Num.20.19   pa mu rekó izraelci: po kraji bodemo prešla, in če bomo pili tvojo vode, jaz in stokač, da ti dajemo za čast; ali nič ni za to, da bomo prešli.
Num.20.20   on pa reče: ne bodeš prešlo. in odšel mu je edom z velikim ljudstvom, in z močnim rukami.
Num.20.21   tako se je edom ne hotel dati izraelu, da bi prešlo po oblasti svojem; in izrael se odstopi od njega.
Num.20.22   in izidejo od kadeša, in pride sinovi izraelovi, vse zajednica, na goro hor.
Num.20.23   in gospod reče mojzesu in aronu na gore or, na područji zemlje edomske, govoreč:
Num.20.24   " aaron se bo pripeljal k ljudstvu svojemu, ker ne bo prišel v zemljo, ktero sem dal izraelcima, ker ste se opomenili zoper mene pri vodah meriba.
Num.20.25   vzemi aarona in eleazara, sina njegovega, in povedi jih na gore or.
Num.20.26   in izpelji arona obleke njegovo, in obleči ga eleazaru, sinu njegovemu, in aaron naj se najde, da bode tam umrl.
Num.20.27   in učil je mojzes, kakor je zapovedal gospod; in stopili so se na goro hor pred vsem zborom.
Num.20.28   in izpelí aaronovi oblačila svoje, in obleče jih za sina njegovega eleazara; in aaron je umrl na vrg gore; in prišel je mojzes in eleazar s gore.
Num.20.29   in videvši vse zajednica, da je aaron prešlo, zaplakal so arona trideset dní, ves dom izraelov.
Num.21.1    ko je slišal kenanski kralj aradov, kteri je prebival na negebu, slišal je, da je prišel izrael po poti atharim, bojuje se zoper izraela, in vzel jih je izgnance.
Num.21.2    in izrael izpolni obet gospodu, in reče: če predaš ljudstvo to v roko, pogubim njih dežele.
Num.21.3    in slišal je gospod glas izraelovega, in predal je kenaance na njih; in pogubil je njih in njih mesta; in nazvali so mesto to mestu horma.
Num.21.4    in odpeljali so se z gore or po poti nad morjo romovo, da bodejo obpelili edomsko zemljo; in ljudstvo se je žalobil po poti.
Num.21.5    in razgovarjali so se ljudstvo zoper boga in zoper mojzes, govoreč: kaj ste nas izpelili iz egipta, da bi morili v puščavi? ker ni kruha, ne vode, in duša naša se je zasramila s težko kruhom.
Num.21.6    in gospod poslal na ljudstvo čarobne zmije, kteri so udarili ljudstvo, in mnogo ljudstva je umrl v izraelu.
Num.21.7    in narod pride k mojzesu, in rekó: grešili smo, ker smo govorili zoper gospoda in zoper tebe; molite se gospodu, da odvrne od nas zmije. in pomolil se je mojzes za ljudstvo.
Num.21.8    in gospod reče mojzesu: zrabi si čarino, in položi ga na znamenje; in bode, da vstane vsak zadnje, ko ga ugleda, ostane živo.
Num.21.9    in napravil je mojzes z meč meč, in postavil ga na mrežo; in zgodí se, ko je čarilo zmija človeka, pogleda na meč mednega, in ostal je.
Num.21.10   in otpravivši se sinovi izraelovi, razbili se v obotu.
Num.21.11   in izpeljali so se iz obota, in razbili se v ije-abarijo, v puščavi, ktera je pred moab, na izhodu solnce.
Num.21.12   odtod odidejo, in razbili se v dolinu zered.
Num.21.13   odtod so odšli, in položili so se ob onu stranu arnona, ki je v puščavi, ki je izšel iz kraja amorejskih; kajti arnona je oblast moava, između moava in amorejaca.
Num.21.14   za to se pravi v knjigi vojske gospodovih: vaheb v sufa in potoku arnona;
Num.21.15   in potoke, ktere so postavili za prebivališče efera, in pristopijo do kraja moapske.
Num.21.16   in odtod se odidejo v beer. to je kladenec, o kterem je rekel gospod mojzesu: zberi ljudstvo, in dam jim vode.
Num.21.17   tedaj zapeče izrael to pesn: na puščavi, zapečajte ga!
Num.21.18   kladenca, ktero so kopali véliki, izkopali so oblasti ljudstva, z oblastjo svojimi. " in od kladenca so se vrgli v matana.
Num.21.19   in od matana v nahaliel; in od nahaliela v bamot;
Num.21.20   in od bamota v dolinu, ktera je na polji moava, od vrha pisga, ktera gleda pred puščavo.
Num.21.21   in poslal je mojzes poslancev k sihonu, kralju amorejskomu, govoreč:
Num.21.22   daj, da bodemo prešla po zemlji tvojej; ne bodemo nič v polje, ne v vinogradnike; ne bomo pijali vode iz kladenca; za kraljestvo kraljestvo hodemo, dokler ne prejemo granice tvoje.
Num.21.23   ali sihon ni dal izraelu, da bi prešlo po područji svojem; in sebral je sihona vse ljudstvo svoje, in izide zoper izraela v puščavo; in ko je prišel v jahaz, ustavil je z izraelom.
Num.21.24   in razbije ga izrael mečem, in oblačili so zemljo njegovo od arnona do jaboka, do kraja amonovih, ker je prejel područje ammonitske.
Num.21.25   in izpeljal je izrael vse te gradove; in prebival je izrael v vseh deželih amorejskih, v hešbonu in v vseh oblastih njegovih.
Num.21.26   kajti hešbon je bila mesto sihona, kralja amorejska, in on je bil vodil s prvi kraljem moapskim, in vzel je vse njegovo zemljo od njih do arnona.
Num.21.27   zato rečitelji govoré: pridite v hešbon, da se zgradi in zagradi grad sihona.
Num.21.28   kajti oganj je izšel iz hešbonu, plamen iz mesta sihona, in požrla je na moave, in pog stvari arnonovih.
Num.21.29   gorjé ti, moave! izgnal si, ljudstvo kemoša; izročili so sinovi svojici, in kćeri njih v plen kralju amorejskem sihonu.
Num.21.30   potegnili smo jih; poginilo se je hešbon do dibonu; izpolnjevali smo se do nofa, ko je do nofa.
Num.21.31   in izrael se nastani v zemlji amorejskej.
Num.21.32   in poslal je mojzes, da izgleda jazer; in zabrali so njih vesele, in izpeljali so amorejce, kteri so tam prebivali.
Num.21.33   in povrnivši se, šli so po poti v vasan; in izšel jim je og, kralj vasanski, s vsem svojim ljudstvom, na boj do edreje.
Num.21.34   gospod pa reče mojzesu: ne boj ga, ker sem predal in vse ljudstvo njegovo in zemljo njegovo; in delaj mu, kakor si storil sihonu, kralju amorejskemu, kteri je prebival v hešbonu.
Num.21.35   in pobili so ga, in sinove njegove, in ves ljudstvo njegovo, da nič ni ostal; in zabrali so jo zemljo.
Num.22.1    in popelili so se izraelci, in razbili so se na moapskem moapskim, pri jordanu, proti jerihonu.
Num.22.2    videvši pa balak, sin sepforov, vse, kar je storil izrael amorejcem.
Num.22.3    in moab se uplaši ves ljudstva, ker je bil mnogo; in povrne se moab iz obličja izraelovih.
Num.22.4    in moapci rekó madijanskim starejšem: sedaj bo zgrabil ta zboru vse, kteri so okolo nas, kakor se bode vrgel telec polja. in balak, sin sepforov, je bil v tem času moapski kralj.
Num.22.5    in poslal je poslance k balaamu, sinu beorovemu, petor, ki je pri reke, v zemlji sinov naroda njegovega, da ga pokličejo, govoreč: glej, ljudstvo je izšel iz egipta, in glej, pokril je zemljo, in sedí se pri meni.
Num.22.6    pojdi torej, podaj mi to ljudstvo, ker je moč od mene; če bi ga mogel udariti in izpeliti iz zemlje; kajti vém, da katerega ti blagosloviš, blagoslovljen je, in katerega ti preklinjaš, preklinjen je.
Num.22.7    in šli so starješine moapske in starešine midjanske, in vračanja v roke svojem; in pridejo k balaamu, in povedajo mu besede balakove.
Num.22.8    on jim pa reče: ostanite tu noč, da vam bom odgovoril več, kar mi bode rekel gospod. in moapske véliki ostali pri balaamu.
Num.22.9    in pride bog k balaamu, in reče: kaj so te ljudjé, kteri so pri tebi?
Num.22.10   in balaam reče bogu: balak, sin sepfojov, kralj moabov, poslal jih je k meni, govoreč:
Num.22.11   glej, ljudstvo je izšla iz egipta, in pokril je obličje zemlje; pojdi torej, proklinjaj mi ga; možda bi ga mogel udariti, in izpeljal ga bom iz zemlje.
Num.22.12   in reče bog bileamu: ne pojdi s njimi; ne proklinjaj ljudstva, ker je blagoslovljen.
Num.22.13   in balaam vstal jutro, in reče poglavarjem balakovim: pojdite k svome gospodarju, ker gospod ne bi me prosil, da bom šel z vami.
Num.22.14   in vstali so poglavarji moapske, in pridejo k balaku, in rekó: bileam ne hoče iti z nami.
Num.22.15   in balak pošlje še poglavarje, več in več od njih.
Num.22.16   in pridejo k balaamu, in rekó mu: tako govori balak, sin sepforov: ne boj se priti k meni.
Num.22.17   kajti veličastno te bodem slavil, in vse, kar si ti povedal, učinim; in pojdi, proklinjaj mi tega ljudstva.
Num.22.18   pa odgovorí balaam, in reče poglavarjem balakovim: če mi dadó balak svoj dom poln srebra in zlata, ne bom mogel prestupiti besedo gospoda boga svojega, da bi storil malo ali veliko.
Num.22.19   ali sedaj ostanete tu tudi vi tu noč, da spoznam, kaj mi bode priložil gospod govoriti.
Num.22.20   in pride bog k balaamu noč, in reče mu: ko so ti ljudje prišli, pojdi, pojdi za njimi, ali delaj to, kar ti bom govoril.
Num.22.21   vstavši pa balaam jutro, osedel je magarca svojo, in odide z poglavarji moapskim.
Num.22.22   in zažalostí se gnjev božji, ker je šel. in vstal je angelj božji na pot pred njim, in on je sedel na magarji svojem, in dva otroca njegovega z njim.
Num.22.23   in videvši magarca angelja gospodovo, stoječ na poti, in meč njegovega v ruci svojem; in vrgel se osel iz puta, in šel je na polje. in udaril je magarca, da ga storí na poti.
Num.22.24   pa se stopi angelj božji na ložakh vinogradnih, ktera je bila ograta odtod, in osedlo je odtod.
Num.22.25   kad pa magarca ugleda angelja gospodovo, pritesnila se je k zidu, in zapretila bileamovega nogu k zidi; ter ga je bil več udaril.
Num.22.26   pa se stopi angelj božji, in odide, in stopi na njej mestu, v kterem ni bilo, da bi se uklonil ni desno, ni levo.
Num.22.27   in videvši magarca angela božjega, sedel se je pod bileamom; in zažalostilo se se balaam, in udaril je oslico z šibom.
Num.22.28   in gospod otvori usta magarca, in reče bileamu: kaj sem ti storil, da si me še trećega udaril?
Num.22.29   pa reče balaam oslici: za to si mi hlapil; če bi imel mač v moči mojem, to sem te bil precej pogubil.
Num.22.30   pa reče magarca bileamu: nisem li tvoja magarca, na katerem si hodil od mladosti svoje do današnjega dnî? je li nič, da sem ti tako storil? on pa reče: ne.
Num.22.31   tedaj odkri gospod oči balaamu, in glej, in videl je angelja gospodovo, stoječ na poti, in meč v ruci svojem; in pokloni se, ter se pokloni na obličje svoje.
Num.22.32   in angelj božji mu reče: za kaj si udaril oslico svojo tri več? glej, jaz sem izšel, da bi ti prejel, ker ti je krivica pred mojim obličjem.
Num.22.33   oslica me pa ugleda, in odstopi se od mene trećega; če se ne bi odvračal, ti bi te torej ubil, a tu ga sem ostal.
Num.22.34   in balaam reče angelu gospodovu: zgrešil sem, ker sem nisem veroval, da si ti pred menoj storil na poti; sedaj pa, če se ti ne zgodi, odvračim se.
Num.22.35   in angelj božji reče bileamu: pojdi z ljudmi, ali samo to, kar ti rečem, to naj govoriš. in bileam je šel z balakovima balakovim.
Num.22.36   slišavši pa balak, da je prišel balaam, izide mu naproti v mesto moabu, ktera je na područji arnona, ktera je na kraji područja.
Num.22.37   in reče balak bileamu: nisem ti poslal pokličati te, da te pokličeš? za kaj si ne prišel k meni? ali ne bom mogel ti častiti?
Num.22.38   bileam pa reče balaku: glej, prišel sem k tebi; ali kaj bom mogočni govoriti kaj? besedo, katero bo vložil bog v usta moje, to bom govoril.
Num.22.39   in bileam je šel z balakom, in pridejo v kiriat-husot.
Num.22.40   in zaklal je balak telce in ovce, in poslal je bileamu in poglavarjem, kteri so bili ž njim.
Num.22.41   in zgodí se jutro, in vzeme balak bileama, in odpelje ga na popelje vaalovo, in videl je odtod kraja ljudstva.
Num.23.1    in balaam reče balaku: zbudi mi tu sedem žrtvenika, in pripravi mi tu sedem telce in sedem ovnov.
Num.23.2    in balak učini, kakor mu je balaam povedal; in balak in balaam prinesó po telcu telca in ovna.
Num.23.3    in balaam reče balaku: stoj blizu za svoje prinosnice, in jaz bodem šel; bodi li gospod prišlo zoper mene; in kar mi pokaže, oznanjujem ti. in odide na prostor.
Num.23.4    in bog se pride k balaamu. in reče mu bileam: sedmeri žrtvenike sem pripravil, in prinesel sem po jednom telcu in ovna na vso žrtveniku.
Num.23.5    in gospod vloži besedo v usta balaamovi, in reče: vrni se k balaku, in govori tako.
Num.23.6    in prišel je k njemu, in glej, on stoji pri pričesnih svojem, on in vsi poglavarji moapski s njim.
Num.23.7    in priče priliko svoji, in reče: iz mesopotamje me je vzel balak, kralj moapski, iz gor istočnih, govoreč: pojdi, proklinjaj mi jakoba, in pojdi, proklinjaj izraela.
Num.23.8    kaj bom proklinjal, kogar bog ne preklinja? ali kaj bom proklinjal, kogar gospod ne preklinja?
Num.23.9    ker s vršče gor ga vidim, in od pastih ga gledam; glej, narod prebiva sam, in med poganom se ne vpije.
Num.23.10   kdo bi prebrojil seme jakobovega, in kdo prebroja izraelcev, da bi umrl za življenje pravičnih, da bi bilo moč moja kakor to! "
Num.23.11   in reče balak bileamu: kaj si mi storil? za proklinjanje sovražnikov mojih sem te poklical, in glej, ti si blagoslovil blagoslov.
Num.23.12   on pa odgovorí in reče: ne hočem li govoriti to, kar mi bode vložil gospod v usta mojo?
Num.23.13   in reče mu balak: pojdi, pojdi z menoj na drugo mesto, od kterega ga boš videl, nego samo kraj njegove bodeš videl, a vse ga ne boš videl; in proklinjaj mi ga odtod.
Num.23.14   in vzemši ga na polje sofim, na vršč pisga; in postavil je tam sedem kraja, in prinese po jednom telcu in ovna na žrtveniku.
Num.23.15   in reče balaku: stoj blizu za svoje prinosnice, a jaz bom šel, da bi se vprašal boga.
Num.23.16   in gospod se sreča balaama, in vložil je besedo v usta njegovo, in reče: vrni se k balaku, in govori tako.
Num.23.17   in vrne se k njemu, in glej, on stoji pri pričarji svojem, in z njim vojske moapske. in reče mu balak: kaj je govoril gospod?
Num.23.18   in priče priliko svojo, in reče: vstani, balak, in poslušaj, poslušaj, sin sepforov.
Num.23.19   bog je kakor človek, da se zgrabi, ne kakor človek, da bi se skril; rekel je: ne bo li storil? govori, in ne ostane.
Num.23.20   glej, blagoslovit bodem, blagoslovil bodem; blagoslovil bodem, da se ne odvračam.
Num.23.21   ne vidi hudo v jakobu, in nič hudo ne vidi v izraelu; gospod, bog njegov, je z njim, in čast nad njim je vladač.
Num.23.22   bog jih je izpeljal iz egipta; njih je podoba edinoroga.
Num.23.23   ker ne ima vračanja zoper jakoba, ni vračanja v izraelu; v času se bo rečeno jakovu in izraelu: kaj je bog dokončal.
Num.23.24   glej, ljudstvo se bo povzdignil kakor lavič, kakor lavič se razsiča; ne bo ležal, dokler ne iade žito in ne pije kri mrtvih.
Num.23.25   in reče balak bileamu: ne proklinjaj ga, ne blagoslavljaj ga.
Num.23.26   in odgovarjajoč balaam, reče balaku: nisem ti govoril, govoreč: vse, kar reče gospod, to bom storil?
Num.23.27   in reče balak bileamu: pojdi, vezem te na drugega mesta; če se bo dogodilo bogu, da bi mi tam proklinjal.
Num.23.28   in vzeme balak bileama na vrh peora, ktera je ležala v puščavi.
Num.23.29   in balaam reče balaku: zgradi mi tu sedem kraja, in pripravi mi tu sedem telce in sedem ovnov.
Num.23.30   in balak učini, kakor mu je rekel balaam; in prinese po telcu in ovna po jekih krajih.
Num.24.1    videvši pa balaam, da je dobro pred gospodom, da bi blagoslovil izraela, ne odide, kakor je bilo vsakega časa, da bi se zgodilo, in obrati se obličje svoje v puščavo.
Num.24.2    in vzdignivši balaam očí svoje, ugleda izraela, ki je storil po rodovih svojih; in duh božji je bil v njem.
Num.24.3    in poče svoje priliko, in reče: govorí balaam, sin veorov, in govori človek, ktera je več več;
Num.24.4    govorí, kteri sluša besedo božjo, ki vidi viđenje boga; v sne je zakrita oči njegove.
Num.24.5    kako dobri so prebivališče tvoje, jakove, prebivališče tvoje, izrael!
Num.24.6    kakor valovi se pokrivajo, kakor vrbe na reke, kakor šatori, ktere je izpolnil gospod, kakor cedri pri vodi.
Num.24.7    voda bode prošlo iz semena njegovega, in seme njegovo bode v mnogih narodih; in povišal se bo agag kraljestvo njegovo, in izročilo se bo kraljestvo njegovo.
Num.24.8    bog ga je odpelil iz egipta, kakor roč edinoroga mu je; požre se narodi, kateri so mu vračali, in sè strbami svojimi sè strbami svojimi.
Num.24.9    prepeval se je, počita kakor lav, in kakor lavica; kdo ga bode obudil? blagoslovljeni, kteri te blagoslavljajo, blagoslovljeni so, kteri te preklinjajo.
Num.24.10   in žalostno se se razgní na balaama, in udaril je roke svoje, in reče balak bileamu: pokličil sem te, da bi te preklinjal, in glej, tri več si blagoslovil.
Num.24.11   pojdi torej, pojdi na mesto svoje; jaz sem rekel, da te osramotim; ali glej, gospod te je prišlo slavo.
Num.24.12   in balaam reče balaku: ali nisem govoril tudi angeljem tvojim, katere si mi poslal, govoreč:
Num.24.13   če mi dá balak svoj dom poln srebra in zlata, ne bom mogao prestupiti besedo gospodovo, da bi storila dobro ali dobro od sebe; kar reče gospod, to bom rekel.
Num.24.14   in sedaj, glej, hodim k mestu svojemu; pojdi, povem ti, kaj bo storil ta ljudstvo tvojemu ljudstvu v zadnjih dnevih.
Num.24.15   in poče svoje priliko, in reče: govorí balaam, sin veorov, in govori človek, ktera je več več;
Num.24.16   ta, kteri čuje besedo božjo, znanje najvišega najvišjega, in vidim viđenje boga v snu, zakrita oči njegove.
Num.24.17   pokazujem ga, a ne sedaj sedaj; blagor mu, ali ne približuje se. zvezda izide iz jakoba, in vstane zvezd iz izraela; in udaril bode vojsko moava, in razgrabi vseh sinov sitovih.
Num.24.18   in edom bode postal baština, in njih sovražnik bode ezav, sovražnik njegov; izrael pa bode napravil silno.
Num.24.19   in zgodilo se bode iz jakoba, in pogubi spasitelja iz mesta.
Num.24.20   in videvši amalika, oznanjeval je priliko svojo, in reče: amalečan je prvina poganov, ali konec njih bode pogubljen.
Num.24.21   in videvši kenejce, priče priliko svojo, in reče: krepko je prebivališče tvoje, in ti si položil gnezdo svojo na skale.
Num.24.22   ali boste postali vekomaj, da te izpelje asirija.
Num.24.23   in oznanjeval je priliko svojo, in reče: gorj! kdo bo živel, ko bo to storil bog?
Num.24.24   in izšli bodo iz roke kitijevih, in pogubijo asirijo, in pogubijo hebreja; ali tudi oni bodejo poginili.
Num.24.25   in vstane balaam, in odide, in vrne se na svoje mesto; in balak je šel tudi balak.
Num.25.1    in izrael je ostal v sitimu, in ljudstvo se oskvrnila, da se bludi s močami moapskim.
Num.25.2    in poklicali so ljudstvo do žrtvov malih svojih, in ljudstvo so jedli, in klanjali so se hlapcem svojim.
Num.25.3    in izrael se završi z vaal-fegorom, in razgnalo se je hiša gospodova zoper izraela.
Num.25.4    in reče gospod mojzesu: vzemi vse poglavarje ljudstva, in pokaži jih gospodu pred solncem, da se povrne jezo jeze gospodovo od izraela.
Num.25.5    pa reče mojzes izraelskim hlapcem: pobijte vsak drugega svoje, kteri so bili posvetili za vaal-fegora.
Num.25.6    in glej, neki od izraelaca pride in pripelje k bratom svojem madianičinu pred obličjem mojzes in pred vsem zborom izraelovim; a oni so plakali pri vratima šatoru sastanja.
Num.25.7    in videvši, da je videlo pineas, sin eleazara, sina svećenika arona, vstal iz sredi zajednice, in vzel je v roko svojo mrežo,
Num.25.8    in vnide za izraelcem v peč, in izročil je oboje, izraelovega človeka in ženo, po kraji njeni. in izpolnjevala se je iazva od izraelcev.
Num.25.9    bilo je pa jih, kteri so bili umrli v teči, bilo je dvadeset in četiri tisíce.
Num.25.10   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.25.11   pineas, sin eleazara, sina svećenika arona, odvrnil je gnjev moj od izraelovih sinova, ko je revnoval v njih žalosti v njih; tako sem ne pogubil izraelce v ljubezni svojem.
Num.25.12   zato reci: glej, jaz mu dajem zaveze miru.
Num.25.13   in bode mu in potomstvu njegovemu po njem zaveze za vekomaj vekomaj, za to, da je oprošteno za boga svojega, in dokončil je za izraelce.
Num.25.14   a ime pogubljenega izraelova, kteri je bil pogubljen z madianitijo, je zimri, sin salu, glavnik rodú simeonovega.
Num.25.15   in ime madijančine, ktera je bila razbita, se je imenoval kozbi, hčer sur, poglavarja postave rodú midjanske.
Num.25.16   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.25.17   sovraždite madianitian, in udarite jih.
Num.25.18   kajti sovražniki so sami zoper vas v krivičnosti, katero so vas delali z peora in z kozbi, kćer vélikega midjanova, sestru njih, ktera je padla v dan iazve za peora.
Num.26.1    in zgodí se po teči, in reče gospod mojzesu in eleazaru, sinu svećeniku, in reče:
Num.26.2    vzemite vse zajednice izraelovih, od dvajdeset let in več, po domovih njih rodú, vsak, kdor izhaja vojsko v izraelu.
Num.26.3    in govoril je mojzes in eleazar duhovnik na rólih moave pri jordanu naproti jerihonu, in reče:
Num.26.4    od dvadeset let in veše, kakor je zapovedal gospod mojzesu, in sinovi izraelovi, kteri so izšli iz egipta.
Num.26.5    ruben, prvorojenj izraelovo; sinovi rubenovci: od enoka rod enohovaca; od palu rod palluovská;
Num.26.6    od hesrona rod esronovaca; od karmija rod karmijevo.
Num.26.7    to so rodovi rubenovske; in popis njih je bilo četrdeset in tri tisoč in trideset.
Num.26.8    in sinovi pallu: eliab.
Num.26.9    sinovi eliahovi: nemuel in datan in abiram. to so datan in abiram. to je datan in abiram, kteri so se postavili zoper mojzesa in arona v zboru korahove, ko so se razbunili zoper gospoda.
Num.26.10   in zemlja razprla usta svoja, in pog njih, in korah, ko so bili pogubili zavoljo smrti, ko je požer oganj dvjesta in pedeset, in stali so za znamenje.
Num.26.11   a sinovi korahovi niso umrl.
Num.26.12   sinovi simeonovi po rodovah svojih: od nemuela rod nemuelovega; od jamina rod jaminovega; od jakhina rod jakinovega;
Num.26.13   od zeraha rod zerajov; od šaula rod saulovajská.
Num.26.14   to so rodovi simeonovih; njih je bilo dvadeset in dve tisoči in dvjesta.
Num.26.15   sinovi gadovi po svojim rodovima: od sefona rod sefonijevo; od haggi rod hagijevaca; od šunija rod šunijevaca.
Num.26.16   od ozni rod azenovega; od eri rod eri;
Num.26.17   od aroda rod arodovská; od arela rod arelijevo.
Num.26.18   to so rodovi gadovske, po njih popisanih: četrdeset tisoč in pet stotina.
Num.26.19   sinovi judovi so: er in onan; ali er in onan umrli v zemlji kanaanskoj.
Num.26.20   in sinovi judovi po rodovima svojem so bili: od sela rod šelanovaca; od peresa rod perezovega; od zeraha rod zerahovo.
Num.26.21   in sinovi perezovi so: od hesrona rod esronovaca, od hamula rod hamulovega.
Num.26.22   to so rodovi judovske, po njih popisanjem: sedemdeset in šest tisoč in pet stotina.
Num.26.23   sinovi issašarovi po svojim rodovima: od tola rod tolajská; od puve rod puvcev;
Num.26.24   od jašuba rod jašubijská; od simrona rod simronská.
Num.26.25   to so rodovi isakarovega, po njih popisanih šezdeset in četiri tisuće in trista.
Num.26.26   sinovi zavulonovi po svojim rodovima: od sereda rod sereda; od elona rod elonovo; od jahleela rod jaleelovega.
Num.26.27   to so rodovi zabulonovih, po njih popisanih: šezdeset tisoč in pet stotina.
Num.26.28   sinovi jožefovi po rodovima njih: manasse in efraim.
Num.26.29   sinovi manašeovi: od makira rod makhirovo; in makir se je rodil gileada; od gileada rod galadovská.
Num.26.30   to so sinovi gileadovi: od jezer rod jezerovov; od heleka rod helekovaca;
Num.26.31   od asriela rod ezrijevaca; od šekema rod šekemovega;
Num.26.32   od šemida rod šemidajská, in od hefera rod heferovega.
Num.26.33   a selofhad, sin heferov, ni imel sinova, nego hčere, in imena selofhadovih kćeri: maala in noa, hogla, milka in tirsa.
Num.26.34   to so rodovi manašeove; in popis njih je bilo petdeset in dve tisoč in sedemstotin.
Num.26.35   to so sinovi efrajimovi: od šutelah rod šutelahov, od tahanova rod tahanovská, od tahanita rod tahanovaca.
Num.26.36   a to so sinovi soutelovi: od erana rod eranovo.
Num.26.37   to so rodovi efrajimovih; in popis njih je bilo trideset in dva tisoči in pet stotina. to so sinovi jožefovji po svojim rodovima.
Num.26.38   sinovi benjaminovi po svojim rodovima: od bela rod beljevaca, od ašbela rod ašbelovega, od ahirama rod ahiramovo;
Num.26.39   od šefufama rod hufamovega; od hufama rod hufamovo.
Num.26.40   in sinovi belovi so: ard in naaman; od arda rod ardijev; od naamana rod naamanov.
Num.26.41   to so sinovi benjaminovi po svojim rodovima; in popis njih je bilo četrdeset in pet tisoč in šest stotina.
Num.26.42   to so sinovi danovi po svojim rodovima: od šuham rod suhamovega. to so rodovi danovci po svojim rodovima.
Num.26.43   vsi rodovi suhamovji, po njih popisanih, bilo je šezdeset in četiri tisuće in četiri stotine.
Num.26.44   sinovi ašerovi po svojim rodovima: od imna rod imnavaca; od jišua rod jivijevaca, od beria rod berijevaca.
Num.26.45   od sinova berijevih: od hebera rod heberovega; od malkiel rod malkijevo.
Num.26.46   in ime ašera je ime saraja.
Num.26.47   to so rodovi ašerovih, po njih popisanih: pedeset in tri tisoči in četiri stotine.
Num.26.48   sinovi neftalijevi po svojim rodovima: od jaziela rod jahsejev; od guni rod gunitská;
Num.26.49   od jesera rod jezerovov; od šilema rod šillejská.
Num.26.50   to so rodovi neftalijevih, in njih popisanih je četrdeset in pet tisoč.
Num.26.51   to je popis izraelcev šest stotina in jedi sedemsta in trideset in trideset.
Num.26.52   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.26.53   tistim se bode razdelala zemlja za nasledstvo, po število imena.
Num.26.54   kdor je več, davai največ baštinu, a najmanemu daj menajemu baštinu; vsakemu naj mu se dá nasledstvo, kakor so bili prebrojeni.
Num.26.55   po zhrebih naj se razdelí zemlja, po imenu rodú očetov svojih zavladejo.
Num.26.56   po zhrebijo se naj razdeli nasledstvo njegovo, po mnogih in malo.
Num.26.57   sinovi levijevi po svojim rodovima: od geršona rod geršonovaca; od kehafa rod kehatjevaca, od merarijeva rod merarijevo.
Num.26.58   to so rodovi levijevih: rod libnijev, rod hebronovo, rod mušijevaca, rod mušijevaca, rod mušijevaca; in kehat je rodil amrama.
Num.26.59   in ime amramovo je bilo ime jokebed, hčere levijeva, ktera je rodila leviji v egiptu; in rodila je amramu arona in mojzes, in marijo sestru njih.
Num.26.60   in áronovi se rodilo nadab in abihu, eleazar in itamar.
Num.26.61   ali je umrl nadab in abihu, ko so prinosili svetemu oganj pred gospodom v puščavi sinajske.
Num.26.62   in prebrojeni jih je bilo dvadeset in tri tisoč tisoč, vse muškarce od mendar in več; ker niso bili prebrojeni sredi izraelaca, ker jim se ni dalo lože sredi izraelaca.
Num.26.63   to so, kteri so bili prebrojeni po mojzesu in eleazaru svećeniku, kteri so bili prebrojeni izraelce na močnih rólih na jordanu zoper jerihona.
Num.26.64   in v tem ni bilo nikogar, kteri so bili prebrojeni po mojzesu in aronu, kterim so prebrodili izraelce v puščavi sinajske.
Num.26.65   ker jim reče gospod: smrt bodo pomrli v puščavi, in nič od njih ni ostal, razen kaleb, sin jefunov, in jošua, sina nunovega.
Num.27.1    in pristopijo kćeri selofhada, sina heferova, sina gileada, sina makira, sina manašeova, z rodom manasseh, sina jožefovega; in to so imena njih: maala in noa, hogla, milka in tirsa.
Num.27.2    in stavijo se pred mojzesom in pred eleazarjem duhovnom, in pred véliki in vse zajednice pred vratima šatora pričanja, in rekó:
Num.27.3    oče naš je umrl v puščavi; ali ni bil v shajališčih, kteri so se zberili zoper gospoda v zajednici korahovih, nego je umrl za voljo svojega greha, in sinovi mu niso.
Num.27.4    za kaj naj se izgladi ime očeta našega iz rodú njegovega, ker ni imel sina? dajte nam posjed sredi bratov očeta našega.
Num.27.5    in pripelje mojzes njih sodbo pred gospodom.
Num.27.6    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.27.7    dobro govoré selofhadove kćeri; dajaj jim posjed baštine sredi bratov očeta njih, in delaj jim baštinu njih očeta.
Num.27.8    in synom izraelovim govori, govoreč: če bi bil človek umrl in nima sina, položite baštinu njegovo za voljo hčere njegove.
Num.27.9    če pa ni žena, dajte baštinu njegovemu bratom.
Num.27.10   če pa ne ima bratov, dajte baštinu njegovo bratom očeta njegovega.
Num.27.11   če pa njegov očeta nima bratov, dajte baštinu njegovemu bližnjemu iz roda njegovega, da ga vzeme; in to naj bode za izraelce pravičnost sodbe, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Num.27.12   in gospod reče mojzesu: pojdi na to gore abarim, in pogledaj zemljo, ktero sem dal izraelcima.
Num.27.13   in ko ga vidiš, pribaviš se tudi ti k ljudstvu svojemu, kakor je pridružen brat tvoj aaron,
Num.27.14   za to, da ste se prevrnili besedo mojo v puščavi, ko se je zbori zboru, da me posvetite na vodi pred njih očí. to je voda meriba v kadeši v puščavi zin.
Num.27.15   in mojzes reče gospodu:
Num.27.16   gospod, bog duhov vseh mesa, naj nastane človeka nad zborom.
Num.27.17   kteri bo izšel pred njih, in kteri bo šel pred njimi, in ki bi jih izpeljal in vpeljal, da ne bi bila zajednica gospodova kakor ovce, ktera niso pastiri.
Num.27.18   in gospod reče mojzesu: vzemi k sebi jezusa, sina njeva, človeka, v katerem je duh, in položi na-nj roko svojo;
Num.27.19   in postaviš ga pred svećenika eleazar in pred vse zajednice, in zapovedi mu pred njimi.
Num.27.20   in daj mu za slavo svoje, da bi ga poslušali vsi sinovi izraelovi.
Num.27.21   in pred eleazarom duhovnom ostane, in vprašajo ga za sodbo urijevih pred gospodom; po ustih njegovem naj izidejo, in po njegovim ustavih vnidejo, on in vsi sinovi izraelovi z njim in vse zajednica.
Num.27.22   in učil je mojzes, kakor mu je zapovedal gospod; in vzemši jezusa, postavi ga pred eleazarjem duhovnom in pred vsem zborom.
Num.27.23   in položi na-nj roke svoje, in postavi ga, kakor je zapovedal gospod mojzesu.
Num.28.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.28.2    zapovedi izraelcima, in reci jim: držite se, da mi prinesó darove moje, darove moje, žré prinosnice, v ugodan miris;
Num.28.3    in reci jim: to je prinos, katero prinesete gospodu: dve ročne jagnice bez mane, vsak dan.
Num.28.4    eno janje naj prineseš jutro, a drugega janje da prineseš na večer;
Num.28.5    in desetinu efe najbolja brašna za prinosnicu, zapečeno z čtvrtim hinom hinja hinja.
Num.28.6    to je neprestano vsesozhzhenie, ktera se je zgodilo na gori sinajskej, v ugodan miris gospodu.
Num.28.7    in palič njegovega črina in četa hinja za vsako jagnje; v svetem svetišči prineseš ljevanico žrtvov gospodu.
Num.28.8    a drugega janje prineseš na večer; kakor prinosnicu, in z paličjo ljevanice prineseš, v ugodan miris gospodu.
Num.28.9    a v soboto sobote pripeljajte dva jednogodišnjih janjačev brez madeža, in dve desetine najbolj brašna, zamiješena s olijo, za prinosnicu;
Num.28.10   to je soboto sobota v soboto, pripravljeno za postoianje žrtvov, in vozliianijo njegovo.
Num.28.11   a v novečih dnevih prinesete žrtvovanje gospodu dva junca in jednoga berana in sedem ročnih janjačev brez madeža;
Num.28.12   in tri desetine najbolj brašna, zamiješena z olijo, za toliko telca, in dve desetine najbolj brašna, zamiješena z olijo za eno ovna;
Num.28.13   in po desetinu efe najbolj brašna, zamiješena v olivu, za vso jagnje, v ugodan miris, v čast gospodu.
Num.28.14   njih ljevanice naj imajo polovinu hina za toliko junca, in trećina hino za ovna, in četvrto hina za janje. to je vsesozhzhenie po mesu, na vsako mesec leta.
Num.28.15   in enega kozla, kakor okajnicu gospodu, do postoianja žrtvov neprestano, in z vozliianijo njegovo.
Num.28.16   in v prvem mesem, čtrinač dan meseca, je velikonočno jagnje gospodu.
Num.28.17   in petnaestega dan tega mjeseca je praznik; sedem dnî boste jedli nekvašenje.
Num.28.18   in prvi dan boste sveti zbor; nikakva težača da ne delate.
Num.28.19   in prinesete žrtvovanje gospodu dva telce, dva ovna in sedem jednogodišnjih janjačev; brez madeža naj vam bodejo.
Num.28.20   in njih prinosnica, pshenična brašna, zamiješena s olijo, tri desetine efe na tele, in dve desetine za ovna.
Num.28.21   po desetinu naj prineseš za vsako jagnje od sedmi janjačev;
Num.28.22   in jednoga kozla v zhertvu za greh, da bi za vas obred obred pomirenja.
Num.28.23   osim preročenih žrtvov prerokih, kateri je za neprestano paljenico.
Num.28.24   to da prinesete dan po sedmi dnevih, kakor v duhovih dnevih, kakor v ugodan miris, v ugodan miris gospodu; okoli postoianega vsesozhzheniia, in z palijo njegovo.
Num.28.25   a sedmi dan boste sveti zbor; nikakva težača da ne delate.
Num.28.26   in v dan nove, kedar prinesete novo dar gospodu, v sedmih sedmih, da imate sveti zbor; nikakva težačkog posla naj ne delate.
Num.28.27   in prinesete žrtvov v ugodan miris gospodu dva junce, jednoga ovna in sedem jednogodišnjih janjaca.
Num.28.28   in njih prinosnica, najboljo brašno zamiješena z olijo, tri desetine efe na telca, dve desetine za ovna;
Num.28.29   in po deseti desetinji na vše z sedmi janjačami;
Num.28.30   in jednoga kozla v zhertvu za greh, da bi za vas obred obred pomirenja.
Num.28.31   pripravljajte samo postoianje žrtvov in žrtvovanje njegovo, da boste brez madeža, in njih ljevanice.
Num.29.1    in v sedmi mesem, prvi dan, da imate sveti zbor; nikakva težača naj ne delate; dan znamenja bode vam.
Num.29.2    in prinesete žrtvov kakor ugodan miris gospodu, jednoga býčka, jednoga ovna in sedem ročnih janjačev brez madeža;
Num.29.3    in njih prinosnica, najboljo brašno zamiješena z olijo, tri desetine efe na telca, dve desetine za ovna;
Num.29.4    in po deseti desetinji na vše z sedmi janjačami;
Num.29.5    in jednoga kozla v zhertvu za greh, da bi za vas obred obred pomirenja.
Num.29.6    osim dnevih novoljnih in žrtvovih žrtvov, in vedno vsesozhzhenie, in njih prinosnice, in njih ljevanice, po ustavu njih, v ugodan miris, v ugodan miris gospodu.
Num.29.7    a deseti dan tega sedmi mesec bode za vas sveti zbor, in trudite duše svoje; nihče delo naj ne delate.
Num.29.8    in prinesete žrtvov žré v ugodan miris gospodu: jednoga býčka, jednoga ovna in sedem ročnih janjačev; brez madeža naj vam bodejo.
Num.29.9    in njih prinosnica, najboljo brašno zamiješena z olijo, tri desetine efe na telca, dve desetine za ovna;
Num.29.10   in po deseti desetinji na vše z sedmi janjačami;
Num.29.11   in enega kozla v zhertvu za okajnicu, osim žrtve okajnice za obred pomirenja, in okajnica, ktera je neprestano, in njezine ljevanice, kakor je rečeno, v ugodan miris, v paljeno duhu, ognjem gospodu.
Num.29.12   a petnaestega dan tega sedmi meseca imate sveti zbor; nikakva težačkog dela ne delate, in obsvetite praznik gospodu sedem dní.
Num.29.13   in prinesete žrtvov, v ugodan miris gospodu, v prvi dan, troči junce, dva ovna, čtrinač jednogodišnjih janjaca; brez madeža naj bodo.
Num.29.14   in njih prinosnice, najboljo brašno zamiješena z olijo, tri desetine efe za vše, za dvanajsterih telcev, dva desetine na ovna za oba ovna;
Num.29.15   in po deseti desetinji za vsako jagnjevo, za dvanajsterih jagnijev;
Num.29.16   in jednoga kozla v zhertvu za voljo greha, okrim postoianega vsesozhzheniia, žrtvoh in vozliianih njegovih.
Num.29.17   in drugi dan: dvanajst telcev, dva ovna, četrnač jednogodišnjih janjačev brez madeža;
Num.29.18   in njih prinosnice in njih ljevanice za telce, ovnove in janjačev, po imenu njih, po rečevanji;
Num.29.19   in jednoga kozla v zhertvu za voljo greha, okrim postoianega vsesozhzheniia, žrtvoh in vozliianih njegovih.
Num.29.20   a tretji dan: jednač junaca, dva ovna, četrnač jednogodišnjih janjačev brez madeža;
Num.29.21   in njih prinosnice in njih ljevanice za telce, ovnove in janjačev, po imenu njih, po rečevanji;
Num.29.22   in jednoga kozla v zhertvu za voljo greha, okrim postoianega vsesozhzheniia, žrtvoh in vozliianih njegovih.
Num.29.23   a četvrti dan: deset junaca, dva ovna, četrnač jednogodišnjih janjačev brez madeža;
Num.29.24   in njih prinosnice, in njih ljevanice za telce, ovnove in janjačev, po imenu njih, po ustavu;
Num.29.25   in jednoga kozla v zhertvu za voljo greha, okrim postoianega vsesozhzheniia, žrtvoh in vozliianih njegovih.
Num.29.26   in petí dan: devet junce, dva ovna, četrnač jednogodišnjih janjačev brez madeža;
Num.29.27   in njih prinosnice, in njih ljevanice za telce, ovnove in janjačev, po imenu njih, po ustavu;
Num.29.28   in jednoga kozla v zhertvu za voljo greha, okrim postoianega vsesozhzheniia, žrtvoh in vozliianih njegovih.
Num.29.29   a šestega dan: osem junaca, dva ovna, četrnač jednogodišnjih janjačev brez madeža;
Num.29.30   in njih prinosnice, in njih ljevanice za telce, ovnove in janjačev, po imenu njih, po ustavu;
Num.29.31   in jednoga kozla v zhertvu za voljo greha, okrim postoianega vsesozhzheniia, žrtvoh in vozliianih njegovih.
Num.29.32   a sedmi dan: sedem telcev, dva ovna, četrnač jednogodišnjih janjačev, brez madeža;
Num.29.33   in njih prinosnice, in njih ljevanice za telce, ovnove in janjačev, po imenu njih, po ustavu;
Num.29.34   in jednoga kozla v zhertvu za voljo greha, okrim postoianega vsesozhzheniia, žrtvoh in vozliianih njegovih.
Num.29.35   a osmi dan da imate slavnost; nikakva težača da ne delate.
Num.29.36   in prinesete žrtvov žré v ugodan miris gospodu: eden, ovna in sedem jednogodišnjih janjačev brez madeža;
Num.29.37   njih khlebnih darov in njih vozliianih za telca, za ovna in za jaganjce, po imenu njih, po ustavu;
Num.29.38   in jednoga kozla v zhertvu za voljo greha, okrim postoianega vsesozhzheniia, žrtvoh in vozliianih njegovih.
Num.29.39   to prinesete gospodu v dnevih vaših praznic, osim daritev svojih, in dobrovoljnosti svoje, vaših žrtvov in daritve svoje, in vaših ljevanice in daritve svoje.
Num.29.40   in reče mojzes izraelcima po vsem, kar je gospod zapovedal mojzesu.
Num.30.1    in reče mojzes plemenom izraelskim, govoreč: to je, kar je zapovedal gospod.
Num.30.2    ko bi kdo obljubil obljubo gospodu, ko bi se zaklel zaklel, ali se zapreče v zaklad za življenje svoje, naj ne oskvrni besede svoje; vsak, kar izide iz ust njegovih, bode delal.
Num.30.3    ko bi se pa žena obljubil obljubo gospodu, ali se bo zabranil za obličje svoje v hiši očeta svojej v mladosti svoje,
Num.30.4    in oče njeno bode slišal obljube njeno, in obličje njene, s katerim se je obličilo, in zahranil oče njeno, tedaj se bode obljubil vse obljube njene, in vse obličje, s katerim je obličla dušo njeno, ostanejo v njej.
Num.30.5    če bi pa jej oče, v dan, ko je slišal, oznanjeval je vse obljube njene, in vse obličje njene, ktere je obličla za svojo življenje, ne bodo ostali; in gospod jej bode odpustil, ker jej je opustil jej oče.
Num.30.6    če pa postane moža, in obljubi njene na njej, ko je izročil ustne njene, s katerim se je naredila za življenje svoje,
Num.30.7    in moža njeno bode slišal, in ne usliši jej v dan, v katerem je slišal, tako se bodo izpolnili obljubi njene, in obličje, s katerim je obličil dušo njeno, ostanejo.
Num.30.8    če pa njezin moža ne oznanjuje v dan, v katerem je slišal, da bode obljubil vso obljubo njeno, in obličje njene, ktere je obličilo na dušo njenem; in gospod jej bode odpuščal.
Num.30.9    a molitva vdova in odpuščenja, ktero se bo zgodilo za življenje svoje, ostane za njo.
Num.30.10   ko bi se pa v hišo svojega moža obljubo, ali izročilo se je na dušo njeno s zakletvom.
Num.30.11   in moža njeno bode slišal, in ne opeči jej, da se ustave vsi obljubi njene, in vse obličje, s katerim je obličla dušo njeno, ostanejo na njej.
Num.30.12   in če se jej moža zgodilo v dan, ko je slišal, vse, kar je izšel iz ustnih njegovih, po obljubi njenih, in po obročenih, ktere je imala za dušo njeno, ne ostane v njem; moža njeno je obšel, in gospod jej bode odpuščal.
Num.30.13   vsak blaginjo, in vsak kletva, katero se bode imela pogubiti dušo, moža njeno naj ga postavi, in mož njeno bode odpuščal.
Num.30.14   kdorkoli je namreč molčal dan po dnevi, izpolni vse obljube njene, in vse obljube, ktere je na njej, postavit bode, ker je molčal v dan, v katerem je slišal.
Num.30.15   kdorkoli se bo zgodilo po času, ko je slišal, ponese krivičnost svojo.
Num.30.16   to je postavo, katero je gospod zapovedal mojzesu, po človeku in ženi njegovem, in od očeta in žene v mladosti v hiši očeta.
Num.31.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.31.2    osveti izraelce za njih madijance, in potem ćeš se pridružiti k ljudstvu svojem.
Num.31.3    in govoril je mojzes ljudstvu, govoreč: oslobojte se moža od vas na boj, da bodejo zoper madiana, da izdajo sodbe gospodovo madianitom.
Num.31.4    tisoč z rodú, od vseh rodov izraelovih, pošlete na boj.
Num.31.5    in izbrosili so iz izraelskih tisoč tisoč z rodú, dvanajst tisoč oblečenih na boj.
Num.31.6    in poslal jih je mojzes za moč, po jezeru, po jezeru, in pinehavu, sinu eleazarovo, duhovnom, in sveti vekomaj, in trube znamenja v rukama svojem.
Num.31.7    in ustavijo se zoper madiana, kakor je zapovedal gospod mojzesu, in pobili so vse muškarce.
Num.31.8    in kralje madianske pobili med njim, kteri so bili pobiti, in evi, in rekema, in hura, in reba, pet madijanskih kralja; in bileama, sina beorovega, pobili so mečem.
Num.31.9    in zabrali so žene madianske in otroke njih, in vse stada njih in vse stada njih in vse stada njih zagrabijo.
Num.31.10   in vse njih mesta, kteri so bili v njih hiših, in vse njih prebivališče so spalili ognjem.
Num.31.11   in vzeli so ves plijen, in vse plijen, ljudî in skot.
Num.31.12   in pripeljali so k mojzesu in eleazaru svećeniku, in k vsem izraelcima izgnance in plijen in plijen v tabor, v rólih moave, ktera je pri jordanu zoper jerihona.
Num.31.13   in izšli so se mojzes in eleazar duhovnik, in vsi véliki poglavarji, izšli jim izza obóz.
Num.31.14   in mojzes se razsrdi na vojske vojske, nad tisućniki in stotniki, kteri so prišli iz boje vojska.
Num.31.15   in reče jim mojzes: kaj ste ostavili vse žensko?
Num.31.16   glej, to so bili sinovi izraelovi po besedi bileamovega, da se povrne zoper gospoda zaradi peora, tako da je bila iazva v shajališči gospodovem.
Num.31.17   zabijte pa sedaj vse muškarce v vsej strani, in pobijte vsakega ženo, ktera je bilo zaznala moža.
Num.31.18   vse moža ženske, ktere niso spoznavali moža moža, ohranite jih.
Num.31.19   a vi stanete za obóz sedem dnî; vsak, kdor se je udaril, in kdor se dotakne pogubljenega, očisti se v tretji in sedmi dan, vi in polnice vaše.
Num.31.20   in očistite vse obleko in vsako rešeno več, in vse, kar je napravljeno z kozla, in vsako drevo drevo očisti.
Num.31.21   in eleazar kapłan reče vojskom, kteri so šli iz boj: to je postavo postave, katero je gospod zapovedal mojzesu.
Num.31.22   zlato, srebro, meč, železo, olovo in olovo,
Num.31.23   vse, kar bo prošlo ognjem, za ognjem naj se očisti, nego za očiščeno vodo naj se očisti; ali vse, kar ne bo prošlo ognjem, opravljajte po vodi.
Num.31.24   in v sedmi dan izpere oblačila svoje, da boste čisti; in potem vnidite v tabor.
Num.31.25   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.31.26   " ti in eleazar duhovnik in poglavarji rodnih poglavarja, od človeka in od stoke, ti in eleazar duhovnik, in glavari izraelskih rodú.
Num.31.27   in razdelij plijen sredi vojske, kteri so šli na boj, in po vsej poboru.
Num.31.28   in odročite dan gospodu od vojske, kteri so šli v boj, po enem duši od pet stotina, od ljudî in od krupnih, in od krupnih kraja in od koz.
Num.31.29   in od njih polovinja vzemi, in daj eleazaru, svećeniku, pokazanijo gospodu.
Num.31.30   in od polovini izraelovega vzemi enega od pedeset, od ljudî in od volov, in od magarcev, in od stoke, od vseh skotov, in dajaj jih levitom, kteri so držali službu v šatoru gospodovo.
Num.31.31   in napravili so mojzes in eleazar svećenik, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Num.31.32   in pribežališče, ktero so bili grabili vojski, bili so šest stotina sedemdeset in pet tisoč;
Num.31.33   sedemdeset in dve tisoč goveda;
Num.31.34   šezdeset in jedna tisuća magarce;
Num.31.35   in ljudî, od žen, ktera niso spoznali moža, bilo je bilo trideset in dve tisoči.
Num.31.36   in polovina, dela tistih, kteri so šli na boj, bilo je bilo trista trideset in sedem tisoč in pet stotina.
Num.31.37   in danje gospodu od ovaca šest stotina sedemdeset in pet;
Num.31.38   in krupnih volov trideset in šest tisoč, in njih dar za gospoda sedemdeset in dva.
Num.31.39   štirideset tisoč in pet stotina, in konec za gospoda šezdeset in eden;
Num.31.40   in ljudî ljudî šeznaest tisoč; in dan njih je za gospoda trideset in dva duše.
Num.31.41   in dal je mojzesu područje gospodu dar eleazaru svećeniku, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Num.31.42   od polovini izraelovih, kterih je razdelil mojzes od njih vojske.
Num.31.43   polovina, ktera je bila za zboru, bilo je od ovce trista trideset in sedem tisoč in pet stotina;
Num.31.44   in goveda trideset in šest tisoč;
Num.31.45   šest tisoč tisoč in pet stotina;
Num.31.46   in ljudî šest in šest tisoč.
Num.31.47   in prejel je mojzes z polovinje izraelaca eden od pedeset, od ljudî in od skotov, in dal jih levitom, kteri so držali službu v šatoru gospodovo, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Num.31.48   in pristopijo k mojsiju poglavarji vojskovega, tisoč in stotniki,
Num.31.49   in rekó mojzesu: hlapci tvoji so bili prebrojeni vojsko, kteri so bili pred nami, in nič od nas ni bil pogubljen.
Num.31.50   za to smo prinesli darove gospodu, vsak, kteri je našel, kar je našel zlata več, vrg in pečat, in prstence, in okraje, da bi za nas obred obred obljube pred gospodom.
Num.31.51   in vzeme mojzes in eleazar duhovnik zlato od njih, vsako rešeno več.
Num.31.52   in vse čisto zlato, ktero so prinosili gospodu, šesnaest tisoč in sedemdeset in petdeset šekela, od tisoč in stotnikov.
Num.31.53   vojskovnici so pograbili vsak za sebe.
Num.31.54   in vzeme mojzes in eleazar duhovnik zlato od stotnikov in stotnikov, in vnesó ga v šator sastanka, za spomen sinova izraelovih pred gospodom.
Num.32.1    in sinovi rubenovci in sinovi gadovci imajo mnogo več; in ko so videli, da je zemlja jazerova in kraja gileada, in glej, mesto je bila mesto za stoke.
Num.32.2    in pristopijo gadovci in sinovi rubenovi, in rekó mojzesu in eleazaru svećeniku, in poglavarjem poboru, govoreč:
Num.32.3    atarot, in dibon, in jazer, in nimra, in esevon, in eleale, in sebam, in nebo in beon,
Num.32.4    zemlja, ktero je gospod predal pred izraelom, je zemlja skočarega, in otroci tvoji imajo skot.
Num.32.5    in govorili so: če smo našli milost v tvojim očích, daj to zemljo svojim hlapcem v posjed, in ne prepeljaj nas za jordan.
Num.32.6    pa reče mojzes sinovima gadovim in sinovima rubenovim: ali bratje vaši bodejo šli na boj, a vi boste ostali?
Num.32.7    kaj ste odpelili ljudske misli, da ne boste prešli v deželo, ktero jim je gospod dal?
Num.32.8    tako so storili očetje vaši, ko sem jih poslal iz kadeš-barneje, da gledajo zemljo.
Num.32.9    in ko so šli v dolinu eskol, pogledali so zemljo, in zavrgli so srce izraelcev, da ne vnidejo v zemljo, ktero jim je dal gospod.
Num.32.10   in gospod se razsrdi v tem dan, in zakle je, govoreč:
Num.32.11   ne bodejo videli ljudi, kteri so izšli iz egipta, od dvadeset let in več, ne bodo videli deželo, po katerem sem prisegel abrahamu, in izaku in jakovu, ker niso se zašli za menoj.
Num.32.12   razen kaleb, sin jefuneov, kenezejšega, in jošua, sina nunovega, ker so šli za gospodom.
Num.32.13   in zagnalo se je gnjev gospodov zoper izraela, in izpolnjeval jih je v puščavi četrdeset let, dokler se ne izgubi ves rod, kteri je storil hudo pred gospodom.
Num.32.14   in glej, vi ste vstali vmesto očetov svojih, ljudstvo krivičnih, da boste več priložili jeze gospodovega zoper izraela.
Num.32.15   če se odvračate od njega, naj ga še pustí v puščavi, in vi boste pogubili ves tisto zboru.
Num.32.16   in pristopivši k njemu, rekó: gradi nam bomo tu postavili za stoke naše, in gradove za svojice naših.
Num.32.17   a mi bodemo pregledali, in hodili bomo pred izraelci, dokler jih ne ljubimo na mestu svojem; ali naše dejanje bodejo prebivali v ukrepenjem gradovih, za voljo prebivališčih zemlje.
Num.32.18   ne bodemo se vračati v hiše naše, dokler ne izpolnjujejo sinovi izraelovi, vsak v svojo baštinu.
Num.32.19   ker nismo med njimi posjeli po tej strani jordanu in dalje, ker smo imeli dolžnost naša po tej strani jordanu na izhodu.
Num.32.20   in mojzes jim reče: če boste storili to, če boste se obličili pred gospodom na boj,
Num.32.21   in bodejo prešli vsi uzbrojeni za jordan pred gospodom, dokler se ne izžene neprijatelje svoje pred obličjem svojem,
Num.32.22   in zemlja se bode zavladila pred gospodom, in potem se vračate, in boste nedolžni pred gospodom in pred izraelom, in ta zemlja bode vam v posjed pred gospodom.
Num.32.23   če pa ne delate tako, to boste grešili zoper gospoda; in spoznajte, da vam bode krivica prejel.
Num.32.24   postavite sebi mesta za svoje dečine, in prebivališče za stoke svoje; in delajte to, kar je iz ust vašega izšel.
Num.32.25   pa rekó sinovi gadovi in sinovi rubenovi k mojzesu, govoreč: rabi tvoji bodo storili, kakor nam je gospodar naš zapovedal.
Num.32.26   dejanje naše, žene naše, stoke naše in vsa stoka naša ostanejo v mestakh gileadskim.
Num.32.27   a hlapci tvoji bodejo prešli vsi, kteri se bodejo obličili in izpeljeni pred gospodom na boj, kakor govori gospodar tvoj.
Num.32.28   in zapovedal jim je mojzes svećeniku eleazaru in jozuemu, sinu nunovemu, in poglavarjem rodú izraelovih plemen;
Num.32.29   in reče jim mojzes: če bodo sinovi gadovi in sinovi rubenovi prešli z vami za jordan, vsi obličji na boj pred gospodom, in zemlja se zavlada pred vami, dajte jim zemljo gileadsko v posjed.
Num.32.30   če se pa ne pridejo v vojsko z vami na boj pred gospodom, izpolnjevali boste svoje dejanje, njih žene in njih skot, pred vami v zemljo kanaansko, in zavrgli so se v posjed med vami v zemlji kanaanskoj.
Num.32.31   in sinovi gadovi in sinovi rubenovi odgovoré, govoreč: kakor je rekel gospod hlapcem svojim, tako bomo storili.
Num.32.32   mi bodemo prešla obličje pred obličjem gospodovim v zemljo kanaansko, in imeli nam posjed na tej strani jordanu.
Num.32.33   in dal jim je mojzes, sinovi gadovci, in sinovi rubenovci, in polovini plemena manassesa, sina jožefovega, kraljestvo sihona, kralja amorejska, in kraljestvo oga, kralja vasanovega, zemljo in njih oblasti po obél njih krajih;
Num.32.34   in sinovi gadovci so sagradili dibon, in atarot in aroer,
Num.32.35   in atarot, in jazer, in jazer,
Num.32.36   in bet-nimra in bet-haran, gradove krepke, in dvorce za ovce.
Num.32.37   in sinovi rubenovi so sagradili hešbon, in eleale, in kiriataim,
Num.32.38   in nevo, in baal-meonu, ktere so se zgrabili, in sibma; in nazvali so njih imena mestu, ktere so sagradili.
Num.32.39   in sinovi makira, sina manašeova, odidejo v gilead, in prejeli so ga, in pogubili so amorejce, kteri so v njem prebivali.
Num.32.40   in dal je mojzes gilead makirovi, sinu manassejevu, in prebival je tam.
Num.32.41   in jair, sin manašeov, odide, in zgrabi njih sela; in nazva jih: havot-jair.
Num.32.42   in nobah je šel in zgrabil kenat in vesnice njegove, in nazva je nobah po imenu svojem.
Num.33.1    to so postave izraelovih, kteri so izšli iz zemlje egipetske po opolcih svojih, po občini mojzesu in aronu.
Num.33.2    in pisal je mojzes, po povelji gospodovim, njih potegnjave; in to so postave njih za njih hodi.
Num.33.3    in odpeljali so se iz ramses v prvi mesem, petnaestega dan prvoga mjeseca, drugi dan za pasko, izšli so izraelci vysoko roko pred obličjem vseh egipčan.
Num.33.4    egipćani so pa pohranili vse prvorojené, ktere je bil udaril gospod, vse prvorojené v zemlji egiptu; in za njih bogove je storil gospod sodbo.
Num.33.5    in izidevši izraelci iz rameses, razbili se v sukotu.
Num.33.6    in odšedši iz sukota, razbili se v etam, kteri je na kraji pustyni.
Num.33.7    in odšedši iz etama, utabore se v pi-hahirotu, kteri je naproti baal-sefonu, in razbili se pred migdolom.
Num.33.8    in odšedši od pi-hahirot, prešli so sredi morja v puščavo, in šli so tri dnî po puščavi etama, in razbili se v mara.
Num.33.9    in odšedši iz mara, pridejo v elim; in v elimu je bilo dvanajst istochnikov vodâ in sedemdeset palma; in položili so se tam.
Num.33.10   in otpravivši se iz elima, razbili so se pri morji crvenem.
Num.33.11   in otpravivši se od morske morja, razbili se v puščavo sin.
Num.33.12   in otpravivši se iz pustyni sin, utabore se v dofku.
Num.33.13   in otpravivši iz dofke, razbili se v alu.
Num.33.14   in odšedši iz aluša, razbili so se v refidim, in ne bylo tam vode, da bi ljudstvo pijal.
Num.33.15   in otpravivši iz refidim, utabore se v puščavi sinajske.
Num.33.16   in otpravivši od sinajske pustinje, razbili se v kibrot-hattaava.
Num.33.17   in otpravivši se iz kibrot-hataava, in utabore se v haserotu.
Num.33.18   in otpravivši se iz hazerota, razbili se v ritme.
Num.33.19   in otpravivši iz ritma, razbili se v rimon-perez.
Num.33.20   in otpravivši se iz rimon-perez, utabore se v libne.
Num.33.21   in otpravivši iz libna, razbili se v rissa.
Num.33.22   in otpravivši iz risa, razbili se v kehelata.
Num.33.23   in otpravivši se iz kehelata, utabore se v šefer.
Num.33.24   in otpravivši se od sefira, utabore se v harada.
Num.33.25   in otpravivši iz harada, razbili se v makelótu.
Num.33.26   in otpravivši iz makhelota, utabore se v tahatu.
Num.33.27   in otpravivši iz kegata, utabore se v tarahu.
Num.33.28   in otpravivši iz taraha, razbili se v mitke.
Num.33.29   in otpravivši iz mitka, utabore se v salmone.
Num.33.30   in otpravivši se iz salmona, razbili se v moserotu.
Num.33.31   in otpravivši se iz moserota, utabore se v bene-jaakan.
Num.33.32   in otpravivši iz bene-jaakan, razbili se v hor-haggidgad.
Num.33.33   in odšedši iz hor-gidgada, razbili se v jotbata.
Num.33.34   in otpravivši iz jotbatha, utabore se v ebronu.
Num.33.35   in otpravivši iz abrona, razbili se v esjon-geber.
Num.33.36   in odšedši iz esjon-gebera, utabore se v pustyni sin, to je kadeš.
Num.33.37   in otpravivši iz kadeša, razbili se na goro hor, blizu zemlje edomske.
Num.33.38   in prišel je aron duhovnik po povelji gospodovem, in umrl je tam v četrdeset leto po izhodu izraelaca iz zemlje egipatske, v petim mesem, prvi dan mesečega.
Num.33.39   in aaron je bilo sto in dvadeset in tri let, ko je umrl na gori or.
Num.33.40   in slišavši aradin kralj aradov, kteri je prebival v zemlji kanaanskej, slišal je, da pridejo sinovi izraelovi.
Num.33.41   in otpravivši se iz gore or, razbili se v salmone.
Num.33.42   in otpravivši iz salmona, razbili se v punu.
Num.33.43   in otpravivši iz punona, razbili se v obotu.
Num.33.44   in odšedši iz obota, utabore se v ije-abarim, na područjem moapskem.
Num.33.45   in otpravivši iz ijim, utabore se v dibon-gadu.
Num.33.46   in otpravivši iz dibon-gada, razbili se v almon-diblataim.
Num.33.47   in odšedši iz almon-diblataima, utabore se na gore abarijevih pred nevo.
Num.33.48   in odšedši od gor abarimovih, razbili so se na moreh moreh, na jordanu zoper jerihona.
Num.33.49   in utadili so se pri jordanu od bet-jeješimota do abel-sišima na rólih moave.
Num.33.50   in gospod je govoril k mojzesu na rólih moreh pri jordanu, proti jerihonu, govoreč:
Num.33.51   govori izraelom in reci jim: kedar boste prešli iordan do zemlje kanaanske,
Num.33.52   da poganete pred obličjem vašim vse stanovnike zemlje, in pogubite vse podobe njih, in pogubite vsi njih liti malice, in vsadite vse njih posvátne stvari.
Num.33.53   in izpeljajte zemljo, in prebivajte v njej; kajti dal sem vam zemljo za posjed.
Num.33.54   in posečajte zemljo po zhrebijo po plemenom vašim; a več dajte največ posestvo svoje, in malemu razdelite dišče; kjer bo izšel ime njegovo, tam bode; po plemenom očetov vaših posečite.
Num.33.55   če pa ne izganjajete pred vami stanovnike té zemlje, to boste, ktere boste ostavili od njih, boste biti v vaših očečih, in strela v rečih vaših, in sovražniki bodo sovražili v zemlji, v katerem boste prebivali.
Num.33.56   in zgodí se, da vam bom storil, da vam bom storil.
Num.34.1    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.34.2    zapovedi izraelcima, in reci jim: kedar vnidete v zemljo kenaansko, to je zemlja, ktera vam se bode postala v baštinu, zemlja kanaana z njih krajami;
Num.34.3    in zapadna kraja vam bode od puke sin do edomske kraja; in noter vam bode južna granica od kraja solenega morja na iztok.
Num.34.4    in potegne vas granica na jug, k popelji akrabbim, in prešla se do zin, in zavrhne se na jug od kadeš-barneje, in izide do hasar-adara, in prejde do azmon;
Num.34.5    in prešla bode granica od asmon k potoku egiptu, in zavrhne se na morje.
Num.34.6    a zapadna granica bode vam velika morja; to bode vam područje morja.
Num.34.7    in to naj vam bode severna granica: od veličastega morja vnidete do vas na brdo hor.
Num.34.8    od gore hor boste izložili, da vnidete v hamat; in izpolnjevajo granica do sedada.
Num.34.9    potem bode prešla međa do zifrona, in zavrhne se za hasar-enan. to bode vam severna područje.
Num.34.10   in zavrdite vam područje izhoda od hazer-enana do sefama.
Num.34.11   in prešla se bode granica od sefama do ribla na vzhodu od ajin; in prešla se bode međa, in vrhne se na breg morja kinereta od vzhoda.
Num.34.12   in prešla bode granica na jordan, in zavrhne se na soleno morje. to bode vam zemlja po područjem njenim naokolo.
Num.34.13   in zapovedal je mojzes izraelom, govoreč: to je zemlja, ktero boste postali po zhrebijo po zhrebijo, kakor je zapovedal gospod dati devetim plemenom in polovini kolena.
Num.34.14   ker rod sinova rubenovih po domeh očetov svojih, in rod sinova gadovih po domeh očetov, in polovina polovine manašeova.
Num.34.15   dva plemena in polovina rodú so prejeli njih zhrebii za jordanom, proti jerihonu, od juga na istok.
Num.34.16   in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.34.17   " to so imena možnih, kteri bodo dedovali vam zemljo: eleazar duhovnik in jošua, sin nunov.
Num.34.18   in po jednom glavi z rodú ponesite, da zadelate zemljo.
Num.34.19   a to so imena možnih možnih: od rodú judovega kaleb, sin jefuneov;
Num.34.20   od rodú simeonovega salamiel, sin ammihudov;
Num.34.21   z plemene benjaminovo elidad, sin kislonov;
Num.34.22   za pleme danovega knez bukki, sin joglijev;
Num.34.23   z josefovih sinova, za rodovo manašeovih, knez hanniel, sin efodov;
Num.34.24   od plemena efrajimovih kniaz je knez kemuel, sin safatjev;
Num.34.25   za pleme zebulunovega kniaz elizafan, sin parnakov;
Num.34.26   z plemene issaharovega knez paltiel, sin azanov;
Num.34.27   od plemena ašerovih knez ahihud, sin selemijev;
Num.34.28   za pleme neftalijevo kniaz pedael, sin amihudov.
Num.34.29   to so, kterim je zapovedal gospod, da razdelajo sinovi izraelovim v zemlji kanaanskej.
Num.35.1    in gospod je govoril k mojzesu na rólih moreh pri jordanu, proti jerihonu, govoreč:
Num.35.2    naredi izraelcima, da naj jim dajo levitom od kraja posednosti svoje, gradove za prebivališče; pa naj dajo levitom zaklad po gradih okolo njih.
Num.35.3    in mesta jim bodo za prebivališče, in njih pašnjake bodo za njih skot, za njih životinje, in za vse njih životinje.
Num.35.4    in prebivališče gradova, ktere daste levitom, od hradskih stena na zunej strani dve tisoč lakata.
Num.35.5    in izpolnite se zunaj mesta na izhodu strani dve tisoč lakata, in na južnoj strani dve tisíce lakata, in na zapadnoj strani dve tisy lakata, in na severu strani dve tisoč lakata; in mesto naj bode sredi njih.
Num.35.6    in po mestih, ktere daste levitom, šest gradova za pribežališče, ktere boste dajali, da bi tam ubežal ubojica; a s njimi dajte četrdeset in dva mesta.
Num.35.7    v vseh mestih, kterih daste levitom, bode četrdeset in osem gradova z njihovim mestami.
Num.35.8    in gradove, ktere daste od posjeda izraelovih, dajte od teh, kteri so mnogo, in od najmanjih malo; vsak po imenu svojem, ktero bodo imeli, dajo z gradovima levitima.
Num.35.9    in gospod reče mojzesu, govoreč:
Num.35.10   govori izraelom in reci jim: kedar boste prešli iordan do zemlje kanaanske,
Num.35.11   dajte vam, da boste mesta pribežališča za vas, da bi se tam pobegnil ubojica, kteri bi udaril neveč življenje.
Num.35.12   in gradi naj vam bode za pribežališče od očitnika krvi, da ne bi umrl ubojica, dokler ne stane pred poborom na sodbo.
Num.35.13   in mesta, ktere daste, šest gradov za pribežanje naj vam bodejo.
Num.35.14   tri mesta dajte za jordanom, in tri mesta daste v zemlji kanaanskej.
Num.35.15   tisti šest gradov bode za izraelce, in za tujca, in za prebivališče, kteri bodi sredi vas, da bi pobežal tam vsak, kdor bi udaril neznalo dušo.
Num.35.16   če bi ga udaril s železnim sodom, da bi umrl, on je ubojica; ubojica naj se pogubi.
Num.35.17   in če bi udaril kamenje iz roke, v kterem bi bil umrl, da bi umrl, to je ubojica; ubojica naj se pogubi.
Num.35.18   ali če bi udaril z močnim posudom iz roke, od kterega bi bil umrl, da bi bil umrl, ubojica je; neprestano naj se pogubi ubojica.
Num.35.19   krivičnik krvi naj pogubi ubijanca; kedar ga nastane, bode ga pogubil.
Num.35.20   če ga pa za sovražnost potegne, in vrzuje na njega vsakega več, da bi umrl,
Num.35.21   ali ko ga je udaril s roko, da bi bil umrl, mora se pogubiti, kdor je udaril; ubojica je ubojica; uživač krvi da ubije ubojica, kedar ga nastane.
Num.35.22   če pa vnezapno, ne za sovražnost, hodi ga, ali hodi na njem vsako posod, ne iz zasjeda,
Num.35.23   ali kdorkoli kamen, v kterem bi bil umrl, ne vedoč, in padne na njega, da bi umrl, ali ni njegov neprijatelj, in ne hoče ga zgoditi;
Num.35.24   tako naj sodi zajednica, kteri je udaril, in to, kteri je udaril krvi, bode sodil po tem sodbe.
Num.35.25   in zajednica naj izpelje ubojica od ročnika krvi, in zabere ga zajednica v mesto ubežanja, v katerem je bil pobegnil; in prebival bode tam, dokler ne umre véliki duhovnik, kterega je pomazal svetim olejem.
Num.35.26   če pa ubojica izide za područje mesta, v kterem se je ubežal,
Num.35.27   in osvetnik krvi ga najde zunej kraja mesta pribežanja njegovega mesta, in ubojica krvi ubije ubijanca, ne bode kriv krivičnega.
Num.35.28   kajti v mestu pribežanja naj prebiva, dokler ne umre véliki duhovnik; a po smrti vélikega duhovna ubija ubojica v zemljo posečnosti svoje.
Num.35.29   in to naj vam bode za pravičnost sodba v rody svoje, v vseh prebivališčih svojih.
Num.35.30   vsak, kdor bi udaril dušo, pogubi ubijanca za pričevanje; ali vsak svidetel naj ne pričuje za smrt.
Num.35.31   in ne vzemite okupljenja za voljo življenja ubojica, kteri je bil krivičnega pogubljeno, nego nepremenno naj se pogubi.
Num.35.32   da ne vzemete okupljenja od tega, kdo je bežal v mesto pribežališča, da se vrne v zemlji do smrti vélikega duhovna.
Num.35.33   in ne oslobodite deželo, v katerem ste prebivali, ker krvi oskvrni zemljo, in zemlja se ne bode očistila od krvi, ktera je bila izlita na njej, nego za krvi, kteri je izlil.
Num.35.34   ne oskvrnite zemlje, v katerem prebivate, v katerem prebivam jaz; kajti jaz sem gospod, ki prebivam sredi izraelaca.
Num.36.1    in pristopijo glavari rodú gileadovega, sina makira, sina manassesova, iz rodú jožefovega, in govorili so pred mojzesom in pred véliki glavare očetov izraelovih.
Num.36.2    in rekó: gospod je zapovedal gospodarju našemu dati deželo v baštinu izraelom po zhrebijo, in gospodarju našemu je zapovedal gospod dati baštinu selofhada, brata našega, njegovim kćeri.
Num.36.3    ali ko se bodo imeli za enega izraelcev koljena za žene, tako se bode njih zhrebijo oddalečeno iz posebe očetov naših, in pridajajo do baštinu rodú, katero bodo imeli za žene, in od zhrebih baštine naših se bode odločeno.
Num.36.4    in ko se bode prišlo osvobodnje izraelovih, dajal se bode njih baština do baštine rodú, v kterem so se prišli; in od baštine rodú očetov naših se bode prejel njih baština.
Num.36.5    in zapovedal je mojzes izraelom po povelji gospodovem, govoreč: rod sinova josefovih govori.
Num.36.6    to je, kar je zapovedal gospod hlapcem selofhadovih, govoreč: tiste, ktere hočejo pred njimi, naj bodejo ženci; samo od rodú očetovih svojih naj se bodo oženili.
Num.36.7    da se ne bo prešlo baština izraelovih od rodú do rodú; kajti vsi sinovi izraelovi se bodo pridržali vsak po udele rodú očetov svojih.
Num.36.8    in vsako dčina, ktera je imela nasledstvo iz rodov izraelovih, bode za enega iz rodove rodú očeta njegovega, da bi se sinovi izraelovi prejeli vsak baštinu očetov svojih.
Num.36.9    in da se ne bo prešlo ždrijeb od rodú do drugega rodú; kajti prišlo se bode vsak po udelu svojem.
Num.36.10   kakor je zapovedal gospod mojzesu, tako so storili kćeri selofhadove.
Num.36.11   in bili so tirsa, tirsa, hogla, milka in noa, hčere selofhadovci, za žennike svoje.
Num.36.12   od rodov manašeovih, sina jožefova, so se prišli za žene; in zadevalo se je njih baština po plemenu rodú očeta njih.
Num.36.13   to so zapovedi in postave in postave, ktere je zapovedal gospod po mojzesu na zahodu moava, pri jordanu na jerihonu, in ne oskvrnite zemlje, na katerem prebivam; kajti jaz sem gospod, ki prebivam sredi izraelaca.
Deut.1.1    to so besede, ktere je govoril mojzes vsemu izraelu za jordan, v puščavi, v puščavi, blizu morja, mezhdu paran in tofel in laban in haserot in dizahab.
Deut.1.2    jedenač dnî je prešla od horeba na gori seir do kadeš-barneje.
Deut.1.3    in zgodí se v četrdeset leto, v jedenastim mesem, prvi dan mesečega, reče mojzes izraelcima po vsem, kar mu je gospod ukazal.
Deut.1.4    po porazi sihona, kralja amorejčega, kteri je prebival v hešbonu, in oga, kralja vasanovega, kteri je prebival v aštarotu in edrejo.
Deut.1.5    po tej strani jordana, v deželi moab, začal mojzes razločiti to postavo, govoreč:
Deut.1.6    gospod, bog naš, govoril nam je v horebu, govoreč: mnogo ste vam prebivati na tej gori.
Deut.1.7    vrnite se in pojdite, in vnidite v goro amorejsko in k vsem, kteri so prebivali v ravninu, na goro in na ravno deželo, in na jug in na morje, v zemljo kanaansko, in v libanu, noter do velike reke eufrata.
Deut.1.8    glej, predal sem pred vami zemljo; vnidite in posedite zemljo, po katerem sem se zaklel očetom vašim, abrahamu, izaku in jakovu, da jim dá, in potomstvu svojemu po njih.
Deut.1.9    in povedal sem vam v tem času, govoreč: ne bom mogel sam vas nositi.
Deut.1.10   gospod, bog vaš, razmnožil vas je, in glej, vi ste danes, kakor zvezde na nebesih.
Deut.1.11   gospod, bog očetov vaših, naj vam primnoži tisoč več, in naj vas blagoslavlja, kakor je vam govoril.
Deut.1.12   kako bom sam sam mogel nositi trud svoj in stavljenje vaše in opijanja vaših?
Deut.1.13   podajte sami moža, kteri so mudri in razumni in razumni v plemenu vašim, da postavim nad vami vojenje.
Deut.1.14   in vi mi odgovoriste in govoriste: dobro je, kar si rekel storiti.
Deut.1.15   in vzel sem iz vas moža modrih in razumnih in razumnih, in postavil sem jih za postavljenje nad vami, stotnike in stotnike, petdesetnike in desetnike in nadglednike za vaše postave.
Deut.1.16   in zapovedal sem sodcem svojim v to čas, govoreč: poslušajte med bratje svojimi, in sodite pravično između moža in brata njegova in prihoda njegovega.
Deut.1.17   ne spoznajte obličja v sodbi; kakor malega, kakor največ, bodite sudili; ne bojte se obličja človeka, ker sodba je božje; a delo, katero bi vam bilo duša, pripeljajte mi, da ga poslušim.
Deut.1.18   in zapovedal sem vam v tem čas vse, kar boste storili.
Deut.1.19   in ko smo izšli iz horeba, šli smo po vsem tem veliku in strašnu pustinjo, katero ste videli, po poti gori amorejskega, kakor nam je gospod, bog naš, zapovedal; in prišli smo do kadeš barneje.
Deut.1.20   in rekel sem vam: prišel ste na gori amorejske, ktero vam daje gospod, bog naš.
Deut.1.21   glej, gospod, bog tvoj, dal si zemljo pred seboj; pojdi in zavladejte, kakor vam je govoril gospod, bog očetov svojih; ne bojte se, in ne bojte se.
Deut.1.22   in vsi ste prišli k meni, in rekli ste: pošljemo možé pred nami, da pripeljejo nam zemljo, in naj nam povedó odgovor, po kterem bomo pošli, in o mestih, v kterih bomo prišli.
Deut.1.23   in to mi je bilo dobro; in vzel sem od vas dvanajst moža, ktera je bilo enega po plemenu.
Deut.1.24   in ko so se vrnili, šli so na goro, in prišli so do doline eskolske, in pospevali so ga.
Deut.1.25   in vzeli so z njimi plodove zemlje, in pripeljejo k nam, in rekó nam: dobro je zemlja, katero nam daje gospod, bog naš.
Deut.1.26   ali niste hoteli hoditi, ali ste se neposlušali povelja gospoda, boga svojega.
Deut.1.27   in roptali ste v šatorih svojih, in govorili ste: ker nas je gospod sovražil, izpelje nas iz zemlje egipetske, da bi nas predal v rok amorejčev, da bi nas iztrebili.
Deut.1.28   kje bodemo popelili? bratje vaši so zavrgli srce svoje, govoreč: narod velik in več od nas, in mesta so velike in visoko do neba; ali tudi sinovi anahovih smo videli tam.
Deut.1.29   in rekel sem vam: ne bojte se, in ne bojte se jih.
Deut.1.30   gospod, bog vaš, ki hodi pred vami, on bode vojskoval za vas, kakor je storil z vami v egiptu;
Deut.1.31   in v puščavi, katero ste videli, kako ti je gospod, bog tvoj, dal, kakor je človek nosil sina svojega, po vsej poti, po kterem ste šli, dokler ste prišli k temu mestu.
Deut.1.32   ali za to niste verovali gospodu, bogu vashemu,
Deut.1.33   kateri je šel pred vami po poti, da vam izpelja mesto, da boste izpeljali od ognja v ognji, da vam pokaže pot, po kterem ste hodili, in v oblaku dan.
Deut.1.34   in slišal je gospod glas svojih besede, in razdražil se, ter se zakle, govoreč:
Deut.1.35   nekaj od tistih možnih možnih moža ne vidi ta dobro zemljo, ktero sem se zakledal očetom svojim,
Deut.1.36   razen kaleb, sin jefuneov, on ga bo videl; in to bodem dal tebi in njegovim sinovima zemljo, na ktero je šel, ker je prišlo k gospodu.
Deut.1.37   tudi na me se razžalosti gospod za voljo vas, govoreč: tudi ti ne boš prišel tam.
Deut.1.38   jezus, sin nunov, kteri je storil pred seboj, bode tam prišel; zmitsni ga, ker on bode obsadil izraela.
Deut.1.39   in vse dejanje, kteri ne poznaje danes ali hudo, ti bodejo prišli, in to bom dal, in oni jo zavladejo.
Deut.1.40   a vi se obrnite, in pojdite v puščavo, po puščavi morja.
Deut.1.41   ter mi odgovorite in mi rekoste: grešili smo se pred gospodom; mi idemo in bodemo bojali vsak, kar nam je zapovedal gospod, bog naš. " in povzdignivši se vsak vojsko svoje, in zgrabili ste se, in šli ste na brdo.
Deut.1.42   in gospod mi reče: reci jim: ne pojdite, in ne bojte se, ker nisem s vami, da ne boste razbijali pred sovražniki svojimi.
Deut.1.43   in jaz sem vam govoril, ali niste poslušali, nego ste se pregrešili besedo gospodovo, in povzdignivši se, stopili ste na goro.
Deut.1.44   in amorejci, kteri so prebivali v tej gori, izidejo zoper vas, in poganjali so vas, kakor so storili pljački, in udarili so vas od seir do horma.
Deut.1.45   in vrativši se, plakali ste pred gospodom; ali gospod ne posluša glasa vašega, in ni vam poslušal.
Deut.1.46   in ostali ste v kadeši mnogo dnî, kakor ste bili nekoliko dnî.
Deut.2.1    in obrnivši se, odidemo v puščavo, po puščavi morja, kakor mi je govoril gospod; in običali smo se gore seira mnogo dnî.
Deut.2.2    in gospod mi reče:
Deut.2.3    dovoljno ste hodili na tej gori; obrnite se na sever.
Deut.2.4    in povedaj ljudstvu, govoreč: vi boste prešli predel bratov svojih, sina ezavovih, kteri prebivajo v seir, in bodejo se uplašili vas; ali več se bojte.
Deut.2.5    ne podložite se z njimi, ker vam ne bom dal iz njih zemlje, ali vam bodem dal v posjed ezavu goro seir.
Deut.2.6    pijanja kupite od njih za pič, da boste jedli; in vode zapite od njih za pič, da boste pili.
Deut.2.7    ker gospod, bog tvoj, ti je blagoslovil v vsej dele roke tvoje; oznanjal si, kako si prošlo po tem veliku puščavi. glej, četrdeset let je gospod, bog tvoj, s teboj; ničesar ti ni bilo več.
Deut.2.8    in prešestili smo brate naše, ezavove sinovi, kteri so prebivali v seciri, po putu ravni, od elona in ezjon-geber; in obrnili smo se, in šli smo po puščavi v puščavi moava.
Deut.2.9    in gospod mi reče: ne podložite moapcem, in ne boj se z njimi; ker nisem vam dal iz svoje zemlje v posjed, ker sem dal ar v posjed sinom lota.
Deut.2.10   ( prvi so prebivali v njem emijci, velik in mnogo, in moč kakor anakici.
Deut.2.11   tudi oni so se rečili refaimci, kakor anakici; moapci jih pa imenujejo emijci.
Deut.2.12   in v seir so se najprej sedeli horijci; ali ezavovi sinovi jih izganjajo, in izganjali so jih pred obličjem svojim, in prebivali so se na njih mestu, kakor je storil izrael v zemlji posesti svoje, ktero jim je dal gospod.
Deut.2.13   sedaj torej vstanite in pojdite potok zered. in prešli smo potok zered.
Deut.2.14   in dnî, ko smo šli iz kadeš-barneje, dokler smo prešli potok zered, bilo je trideset in osem let, dokler se ne izpade ves rod vojnih vojske iz tabora, kakor jim je gospod zakleval.
Deut.2.15   in ruka gospoda je bila zoper njih, da jih iztrebi iz tabora, dokler ne poginejo.
Deut.2.16   in zgodí se, ko so umrli vsi ratniki iz sredi naroda,
Deut.2.17   in reče mi gospod, govoreč:
Deut.2.18   ti boš danes izhodil moapskega područje seir.
Deut.2.19   in prišlo boste blizu amonovih sinova; ne vračaj jih, in ne boj se z njimi; ker nisem ti dal iz zemlje amonovih, ker ti sem dal sinom lota.
Deut.2.20   to se je rečilo za zemljo refaijcev; kajti v njem je prebivala prvi refaijci; a amonci jih imenujejo zamzumijci.
Deut.2.21   veliko in mnogo in mogočnega ljudstvo, kakor anakici; in pogubil jih je gospod pred njimi, in pobili so jih, in prebivali so se na njih mesto.
Deut.2.22   kakor je izpolnil ezavovim sinom, kteri so prebivali v siir, kakor so izgnali horejce pred njimi, in izpeljali so jih, in prebivali so po mestu njih do današnjega dnî.
Deut.2.23   in evejci, kteri so prebivali v vezerih do gaze, pogubili so jih kaftorici, kteri so izšli iz kaftora, in prebivali so po njih mestu.
Deut.2.24   vstanite, pojdite, in pojdite potok arnona; glej, predal sem v roko tvojo sihona, kralja hešbonskega, amorejca, in zemljo njegovo; začni zavladevati, in popelji se z njim na boj.
Deut.2.25   v tem dan bodem začal dati strah in strah pred seboj po vseh narodima, kteri so pod vsem nebom; kteri bodo slišali o tebi, raztremujejo se, in trpejo se pred obličjem tvojo.
Deut.2.26   in poslal sem posly iz pustyni kedemot k sihonu, kralju hešbonskom, z mirnimi besedo, govoreč:
Deut.2.27   daj, da sem prešla po zemlji svojej; hodem po poti, ne bodim ni desno, ni levo.
Deut.2.28   jedi mi za pič za novac, da jedem; in vode za srebro daj mi, da pijem; samo da bojem prošlo po nogah;
Deut.2.29   kakor so mi storili sinovi ezavovi, kteri prebivajo v siir, in moapci, kteri so prebivali v arir, dokler ne predem iordan v zemljo, ktero nam daje gospod, bog naš.
Deut.2.30   ali sihona, kralj hešbonski, ne hotel nas preiti, ker je gospod, bog tvoj, zakoravil duha njegovega, in zakoravil je srce njegovo, da bi ga predal v tvoje roko, kakor je to danes.
Deut.2.31   in gospod mi reče: glej, prejel sem, da ti predam sihona, kralja hešbonskega, in zemljo njegovo; začni zavladiti, da zavladeš deželo njegovo.
Deut.2.32   in sihon je izšel zoper nas, on in ves njegov ljudstvo, na boj na jahasu.
Deut.2.33   in gospod, bog naš, ga je predal pred nami, in pobili smo ga in njegove sinove in ves njegov ljudstvo.
Deut.2.34   in vsadili smo v to čas vse njegove gradove, in pogubili smo vse mesto, ljudstvo in žene, in otroci; nismo ostavili nič.
Deut.2.35   samo skot smo pregrabili, in plijen iz mesta, ktere smo prejeli.
Deut.2.36   od aroera, ktera je na bregu potoka arnona, in iz mesta, ktera je v dolini, do gileada ne je bilo mesto, ktera je bil za nas; vse je predal gospod, bog naš, v roke naše.
Deut.2.37   ali do zemlje amonovih ne pristopiš, ni do kraja potoka jaboka, in iz mestnih mesta na gori, kakor nam je zapovedal gospod, bog naš.
Deut.3.1    potem smo se obrnili, in šli smo po poti v vasan; in izide nam se og, kralj vasanski, on in ves njegov ljudstvo, na boj na edreje.
Deut.3.2    in gospod mi reče: ne boj ga, ker sem ga predal v roko njegovo, in vse ljudstvo njegovo in zemljo njegovo; in delaš mu, kakor si storil sihonu, kralju amorejskim, kteri je prebival v hešbonu.
Deut.3.3    in izdajal ga je gospod, bog naš, tudi og, kralja vasanskega, in ves njegov ljudstvo; in bili smo ga, da ga nismo ostavili.
Deut.3.4    in zabrali smo v to čas vse njegove gradove; nič ni bilo mesto, ko smo ga ni prejeli: šezdeset gradov, ves kraja argob, kraljestvo oga v bašanu.
Deut.3.5    vsi te gradovi so ukrepljene stvari visoke, vrata in prijevornice, osim vesilnih gradov mnogo mnogo.
Deut.3.6    in iztrebili smo jih, kakor smo postali sihona, kralja hešbonskega, in iztrebili smo vse mesto, ljudî in žene in otroci.
Deut.3.7    ali vse skot in plijen iz gradov smo grabili za sebe.
Deut.3.8    in vzeli smo v to čas zemljo iz roke dvojih kraljev amorejskih, kteri so po tej strani jordana, od potoka arnona do kraja hermona.
Deut.3.9    sidonijci imenujejo hermon sirjon, a amorejci ga imenujejo senir.
Deut.3.10   vsi gradove na ravno deželi, in ves gilead, in ves vasan, do salke in edreje, mesta kraljestva oga v bašanu.
Deut.3.11   kajti osim ogu, kralj vasanski, ostal je od refajcev; glej, lože njegovo, lože železne, je je v rabba amonovih; devet lakata dolgota in čezla lakata širok, po lakot človeku.
Deut.3.12   tisto deželo smo objeli v to čas, od aroera, kteri je pri potoku arnonu, in polovina gori gileadske, in njih gradove dal sem rubenovcům in gadovim.
Deut.3.13   resnično od gileada in ves vasan, kraljestvo oga, dal sem polovini rodú manasesovega, in ves kraja argob, ves bašan, ktera je bila zemlja refaijska.
Deut.3.14   in jair, sin manašeov, vzel je ves kraja argob do predel gesurih in maakajskih; in imenoval je po imenu svojem vasansko hišot jair, noter do današnjega dnî.
Deut.3.15   in makirovi sem dal gilead.
Deut.3.16   a rubenovcům in gadovcem sem dal od gileada do potoka arnona, sredi potoka predel; in do potoka jaboka, područje sinova amonovih;
Deut.3.17   in arabu, in jordan predel, od kinereta do morja arave, morske morje, pod krajo pisga na izhodu.
Deut.3.18   in zapovedal sem vam v tem času, govoreč: gospod, bog vaš, dal vam je tu zemljo za posjed. vsi junači, vsi moči, pojdite pred svojimi bratje izraelovim, vsi moči.
Deut.3.19   samo žene vaše in otroke vaše in stoke vaše; vém, da ste mnogo skot, naj ostanejo v mestih vašim, ktere sem vam dal.
Deut.3.20   dokler ne povrne gospod, bog vaš, bratom vašim, kakor tudi vam; in zadedovali bodo tudi oni zemljo, ktero jim je gospod, bog vaš, dal za jordan; in vratite se vsak do svoje posesti, ktero sem vam dal.
Deut.3.21   in isusu sem zapovedal v tem času, govoreč: očí tvoje so videli vse, kar je storil gospod, bog vaš, tem dvem kraljem; tako bo storil gospod vsem kraljem, na kterih ti bodeš prešlo.
Deut.3.22   ne bojte se, ker gospod, bog vaš, bojuje za vas.
Deut.3.23   in molil sem gospoda v to čas, govoreč:
Deut.3.24   gospod, gospod, ti si dovolil pokazati hlapcu svojemu svojo moč in svojo moč; kajti kakošna je bog na nebu ali na zemlji, kteri bi storil kakor ti, in kakor tvoja moč?
Deut.3.25   pojdi, da bom prešlo in videl to dobro zemljo, ktero je za jordanom, to dobro brdo, in libanu.
Deut.3.26   slišal me je gospod za voljo vas, in ni me poslušal, in reče mi gospod: dovoljno ti je; ne govori nič več to.
Deut.3.27   stopi na vršč pisga, in vzdigni oči na morje, in na sever, in na jug in na istok, in pogledaj svojem očim, ker ti ne prejdeš tega jordana.
Deut.3.28   ali zapovedi josovi, in prepevaj ga, in opominjaj ga, ker on bode prešlo pred tem ljudstvom, in on jim bode dedoval deželo, ktero boš videl.
Deut.3.29   in ostali smo v dolini naproti bet-peoru.
Deut.4.1    sedaj torej, izrael, poslušaj postave in sodbe, ktere vas učim, da delate, da živite in vnidete in zavladeste zemljo, ktero vam daje gospod, bog svojih očetov.
Deut.4.2    ne dajte do besede, katero vam bom jaz zapovedal, in ne odločite od tega, da boste držali zapovedi gospoda, boga svojega, ktere vam zapovedam.
Deut.4.3    videli ste oči vaše, kar je storil gospod za baal-peora; ker gospod, bog vaš, iztrebi od tebe vsak človek, kteri je šel za baal-peor;
Deut.4.4    a vi, kteri ste prišli k gospodu, bogu vašemu, živite vsi v današnji dan.
Deut.4.5    glej, pokazal sem vam postave in pravice, kakor mi je gospod, bog moj, zapovedal, da bi tako postali v deželi, v ktero ste šli obsaditi.
Deut.4.6    držite se in vrnejte se; kajti ta je modrost vaša in znanje vaše pred obličje narodov, ki bodo slišali vse te postave, in rečejo: glej, narod mudar in razumen je ta veliko ljudstvo.
Deut.4.7    ker kakošna narod je veliko, katerega bog ima blizu, kakor gospod, bog naš, po vsem, ko ga kličemo?
Deut.4.8    in kakoč veliko ljudstvo, katero je imel pravice in pravice pravične, kakor ta postavo, ktero jaz dajem pred vami danes?
Deut.4.9    vnimaj se, in čuvaj dušo svojo več, da ne zabi besede, ktere si videl oči tvoje, in da se ne odidejo iz srca svojega po vseh dnevih življenja tvojega; in daj, da bodeš učil sinove svoje in sinove otrokov tvojih;
Deut.4.10   za dan, ko si storil pred gospodom, bogom svojim, na horebu v dan zboru, ko mi je gospod rekel: zberi mi ljudstvo, da bodem slišal besede moje, da se učé bojati se mene po vseh dnevih, ko bodo živé na zemlji, in učiti sinove svoje.
Deut.4.11   in pristopiste, in stojevali ste pod brdo, in brdo se je ogledel od ognja do neba, teme in oblast in oblast.
Deut.4.12   in govoril je gospod k vam iz ognja; glas rečev ste slišali, ali niste videli podobe, nego glas.
Deut.4.13   in oznaní vam zaveze svoje, katero je zapovedal vam delati, deset zapovedi, in napisal je na dva kamenja kamenja.
Deut.4.14   in meni je zapovedal gospod v tem čas, da vam učim postave in pravičnosti, da bi jih delali na zemlji, v ktero boste šli obpeljati.
Deut.4.15   držite se torej več duše svoje, ker niste videli nič v dan, v dan, ko vam je govoril gospod na horebu iz sreča ognja.
Deut.4.16   da se ne pogubite, in ne delajte sebi podobo, podobo vsakega podobo, podobo muškarca ali žensko.
Deut.4.17   podobo vsakega skočega, ktera je na zemlji, podobo vsakega kričnega ptičega, ki se skriva pod nebom;
Deut.4.18   podobo vsakega, kteri p'e po zemlji, podobo vsakega ribe, ktera je v vodi pod zemljo;
Deut.4.19   in da ne pogledaš na nebo, in pogledaj solnce, in mesec, in zvezde, vse ljudstvo nebeške, da se zabludiš in se klanjaš jim, in jim služi, kar je gospod, bog tvoj, zapovedal vsem narodom pod vsem nebom.
Deut.4.20   a vas je gospod vzel, in izpeljal vas je iz železna peči iz egipta, da bi mu postal narod, kakor je ta dan.
Deut.4.21   in gospod se se razsrdi zoper mene za voljo vaših, in se je zaklel, da ne bom prešlo jordan, in da ne vnidem v zemljo, ktero ti je gospod, bog tvoj, dal v posjed.
Deut.4.22   kajti jaz bodem umrl v tej zemlji, ne hodim za jordan; a vi boste prešli in obsadili to dobro zemljo.
Deut.4.23   vnimajte se, da ne zabyte zaveze gospoda, boga svojega, katero je postavil z vami, in da ne delate sebi podobe, podobo vsakega, kar je zapovedal gospod, bog vaš.
Deut.4.24   ker gospod, bog tvoj, je oganj sovražnik, bog žalost.
Deut.4.25   in če boste rodili sinove in otroke, in ostanete se v deželi, in pregrešite se, in delate idol, podobo vsakega, in delate to, kar je hudo v očích gospoda, boga svojega, in razdražite ga;
Deut.4.26   zapričam vam danes nebo in zemljo, da boste pogubljeni, da boste pogubljeni iz zemlje, v ktero boste prešli iordan, da je zaposjeli; ne boste mnogo dnî v njej, nego boste izgubljeni.
Deut.4.27   in razpalí vas gospod po vseh narodih, in ostanete vas malo število po narodima, v kterih vas bode odpeljal gospod.
Deut.4.28   in tam boste služili bogom, delom ljudî, drevo in kamen, kteri niso videli, ne bodo slišali, ne jedejo, ne bijejo.
Deut.4.29   ali ko boste tu iščevali gospoda, boga svojega, in najdeš, da ga iščeš iz vse srca svojega in iz vseh duše svoje.
Deut.4.30   kedar te bodeš zgodilo vse te beseda v poslednih dnevih, in vrniš se k gospodu, bogu svojemu, in poslušaj glas njegov.
Deut.4.31   ker gospod, bog tvoj, je bog usmiljenj; ne odpustí te, in ne pogubi te; ne zabi zaveze svojih očetov, katera jim je zaklebil.
Deut.4.32   kajti vprašaj se za dné dnî, kteri so bili pred teboj, od tega dné, ko je bog stvoril človeka na zemlji, in od vsakega kraja neba do drugih kraja, da se je zgodilo kakor ta veliko delo, ali je li slišalo takošno?
Deut.4.33   je li slišal narod glas boga, govoreč iz sredi ognja, kakor si ti slišal, in oživel si?
Deut.4.34   ali je li bog izkusil, da je prišel, da vzeme sebi narod sredi naroda, v izkušnjavah, in v znamenjih, in v čudežih, in v moči, in v močnom roku, in v močnom roko, in v velikih krajih, po vsem, kar je storil gospod, bog vaš, v egiptu pred seboj?
Deut.4.35   ti si spoznal, da poznaš, da je gospod bog, in nič mimo njega ni bog.
Deut.4.36   z neba ti je oznanjal glas svoj, da te poučí; in na zemlji ti je pokazal veliku ogenj svoj, in besede njegove si slišal iz sreča ognja.
Deut.4.37   za to, da je ljubil očeve tvoje, in izvolil je njih seme po njih, in izpeljal te je sam svojem velikim močjó iz egipta,
Deut.4.38   da izganjaš narodi veliko in močnejši od tebe, in vvesti te, da ti dá njih zemljo v posjed, kakor je ti danes.
Deut.4.39   spoznaj torej danes, in povrni se v srcu svojem, da je gospod bog gore na nebesih, in na zemlji nič, in nič ni.
Deut.4.40   in držaj naredbe njegove in zapovedi njegove, ktere ti bom dnes zapovedal, da boš dobro tebi in sinom tvojim po tebi, in da bodeš dugo čakal na zemlji, ktero ti daje gospod, bog tvoj.
Deut.4.41   tedaj je odločil mojzes tri mesta za jordanom na izhodu solnce,
Deut.4.42   da se pobegí tam ubojica, kteri bi ubil bližnjega ne vedoč, in on ga nič ne je bil sovražnik, da bi se pobegnil v enega od teh gradov, da ostane živ.
Deut.4.43   beter v puščavi, v deželi šefeli, za rodovce; in ramot v gileadu za gadovce, in golan v vasanu za manašeovo.
Deut.4.44   to je postavo, ktero je postavil mojzes pred izraelci.
Deut.4.45   to so pričanja in postave in sodbe, ktere je govoril mojzes izraelcima, ko so izšli iz egipta,
Deut.4.46   za jordanom v dolinu blizu bet-peora, v deželi sihona, kralja amorejskega, kteri je prebival v hešbonu, katerega je bil udaril mojzes in izraelci, ko so izšli iz egipta.
Deut.4.47   in zagrabili so zemljo njegovo, in zemljo oga, kralja vasana, dva kralja amorejskih, kteri so za jordanom na izhodu solnce;
Deut.4.48   od aroera, kteri je na kraji potoka arnona, na gori sihonu, to je hermon,
Deut.4.49   in vse ravno ravno ravno jordanu na istoku, na izhodu solnce pod zadnimi krajami.
Deut.5.1    in pokliče mojzes ves izrael, in reče jim: poslušaj, izrael, postave in sodbe, ktere jaz govorim v tem dan, in naučite jih, in držite se, da jih delate.
Deut.5.2    gospod, bog naš, postavil je z nami zaveze v horebu.
Deut.5.3    ne zavedal je gospod tega zaveza z očetami vašimi, nego z vami, kteri smo tu sedaj vsi živi.
Deut.5.4    obličja pred obličjem reče gospod k vam na gori iz sreča ognja.
Deut.5.5    in jaz sem storil sredi gospoda in vas, da vam oznanjujem besedo gospodovo, ker ste se bojali ognja, in niste šli na brdo, govoreč:
Deut.5.6    jaz sem gospod, bog tvoj, kteri sem te izpeljal iz zemlje egipatske, iz hiše službe.
Deut.5.7    ne bodi ti drugih bogov pred menoj.
Deut.5.8    ne delaj sebi kumira, ali ničesar podobo, kar je gore na nebu, in kar je dol na zemlji, ali kar je v vodi pod zemljo.
Deut.5.9    ne klanjaj se jim, in ne služi jim; ker jaz sem gospod, bog tvoj, bog žárlij, kateri izdajem krivice očetov na otročih v tretji in četvrti rodi, kteri me sovražijo;
Deut.5.10   in delam milost na tisíce, kteri me ljube in hranijo povelje moje.
Deut.5.11   ne vzemi imena gospoda, boga svojega, v ničemurnosti, ker gospod ne bo osramotil tega, kteri sprejema ime njegovo v ničemurnosti.
Deut.5.12   držaj dan soboto, da ga osvetiš, kakor ti je zapovedal gospod, bog tvoj.
Deut.5.13   šest dnî delaj in delaj vse dela tvoja;
Deut.5.14   a sedmi dan je sobota gospodu, bogu tvojemu; ne delaj v njem ničesar delo, ni ti, ne sinovi tvoji, ne hlapca tvoja, in hlapca tvoja, in hlapca tvoja, in osel tvoj, in vsak skot tvoj, in prihod tvoj, kteri je v tebi; da odpočinuje hlapec tvoj in hlapca tvoja, kakor tudi ti.
Deut.5.15   in spomni se, da si bil hlapec v zemlji egiptu, in da te je odtod gospod, bog tvoj, izpeljal te je odtod z močjó in močnim roko; za to ti je zapovedal gospod, bog tvoj, da se hraniš dan sobota.
Deut.5.16   poštuj očeta svojega in mater svojo, kakor ti je zapovedal gospod, bog tvoj, da boš mnogo časa v deželi, ktero ti daje gospod, bog tvoj.
Deut.5.17   in namreč naj ne ubiješ.
Deut.5.18   in namreč naj se ne prešestvuješ.
Deut.5.19   ne kradi.
Deut.5.20   ne pričaj lažnega pričanja zoper bližnjega svojega.
Deut.5.21   ne poželjaj žene bližnjega svojega; ne poželjaj hiše bližnjega svojega, ne polja njegovega, ne hlapca njegovega, ne hlapca njegovega, ne hlapca njegovega, ne vsakega, kar je bližnjega tvojega.
Deut.5.22   te besede je povedal gospod vsemu zboru vašemu na gori iz sreča ognja, oblaka in oblasti z glasom velikim, in ni pridružil. in napisal je je na dva kamenja kamenja, in dal jih je.
Deut.5.23   in zgodí se, ko ste slišali glas izmed ognja, in brdo se je spalil ognjem, pristopiste k meni, vsi glavari rodov svojih, in starešine vaše.
Deut.5.24   in govorili ste: glej, gospod, bog naš, pokaza nam slavo svojo in slavo svojo, in glas njegov smo slišali izmed ognja; v tem dan smo videli, da govori bog človeku, in živel je.
Deut.5.25   ali kaj da bomo umrli? ta veliko oganj nas bode razpalil; če bomo še slišali glas gospoda, boga našega, umrem.
Deut.5.26   kajti kdo je meso, kteri je slišal glas boga živega, kteri govori iz sreča ognja, kakor smo mi, in živi?
Deut.5.27   pristopi ti, in poslušaj vse, kar reče gospod, bog naš, in ti povedaj nam vse, kar ti govori gospod, bog naš, in mi bomo slišali in storili.
Deut.5.28   in slišal je gospod glas svojih besede, ko ste mi govorili, in gospod mi reče: slišal sem glas besede tega ljudstva, kar so ti govorili; dobro so, kar so govorili.
Deut.5.29   o, da bi bilo tako srce njih, da me bodejo bojali in držati vse zapovedi moje vsako dan, da bi dobro bilo jim in svojim sinovima vekomaj.
Deut.5.30   pojdi, in reci jim: vratite se v hiše svoje.
Deut.5.31   ti pa stodi med menoj, da ti govorim vse zapovedi in postave in postave, ktere si jih učil, in naj jih delajo v zemlji, ktero jim bom dal v posjed.
Deut.5.32   držite se torej in delajte, kakor ti je zapovedal gospod, bog vaš; ne odstupajte ni napravo, ni levo.
Deut.5.33   po vsakem poti, po kterem ti je zapovedal gospod, bog vaš, hodite, da bi se pohranil, in da vam je dobro, in da živite živi v zemlji, ktera boste prejeli.
Deut.6.1    a to so zapovedi in postave in postave, ktere je zapovedal gospod, bog vaš, da vas učí, da bi tako delali v zemlji, v ktero boste šli obpeliti.
Deut.6.2    da se bojiš gospoda, boga svojega, da bodeš držal vse naredbe njegove in zapovedi njegove, ktere ti jaz zapovedam, ti in sin tvoj in sin sina tvojega, po vseh dnevih življenja tvojega, in da živiš dugo.
Deut.6.3    poslušaj torej, izrael, in vrši se, in delaj se, da ti bode dobro, in da se umnožite več, kakor ti je govoril gospod, bog očetov tvojih, zemljo, ktera teče med in medom.
Deut.6.4    to so postave in sodbe, ktere je zapovedal gospod izraelom v puščavi, ko so izšli iz zemlje egipetske: poslušaj, izrael! gospod, bog naš, eden je.
Deut.6.5    in ljubi gospoda, boga svojega, iz vse srca svojega, in iz vse duše svoje, in iz vse moči svoje.
Deut.6.6    in te besede, ktere ti zapovedam dnes, bodo v srci tvoji;
Deut.6.7    in povedaj jih svojim sinovima, in govori med njimi, da sedi v hiši svojem, in hodeč po poti, in da legeš in vstaviš.
Deut.6.8    in potegni jih za znamenje na roko svojo, in da bodejo popeljeni pred očmi svojimi.
Deut.6.9    in napiši jih na vratih hiše svojega in na vratih svojih.
Deut.6.10   in kedar te gospod, bog tvoj, vvede v zemljo, o katerem se je zakleel očetom tvojim, abrahamu in izaku in jakovu, da ti dá, veliko in kraja, ktere si ne zgrabil,
Deut.6.11   hiše polnih v vseh dobrih hiših, katere si ne napolnil, v čakah, kterih nisi izpolnil, in vinogradnike in olivčih, kojih nisi zasadil, in jesti in se nasitiš.
Deut.6.12   čuvaj se, da ne zabudeš gospoda, kteri te je izpeljal iz zemlje egipetske, iz hiše službe.
Deut.6.13   gospoda, boga svojega, boj se, in njemu služi, in v njegovo ime se zaklej.
Deut.6.14   ne hodite za drugim bogovima, od bogov narodov, kteri so okolo vas;
Deut.6.15   ker gospod, bog tvoj, je bog zelljiv v sredi tebe; da se ne razgnani gospod, bog tvoj, zoper tebe, in da te iztrebi iz zemlje.
Deut.6.16   ne izkušaj gospoda, boga svojega, kakor ste izkusili v massa.
Deut.6.17   da bodeš držal zapovedi gospoda, boga svojega, pričanja in postave, ktere ti je zapovedal.
Deut.6.18   in delaj to, kar je pravo in dobro v očích gospoda, da ti bode dobro, in da vnideš in posečeš dobro zemljo, ktero se je gospod zakleel očetom tvojim,
Deut.6.19   da izganjaš vse sovražnike tvoje pred obličjem tvojim, kakor je govoril gospod.
Deut.6.20   in kedar te zapita sin tvoj jutro, govoreč: kaj so pričanja in postave in postave, ktere je zapovedal gospod, bog naš?
Deut.6.21   da praviš sinu svojemu: hlapci smo faraonovi v egiptu, in izpeljal nas je gospod iz egipta z močnim roko.
Deut.6.22   in dal je gospod znamenje in čudeže veliko in hudobne dela v egiptu, na faraona in na vsej hiši njegovi pred našimi obličja.
Deut.6.23   a nas je odpelil odtod, da bi nas vpeljal, da nam dá zemljo, ktero se je zaklebil očetom našim.
Deut.6.24   in zapovedal nam je gospod, da bi vrgli vse te postave, da se boimo gospoda, boga našega, da nam je dobro vedno, da bomo živali, kakor je to danes.
Deut.6.25   in milostjo bode nam, če hodemo držati vse te zapovedi pred gospodom, bogom našim, kakor nam je zapovedal.
Deut.7.1    kedar te gospod, bog tvoj, vzeme v zemljo, v ktero boš prišel, da zavladeš, in izžene veliko narodi pred seboj, hetita in gergesejce, in amorejce, in kanaance, in ferezejce, in hivejce, in jebusejce, sedem ljudstva, veliko in mogoče od tebe;
Deut.7.2    in kedar jih gospod, bog tvoj, predá tebi, in ti jih boš udaril, pogubi jih, da ne sklopiš z njimi zaveze, in ne smiluj jim se.
Deut.7.3    ne ženij se z njimi; hčere svoje ne dajaj za sina njegovega, in svoje kćeri ne beri za sina tvojega.
Deut.7.4    ker bodo odvračali sina tvojega od mene, da bi služil drugim bogovima; in zažalostno se bode razgnalo gospod na vas, in precej te bode pogubil.
Deut.7.5    ali tako jim boste storili: oltárove njih razpolnite, in njih stupove razbite, in ašera njih odpolnite, in obličje bogove njih spalite ognjem.
Deut.7.6    ker ti si narod svet gospodu bogu svojemu; ti je gospod, bog tvoj, izročil te je, da bi mu bodel narod od vseh narodov, kteri so na zemlji.
Deut.7.7    ne za to, da ste bili mnogo več od vseh narodov, izpeljal vas je gospod in izvolil vas; kajti vi ste malo od vseh narodov.
Deut.7.8    nego za to, da vas je gospod ljubil, in za to, da je držal zakletvo, ktero je zaklejal očetom vašim, izpeljal vas je gospod z močnim roko in izkusil vas iz hiše službe, iz roke faraona, kralja egiptu.
Deut.7.9    spoznaj pa, da gospod, bog tvoj, je bog, bog veren, kateri hodi zavezo in milost k njim, ki so ga ljubili in hranijo zapovedi njegove.
Deut.7.10   in odplatí njim, kteri so ga sovražili, na obličje, da jih pogubi; in ne zapustí, kteri ga sovražijo.
Deut.7.11   držaj torej zapovedi in postave in sodbe, ktere ti zapovedam danes, da delaš.
Deut.7.12   in če poslušate te postave in hodite in jih vršite, sodi te gospod, bog tvoj, zavezo in milost, katero je prisegel tvojim očetom,
Deut.7.13   in ljubil te bode, in blagoslovil te bode, in razmnožil te bode, in blagoslavljal bode plod utrobe tvoje, in plod zemlje tvoje, obilje tvoje, in vino tvoje, in olivo tvoje, vekomaj volov tvojih in stada oših, na zemlji, ktero se je zakleo očetom tvojim dati tebi.
Deut.7.14   blagoslovljen bodeš od vseh narodov; nič neplodnega ne bode v vas, ni neplodnega, tudi v stocih tvojih.
Deut.7.15   in odloží od tebe gospod vsako bolest; in vse hudobne bolezni egipetske, katere si videl, ne bo položil na te; in položí jih na vse, kteri te sovražijo.
Deut.7.16   in vsi narodi, ktere ti je gospod, bog tvoj, daje, ne poshchadi se nad njimi; in ne služi svojim bogovima, ker to ti se bode zgodilo.
Deut.7.17   če praviš v sebi: ta ljudstvo je bolje od mene; kako bi jih mogel pogubiti?
Deut.7.18   ne boj se jih; spominjaj se, kar je storil gospod, bog tvoj, faraonu in vsem egiptom;
Deut.7.19   te velike izkušnjave, ktere so videli oči tvoje, znamenja in čudeže, in moč krepko, in roko izširijo, s katerim te je izpeljal gospod, bog tvoj, tako bode storil gospod, bog tvoj, vsem narodom, pred katerim se bojiš.
Deut.7.20   in vrške pošlje gospod, bog tvoj, na njih, dokler ne poginejo, kteri ostanejo in skrivajo od tebe.
Deut.7.21   ne boj se njih, ker gospod, bog tvoj, je v tebi, bog velik in moč.
Deut.7.22   in gospod, bog tvoj, izžene te narodi pred seboj malo več; ne boš jih skoro izgubil, da se ne pomnoži na te polne zvijeri.
Deut.7.23   in predati jih gospod, bog tvoj, in pogubi jih velikim pogubljenjem, dokler se ne iztrebi.
Deut.7.24   in predal bo kralje njih v roke tvoje, in pogubil boš ime njih iz mesta; nihče se ne prestane pred tvojim obličjem, dokler jih ne pogubiš.
Deut.7.25   tesanje njih bogov spalite v ognjem; ne poželjaj se srebra in zlata od njih, in ne vzemi sebi, da se ne pogineš, ker to je opačina gospodu, bogu tvojemu.
Deut.7.26   in ne vzemi gnusobe v hišo svojo, da ne bodeš pogubljen, kakor to; prevrni se, in sramoti se, ker je proklet.
Deut.8.1    vse zapovedi, ktere vam jaz zapovedam danes, hodite da delate, da boste živi in razmnožili se, in vnidete in poseste zemljo, katerega je gospod zakleel očetom vašim.
Deut.8.2    in spominjaj se vso pot, po kterem te je odpelil gospod, bog tvoj, po puščavi v puščavi, da te potisne in te izkuša, in spoznal, kar je v srcu tvojem, da bodeš držal zapovedi njegove, ali ne.
Deut.8.3    in zapretil te je, in obložil te je, in napolnil te je manom, katero nisi vedel, in ti niso znali očetje tvoji, da ti pové, da človek ne živi samo z kruhom, nego od vsega, kar izhaja iz ust gospoda, živí človek.
Deut.8.4    obleko tvoja ne je prekrašena od tebe, in nobe tvoja se ne stopili v teh četrdeset let.
Deut.8.5    spoznaj pa v srcu svojem, da kakor uči človek sina svojega, tako te bo gospod, bog tvoj, učil.
Deut.8.6    in držaj zapovedi gospoda, boga svojega, da hodeš po potih njegovih in bodeš ga se bali.
Deut.8.7    kajti gospod, bog tvoj, vvede te v dobro zemljo, v deželi, v ktera so potoki vode, izvori in globočine, ktera izhajajo v dolini in gore;
Deut.8.8    zemljo pšeničnega in ječmenja, vinograda in smokve, zemlja oliva in meda;
Deut.8.9    zemljo, na katerem ne boš teh kruha jedel kruha, in ničesar ne boš ničesar v njem; zemljo, katerega kamenje je železo, in iz gor njenega imaš meč.
Deut.8.10   in kedar boš jedel in se nasitiš, blagosloviš gospoda, boga svojega, za dobro zemljo, ktero ti je dal.
Deut.8.11   čuvaj se, da ne zabudeš gospoda, boga svojega, da ne hraniš zapovedi njegove, in sodbe njegove, in postave njegove, ktere ti zapovedam danes;
Deut.8.12   da jedeš in se nasitiš, in postaviš dobrote hiše, in prebivaš v njih;
Deut.8.13   in so ti se umnožilo goveda in ovce tvoje, in ti se bode umnožilo srebro in zlato, in vse, kar imaš, umnožajo se.
Deut.8.14   da se ne povzdigne srce svoje, in zabi gospoda, boga svojega, kteri te je izpeljal iz zemlje egipetske, iz hiše službe;
Deut.8.15   kateri te je pripeljal po veliké in strašnosti pustinji, v katerim so čarobni červi in skorpionove, in žejen, v kojem nič vode, kteri ti je izpelil vode iz skaličnega skale;
Deut.8.16   kateri te je hranil v puščavi mannu, katero niso znali očetje tvoji, da te potisne in te izkuša, in da ti je dobro delal v konci tvoji;
Deut.8.17   da ne praviš v srcu svojem: moč moja in moč roke moje mi je storil to veliko moč.
Deut.8.18   ali spominjaj se gospoda, boga svojega, ker on ti daje krepost, da izpolniš zavezo, katero je prisegel očetom tvojim kakor danes.
Deut.8.19   ali če zaboraviš gospoda, boga svojega, in hodeš za drugim bogovima, in jim bodeš jim služil, in se jim klanjaš, pričim vam danes, da boste poginili.
Deut.8.20   kakor tudi narodi, ktere gospod pogubi pred vami, tako boste pogubljeni, za to, da niste poslušali glasa gospoda, boga svojega.
Deut.9.1    poslušaj, izrael! ti boš danes prešlo iordan, da vnideš, da zavladeš narodi veliko in močnejši od vas, mesta veliki in krepke do neba;
Deut.9.2    ljudstvo veliko in presilno, sinovi anakovi, katerih si ti vedel, in ti si slišal: kdo bo storil pred sinovi anakovim?
Deut.9.3    vedaj pa spoznaj, da gospod, bog tvoj, je ta, kteri hodi pred teboj, oganj, kteri je požer; on jih bode iztrebil, in on jih bode odvrnil pred obličjem tvojim, in pogubil jih boš, kakor ti je rekel gospod.
Deut.9.4    ne reci v srcu svojem, ko jih je gospod, bog tvoj, izganjal pred obličjem tvojim, govoreč: za voljo pravice moje me je gospod pripeljal, da bi obsadil to dobro zemljo; ali za voljo krivičnosti tega narodov jih je izganjal gospod pred obličjem tvojim.
Deut.9.5    ne za pravico svojo in ne po pobožnosti srca svojega, ti boš prišel, da zavladeš njih zemljo; ali za voljo krivičnosti tega narodov jih bode gospod, bog tvoj, izganjal pred obličjem tvojim, in da izpolni, katero je prisegel očetom tvojim abrahamu, izaku in jakovu.
Deut.9.6    spoznaj pa, da ne za pravico tvojo gospod, bog tvoj, daje ti to dobro zemljo, da zavladeš; ker ti si narod tvrdošijo.
Deut.9.7    spomni se, ne zabi, koliko si razdražil gospoda, boga svojega, v puščavi; od dné, ko si izšel iz zemlje egipetske, dokler niste prišli k temu mestu, zasramovali ste se gospoda.
Deut.9.8    in v horebu ste razdražili gospoda, in gospod se razžalosti na vas, da vas pogubi.
Deut.9.9    ko sem bil gor gor, da bom vzel kamenje ploče, skrizhali zaveze, ktera je postavil gospod s vami, in ostal sem na gori četrdeset dnî in četrdeset noč; kruha sem jedli, in vode ne pili.
Deut.9.10   in dal mi je gospod dve kamenne skrizhali, napisani prstom božjem, in na njih so se pisali vsi besede, ktere je govoril vam gospod na gori, v dan zboru.
Deut.9.11   in ko je bilo četrdeset dnî in četrdeset noč, dal mi je gospod dve kamenne ploče, skrizhali zaveze.
Deut.9.12   in gospod mi reče: vstani, sedi precej odtod, ker ljudstvo tvoje, ktera si izpeljal iz zemlje egipatske, pregrešili so se brzo iz puta, po kterem si jim zapovedal; napravili so sebi izličilo.
Deut.9.13   in reče mi gospod: videl sem ljudstvo to, in glej, to je narod tvrdošijo.
Deut.9.14   daj me, da bi jih iztrebil, in pogubil bodem ime njih pod nebesih; in jaz te bodem napravil narodom krepkim in boljemu od njih.
Deut.9.15   in obrnivši se, snide s gore, in brdo je gori ognjem, in dve pločne skrivali v dvem rukama svojem.
Deut.9.16   in videl sem, in glej, zgrešili ste zoper gospoda, boga svojega, in storili ste sebi izličilo, in prešlo ste se od puta, katerega vam je zapovedal gospod.
Deut.9.17   in vzel sem dve skrizhali, in vrgal sem jih z mojim dvem rokami, in razbil sem jih pred vašimi očima.
Deut.9.18   in vrnil sem se pred gospodom, kakor prvi, četrdeset dnî in četrdeset noč; kruha sem jedli in vode ne pil, za vse grehe vaše, ktere ste grešili, storivši hudobno pred očima gospoda, da ga razdražite.
Deut.9.19   kajti uplašal sem se jeze in jeze, s katerim se je gospod razdražil zoper vas, da vas pogubi. ali gospod me je poslušal tudi v tem času.
Deut.9.20   in na arona se je razsrdil gospod več, da ga pogubi; ali molil sem tudi za arona v tem času.
Deut.9.21   a krivičnost vašega, ktero ste storili, vzel sem ga, in spalil sem ga v ognji, in odsekal sem ga, tako da se je zgodilo kakor prah; in povrnil sem prah svoj v potok, ktero je snila s gore.
Deut.9.22   in v taberu, in v massa, in v kibrot-hataavah, razdražili ste gospoda.
Deut.9.23   in ko vas je gospod poslal iz kadeš barneje, govoreč: pojdite in posedite zemljo, ktero sem vam dal. ali vi ste poslušali povelje gospoda, boga svojega, in niste mu verovali, in niste poslušali glasa njegovega.
Deut.9.24   nepokorni ste bili k gospodu od dné, ko sem vam spoznal.
Deut.9.25   in vrgel sem pred gospodom četrdeset dnî in četrdeset noč, ko sem bil molil, ker je rekel gospod, da vas pogubi.
Deut.9.26   in molil sem gospoda, in rekoh: gospod, gospod, ne pogubi ljudstva svojega in dela tvojo, katero si rešil z močjo svojem, katero si izvel iz egipta z močnim roko svojo.
Deut.9.27   spomeni se hlapcev svojih, abrahama, izaka in jakoba, ne pogledaj na zakoravo tega ljudstva, in krivičnosti njegove in krivičnosti svoje;
Deut.9.28   da naj ne rekó v zemlji, iz kterega si nas izpeljal, govoreč: za to, da jih je gospod ne mogel vvesti v zemljo, o katerem jim je govoril, in ker jih je mranil, izpeljal jih je, da bi jih umorili v puščavi.
Deut.9.29   in to so ljudstvo tvoje in nasledstvo tvoje, ktero si izvel iz zemlje tvoje z velikim močjo svojem in s močnim roko svojo.
Deut.10.1   v to čas mi je rekel gospod: iztegni sebi dve kamenne ploče kakor prvi, in vzodi se k meni na goro; in delaj si droba drevo.
Deut.10.2   in napišem na pločakh besede, ki so bili na prvih pločakh, ktere si bil razbil; in položi jih v kovčeg.
Deut.10.3   in jaz sem napravil kovčeg iz akacijske drevesa, in izpolnila sem kamenje kamenja kakor prvi; in prišel sem na goru, in dve ploče v rukama svojem.
Deut.10.4   in napisal je na pločakh, kakor je pisano prvi, deset besede, katere vam je govoril gospod na gori iz sreča ognjena; in dal je gospod meni.
Deut.10.5   in obrnivši se, prišel sem s gore, in položil je skrive v kovčeg, katero sem storil, in so tam, kakor mi je zapovedal gospod.
Deut.10.6   in izraelci odidejo iz berota bene-jaakana v moseru; tam je umrl aaron, in tam se je pokoril; in za njim je služil sin njegov eleazar.
Deut.10.7   odtod odidejo v gudgod, in iz gudgoda do jotbatha, zemljo potočnih vode.
Deut.10.8   v to čas je gospod odločil levijevo rod, da bi nosili kovčeg zaveze gospodovo, da stojí pred gospodom, da mu služe in blagoslivljajo v imenu njegovem do današnjega dné.
Deut.10.9   za to ni levijevi del in nasledstvo med bratje svojimi; gospod je njih zhrebii, kakor mu je gospod, bog tvoj, govoril.
Deut.10.10  in jaz sem storil na gori četrdeset dní in četrdeset noč; in poslušal me je gospod tudi to čas, in gospod ne je hotel pogubiti vas.
Deut.10.11  in gospod mi reče: pojdi, pojdi pred ljudstvo, da vnidejo in zavladejo zemljo, po katerem sem se zakledal očetom svojim, da jim dam.
Deut.10.12  in sedaj, izraelu, kaj prosi od tebe gospod, bog tvoj, nego da se bojiš gospoda, boga svojega, da hodeš po vseh potih njegovih, in da ga ljubiš, in moliš gospoda, boga svojega, iz vse srca svojega in iz vseh duše svoje.
Deut.10.13  da bodeš držal zapovedi gospoda in postave njegove, ktere ti zapovedam danes, da bi ti dobro.
Deut.10.14  glej, gospoda, boga tvojega, je nebesa in nebesa nebes, zemlja in vse, kar je na njem.
Deut.10.15  samo očetov svojih je izročil gospod, da jih ljubi, in izvolil je njih seme po njih, vas od vseh narodov, kakor je ta dan.
Deut.10.16  obrezujte torej obreze srca svojega, in ne zakoravljajte več vrat vaših.
Deut.10.17  kajti gospod, bog vaš, je bog bogov in gospodar gospodov, bog velik in moč in strah, kteri ne dela obličja, in ne vzeme darove.
Deut.10.18  kateri dela pravičnost sirote in vdove, in ljubi prišla, da mu dá kruh in obleko.
Deut.10.19  bodite pa ljubljenega, ker ste bili tujci v zemlji egiptu.
Deut.10.20  gospoda, boga svojega, boj se, in njemu služi, in v njegovo ime se zaklej.
Deut.10.21  on je slava tvoja, in on je bog tvoj, kteri je storil zoper tebe te veliké in slavne dela, ktere so videli oči tvoje.
Deut.10.22  sedemdeset dush snidejo očetje tvoji v egipet; sedaj pa te je gospod, bog tvoj, storil mnogo kakor zvezde nebeške.
Deut.11.1   ljubi pa gospoda, boga svojega, in držaj naredbe njegove, in postave njegove, in pravičnosti njegove, vsako dan.
Deut.11.2   in spoznajte se danes, da ne govorim z otrokom svojimi, kateri niso znali in niso videli poučevanja gospoda, boga svojega, in veličastvo njegovo, svojo moč in močjo roko,
Deut.11.3   in znamenje njegove in dela njegova, katero je storil sredi egipta pred faraonom, kraljem egipetskim, in vsem zemljo njegovem;
Deut.11.4   in kar je storil vojsko egipčanovo, njih konje in konje, kakor je udaril vode morske morske pred njimi, ko so vas pognali za vami; in pogubil jih je gospod do današnjega dnî.
Deut.11.5   in kar je storil vam v puščavi, dokler niste prišli k temu mestu;
Deut.11.6   in kar je storil s datanom in abiram, sinom eliaba, sina rubenovega, ko je razprla zemlja usta svoja, in pog njih, in njih hiše, in njih prebivališče;
Deut.11.7   ker oči vaše so videli vse velike dela gospodova, ktere je storil.
Deut.11.8   držite torej vsi zapovedi njegove, ktere ti bom dnes zapovedal, da boste premnoženi, in vnidejo in obsadili zemljo, v katerem boste prešli, da bi ji zaposjeli.
Deut.11.9   in da boste dugo živali v zemlji, o katerem se je gospod zakleo očetom vašim dati jim in potomstvu njegovemu, zemljo, ki teče med lakom in medom.
Deut.11.10  kajti zemlja, v ktero boš prišel, da jo zavladeš, ne je kakor zemlja egipetska, iz kterega ste izšli, kjer si sejal seme svoje, in napojil si noge svoje kakor zelena sad.
Deut.11.11  ali zemlja, v ktero vnidete, da jo zaposjednete, je zemlja gorja in ravna, iz deželi nebeških pijejo vode;
Deut.11.12  zemlja, v katerem se zbere gospod, bog tvoj, neprestano, oči gospoda, boga tvojega, na njem, od početka leta do konca leta.
Deut.11.13  in če poslušate zapovedi svoje, ktere vam sem dnes zapovedal, da ljubite gospoda, boga svojega, in služite mu vsem srcem svojim in vsem srcem svojim;
Deut.11.14  da bodem dal deželi tvojej zemljo v času, v čas morja in morja, in prineseš žito svoje, in vino tvoje, in olivo tvoje.
Deut.11.15  in dajem deželo na polji svojem za svoje stoke, in ti boš jedli in se nasitiš.
Deut.11.16  vnimajte se, da se ne razširi srce vaše, da boste prestupili in služili drugim bogom, in klanjajte se jim.
Deut.11.17  za to se bode razpalil jeze gospodov na vas, in zamknó nebo, da ne bode dozhd, in zemlja ne bode dajal sadú svojega, in precej boste poginili iz dobrega zemlje, katero vam je dal gospod.
Deut.11.18  položite pa te moje besede v srcu svojem in v dušo svojo, in pripeljajte jih za znamenje na roke svoje, in postavite jih za popelje pred vašimi očmi.
Deut.11.19  in učite jih otrokom svojem, da jim govoriš, sedaj v hiši svojem, in hodeč po poti, in da legeš in vstaviš.
Deut.11.20  in napiši jih na vratih hiše svojega in na vratih svojih.
Deut.11.21  da boste mnogi dni in dnevi vaših v zemlji, ktero se je gospod zakleel očetom vašim, da jim je dati, kakor dani nebeške na zemlji.
Deut.11.22  kajti ako boste poslušali vse te zapovedi, ktere ti zapovedam, da boste delali, da ljubite gospoda, boga svojega, in hodite po vseh potih njegovih, in da se držate k njemu,
Deut.11.23  gospod bode izganjal pred vami vse te narodi, in posedite narodi veliko in močnejši od vas.
Deut.11.24  vse mesto, na kterem stopi noge vaše, bode vam; od pustyni in libanona, od reke, reke eufrat, noter do morja zapada bode hranica tvoja.
Deut.11.25  nihče se ne prestane pred vami; strah in strah pred vami naloží gospod, bog vaš, po vsej zemlji, na katerem boste videli, kakor vam je govoril.
Deut.11.26  glej, jaz vam dajem danes blagoslov in prokletstvo.
Deut.11.27  blagoslovo, če poslušate zapovedi gospoda, boga svojega, ktere vam jaz zapovedam danes,
Deut.11.28  a prokletstvo, če ne poslušate zapovedi gospoda, boga svojega, in odidete od puta, katerega vam sem zapovedal dnes, da odidete in služite drugim bogovima, katerih ne poznate.
Deut.11.29  in kedar te gospod, bog tvoj, vvede v zemljo, v ktero si šel, da je zaposel, daješ blagoslov na gori gerizim, in prokletstvo na gori ebal.
Deut.11.30  je li to za jordan, za putem zahodu solnce, v zemlji kanaancevih, kteri prebivajo na zahodu, naproti gilgalu, pri lahu morejo.
Deut.11.31  kajti vi boste prešli iordan, da vnidete in posedite zemljo, ktero vam daje gospod, bog vaš, in posedite je in prebivate v njem.
Deut.11.32  držite se torej in vršite vse naredbe in sodbe, ktere jaz vam danes danes.
Deut.12.1   to so postave in sodbe, ktere boste držali, da boste delali v zemlji, ktero vam je dal gospod, bog očetov svojih, da bi je dal dobro po vseh dnevih, ktere boste živali na zemlji.
Deut.12.2   pogubite vse mesta, v kterih so služili bogom svojim, ktere boste pobili, na visokih gorčinah, in na posváth krajih, in pod vsako zeleno drevo.
Deut.12.3   in razočajte oltárove svoje, in razbijte stupove njih, in njih ašere izpolnite v ognji, in obličje bogove njih spalite v ognji, in pogubite ime njih iz tega mesta.
Deut.12.4   ne delajte tako gospodu, bogu svojemu,
Deut.12.5   nego na mestu, ktero bo izvoljal gospod, bog vaš, po vseh deželih vaših, da tam imenuje ime njegovo, in tam boste iščeli, in vnidete tam.
Deut.12.6   in tam prinesete svoje paljenice in darove svoje, in desetine svoje, in darove svoje, in obljube svoje, in obljube svoje, in dobrovoljnosti svoje, in prvorojené svoje volje in ovce svoje.
Deut.12.7   in tam boste jedli pred obličjem gospoda, boga svojega, in radujte se, vi in hiši vaši, v vsem, k kterem boste položili roko svojo, koliko te je blagoslovil gospod, bog vaš.
Deut.12.8   ne delajte ničesar, kar smo mi tu dnes delali, vsak, kar mu je ugodno.
Deut.12.9   kajti niste došli do sedaj v pokoj in v baštinu, ktero vam daje gospod, bog vaš.
Deut.12.10  ali kedar boste prešli iordan, in boste prebivali na zemlji, ktero vam je gospod, bog vaš, dal, in dá vam odpočinutje od vseh sovražnikov svojih, kteri so okolo vas, in boste prebivali neprestano,
Deut.12.11  to mesto, ktero bo izvoljal gospod, bog vaš, da prebiva tam ime njegovo, tam prinesete vse, kar vam zapovedam: vaše paljenice in darove vaše, desetine vaše in prvina roke vaših, in vse dobrovoljne darove vaše, ktere ste molili gospodu.
Deut.12.12  in veselite se pred gospodom, bogom svojim, vi, in sinovi vaši, in hčere vaše, in hlapci vaši, in služabniki vaših, in levit, kteri je v vašim vratih, ker ima nič del in nasledstvo z vami.
Deut.12.13  držaj se, da ne prineseš žrtvov svoje na vsakem mestu, katero boš videl.
Deut.12.14  nego na mestu, ktero bo izvoljal gospod, bog tvoj, v jednom z rodovih tvojih; tam prinesi svoje žrtve žré, in tam boš delal vse, kar ti zapovedam.
Deut.12.15  ali po vsega poželenji tvojo zahraniš in jedeš meso, po blagoslovu gospoda, boga tvojega, katerega ti je dal v vsej miših mestih; nečist in čistec naj ga jé, kakor sernu in jelu.
Deut.12.16  samo krvi ne možete jesti; na zemljo ga izlijte kakor vode.
Deut.12.17  ne moreš jesti v bramah tvojih deseti od obilja svojega, in vina tvojega, in od olja tvojega, in prvorodnikov krupnih in javih svojih, in vse obljube, katere boste obljubili, in dobrovoljnosti svoje, in prvina roke svojih.
Deut.12.18  nego pred obličjem gospoda, boga svojega, jesti jih na mestu, kterega bo izvoljal gospod, bog tvoj, ti, in sin tvoj, in hči tvoje, in hlapca tvoja, in hlapca, kteri je v bramah tvojih; in veseli se pred gospodom, bogom svojim, v vsem, kar si položil roko svojo.
Deut.12.19  čuvaj se, da ne pustiš levijevo po vsej času, ko živiš na zemlji.
Deut.12.20  ko bi gospod, bog tvoj, razširi granice tvoje, kakor ti je govoril, in ti praviš: " jesti meso! " in ti poželeš meso, da jedeš meso; po vsej žalostih duše svoje boš jesti meso.
Deut.12.21  če ti je daleč daleč mesto, ktero bo izbral gospod, bog tvoj, da prebiva tam ime njegovo, da zakoleš od krupnih in črev svojih, katere ti je dal gospod, kakor sem ti zapovedal, in jedeš v hiših bramah, po poželenji duše svoje.
Deut.12.22  kakor bi se jedel gazel in jelec, tako bi ga jedel; nečist in čistec bo to jesti.
Deut.12.23  samo držaj se, da ne jedeš krvi, ker kri je duša; in da ne boš jesti življenje s mesom.
Deut.12.24  ne jedi ga; izlij ga na zemljo kakor vode.
Deut.12.25  ne jedi ga, da se dobro bode tebi in tvojim sinovima po tebi, če boš delal to, kar je pravo v očích gospodovih.
Deut.12.26  tistim, kar imaš svetinje tvoje in obljube svoje, vzemi in pridi na mesto, ktero bo izbral gospod.
Deut.12.27  in prinesi paljenice svoje, meso in kri na oltar gospoda, boga svojega; a kri njih žrtvov naj se pokropi na žrtvenik gospoda, boga svojega; meso pa jedi.
Deut.12.28  držaj se in poslušaj vse te besede, ktere ti zapovedam, da se dobro bode tebi in tvojim sinom po veku, če boš delal to, kar je dobro in pravo v očích gospoda, boga tvojega.
Deut.12.29  kedar gospod, bog tvoj, iztrebi narode, k kterim si prišel, da je zavladel, in ti jih zavladeš, in prebivaš v deželi svojem,
Deut.12.30  čuvaj se, da ne bodeš prošlo za njih, ko so bili iztrebljeni pred obličjem svojim, da ne iščeš za njih bogove, govoreč: kako bodo to narodi delali svojim bogom? tako bom tudi jaz delal.
Deut.12.31  ne delaj tako gospodu, bogu svojemu; kajti vse, kar je krivico, katero je gospod sovražil, delali so za njih bogove; ker sinove svoje in kćeri svoje so spalili ognjem bogom svojim.
Deut.12.32  vsak besedo, ktero ti zapovedam, to vnimajte, da delaš; ne pridajaj k njemu, in ne odtegni od njega.
Deut.13.1   za to, da postane v tebi prerok ali san, da ti dá znamenje ali čudo,
Deut.13.2   in da pride znamenje ali čudo, o kterem ti je govoril, govoreč: pojdemo, in služimo drugim bogovima, katerih ne poznaš.
Deut.13.3   ne poslušaj besede tega preroka ali tega san, ker gospod, bog vaš, izkuša vas, da bi vedel, da ljubite gospoda, boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vseh duše vaše.
Deut.13.4   od gospoda, boga svojega, pojdite, in njega se bojte, in zapovedi njegove držite, in glas njegov poslušajte, in njemu bodite držali.
Deut.13.5   in ta prerok ali onega san naj se pogubi, ker je govoril, da bi te odvrnil od gospoda, boga svojega, kateri te je izpeljal iz zemlje egipetske in izpeljal te iz roke robe, da bi te odpeljal iz puta, po kterem ti je zapovedal gospod, bog tvoj, da hodeš, in pogubi hudobno izmed sebe.
Deut.13.6   ko ti bode izročil brat tvoj, sin matere tvoje, ali sin tvoj, ali hčer tvoja, ali žena, ktera je v srcu tvojem, ali prijatelj tvoj, ki je ravno kakor življenje tvoje, govoreč: pojdi in služimo drugim bogovima, katerih ne poznaš ti in očetje tvoji;
Deut.13.7   od boga narodov, kteri so okolo vas, blizu tebe, ali daleč od tebe, od drugih kraja zemlje do drugih kraja zemlje.
Deut.13.8   ne podelaj mu se, in ne poslušaj ga; ne poshchadi ga oko tvoje, in ne poshchadi ga, in ne skrivaj ga,
Deut.13.9   ali ne imenuj ga, in ne oznanjaj ga, in ne oznanjaj ga, in ne oznanjaj ga.
Deut.13.10  in pogubi ga kamenjem, da bode umrl, ker je hotel, da bi te odpeljal od gospoda, boga svojega, kateri te je izpeljal iz zemlje egipatske, iz hiše službe.
Deut.13.11  in ves izrael naj to sliši, in uboje se, in ne bodo več storili takočega hudega dela v tebi.
Deut.13.12  ko bi slišal o enem iz mestih tvojih, ktere ti daje gospod, bog tvoj, da prebivaš tam, govoreč:
Deut.13.13  bodejo izšli iz tebe sovražniki, kteri so prebivali v mestu svojem, kteri so prebivali v mestu svojem, in govorili so: pojdite, in služimo drugim bogovima, katere niste znali,
Deut.13.14  in ti naj se popravljaš, in prešestvuješ, in glej, ako je resnično, da je to opačina, da se je to opačina v vas postal,
Deut.13.15  tedaj pogubi prebivališče tega mesta s mečem, pogubi ga in vse, kar je v njej;
Deut.13.16  in vsadi vse plašč z njim na ulice, in spali na ognjem mesto, in vse plijenje njegovo naj ognjem spali pred gospodom, bogom tvojim; in postal se bode vekomaj vekomaj, da se ne zgrabi več.
Deut.13.17  da ne prilepi v roko svojo ničesar od prokletstva, da bi se gospod odvrnil od žalostnosti svoje, in dal ti milost, in pomiluje se nad teboj, in pomnoži te, kakor je zakleval očetom tvojim,
Deut.13.18  ko bodeš poslušal glas gospoda, boga svojega, da držeš vse zapovedi njegove, ktere ti zapovedam danes, da delaš to, kar je pravo v očích gospoda, boga svojega.
Deut.14.1   sinovi ste gospoda, boga svojega; ne boste se skrivali, in ne boste nosili pleve v očeh svojih za mladenca.
Deut.14.2   ker ti si narod svet gospodu bogu svojemu; in tebe je gospod izbral, da boš njegov ljudstvom od vseh narodov, kteri so po lici zemlje.
Deut.14.3   ne jedi ničesar sramoto.
Deut.14.4   to so skot, ktere možete jesti: goveč, ovce in kozli,
Deut.14.5   jezika in gazela, in jezika, in kozila, in antilopa, in antilopa, in kozila.
Deut.14.6   vse životinje, ktera ima razdvojene kopyta, in je razdvojena kopyta, in preživa, da možete jesti.
Deut.14.7   ta pa ne boste jesti od tistih, kteri preživajo, in od tiste, kteri imajo razdvojene kopyta: kamelje in zapuščenega, ker preživajo, ali niso razdvojene kopyta; nečiste so vam.
Deut.14.8   tudi svinje, ker ima razdvojena kopyta, ali ne preživa, nečista je za vas; mesa njih naj ne jedete, in njih mrtvih naj ne dotaknete.
Deut.14.9   to možete jesti od vsega, kar je v vodi: vse, kar ima skrbi in luske, možete jesti.
Deut.14.10  ali ničesar, kar nima nobe in luske, ne boste jedli; nečisti so vam.
Deut.14.11  vse čisté ptice možete jesti.
Deut.14.12  ali to ne možete jesti: orla in grila in morjavka,
Deut.14.13  morja, in sodič, in rodovo,
Deut.14.14  in vsakega kraja po rodom njegovem;
Deut.14.15  strupla, in čebl, in struk,
Deut.14.16  puč, puč, jog,
Deut.14.17  in pelikana, in pelikana, in morjač,
Deut.14.18  in lakovo, in prepevač za rodom njegov, in hudič, in hudič.
Deut.14.19  in vse plašče ptice, nečisti so vam; da jih ne boste jedli.
Deut.14.20  vse čistega ptice možete jesti.
Deut.14.21  nič mrtvih ne boste jesti; priseljenemu, kteri je v hiših tvojih mestu, naj je dal, in naj je jedel; ker ti si narod svet gospodu bogu svojemu; ne komaj kozle v mlku matere njegovega.
Deut.14.22  po deseti daš desetinu od vsakega rodove semena, ktero se bode rodil po polji svojem po leto.
Deut.14.23  in hrani pred obličjem gospoda, boga svojega, na mestu, ktero bo izbral gospod, bog tvoj, da položiš ime njegovo tam: desetinu pšenice svoje, vino svoje, in olivo svoje, in prvorojené od krupne in ovce svoje, da bi se učil bojati se gospoda, boga svojega, po vseh dnevih.
Deut.14.24  če bi ti bila daleč put, in ne moreš jih nositi, ker je daleč od tebe mesto, ktero gospod, bog tvoj, izbere, da bode tam prebivala gospod, bog tvoj,
Deut.14.25  daj to za srebro, in vzemi srebro v roke svoje, in pojdi na mesto, ktero bo izbral gospod, bog tvoj.
Deut.14.26  in dajaj srebro za vse, kar si hotel duša tvoja, za goveče, ali za ovce, ali za vino, ali za sikeru, ali za vse, kar si želela duša tvoja; in jedi tam pred gospodom, bogom svojim, in veseli se ti in dom tvoj.
Deut.14.27  in levijevo, kteri je v bramah tvojih, ne bodi, ker ni imel del in nasledstvo s teboj.
Deut.14.28  po tri leta bodeš izpeljal vse desetina rodov tvojih v to leto, in položi ga v bramah tvojih.
Deut.14.29  in prišel bode levit, ker ni imel del in nasledstvo z seboj, in prišla, in siroto in vdova, kteri so v bramah tvojih, in bodo jedli in nasitili se, da te blagoslavlja gospod, bog tvoj, v vseh delakh tvojih, kar si delal.
Deut.15.1   po sedmih let delai odpuščenje.
Deut.15.2   a to je oproštenje odpuščanja, da odpustí vsak dober, kteri mu je pomagal bližnjemu svojemu, in bližnjemu svojemu, ker se je imenoval odpuščanje gospodu, bogu tvojemu.
Deut.15.3   od tujca ne oprosti; kdorkoli imaš od brata svojega, odpuščaj dobrega tvojo.
Deut.15.4   ali v tebi ne bode siromača, ker te bode blagoslovil gospod, bog tvoj, v zemlji, ktero ti je gospod, bog tvoj, daje v posjed, da je zaposjedneš.
Deut.15.5   če pa poslušljivo boš poslušal glas gospoda, boga svojega, da hočeš držati vse te zapovedi, ktere ti jaz zapovedam.
Deut.15.6   ker gospod, bog tvoj, ti bode blagoslovil, kakor ti je govoril; in ti boš pomagal mnogim narodom, a ti se ne zgrabiš; in postaviš se nad mnogimi narodi, a nad teboj ne bodo začali.
Deut.15.7   če ostane v tebi siromač z bratom svojimi v jednom z hiših tvojih, v zemlji, ktero ti je gospod, bog tvoj, daje, ne povrni srca svojega, in ne skrivaj svoja roko za drugega brata svojega;
Deut.15.8   nego odprni mu roko svojo, in pozadaj mu, koliko mu se potrebuje po potrebnosti svojem.
Deut.15.9   čuvaj se, da ne bi v srci tvojem bilo krivico krivico, govoreč: približilo se je sedmi leto, leto odpuščenja! " in gledaj naj hudo očí svojemu siromašemu bratu, in ne daješ mu, da se kliče zoper tebe k gospodu, in v tebi bode greh velik.
Deut.15.10  dajaj mu, in ne pozabi srce svoje, ko mu daješ; ker za to te bode blagoslavljal gospod, bog tvoj, v vsej djelih tvojih, in v vsem, kar imaš roko svojo.
Deut.15.11  ker siromač se ne bode izgubil iz zemlje; zato ti ukazujem, govoreč: otvori svoje roke svojemu bratu, ubogim in ubogim v deželi tvojej.
Deut.15.12  če ti se bo prodal brat tvoj, hebrej, ali hebreja, naj ti služí šest let, in sedmi roke pošljaj ga od sebe svobodna.
Deut.15.13  in kedar ga pustiš svobodnega od tebe, ne pustiš ga naprazno.
Deut.15.14  bodeš ga pošteno od stoke svoje, in od obilja tvojega, in od toče svoje; dajaj mu, koliko te je blagoslovil gospod, bog tvoj.
Deut.15.15  spominjaj se, da si bil hlapec v zemlji egiptu, in gospod, bog tvoj, te je odpeljal; zato ti zapovedam, da boš to delal.
Deut.15.16  če ti pa reče: ne bodem izšel od tebe, ker je ljubil te in hišo tvojo, ker mu je dobro pri tebi,
Deut.15.17  tedaj vzemi šilo, in prepevaj mu uho k vratima, in bode ti hlapec vekomaj; tudi otroku svojem delaj tako.
Deut.15.18  ne bodi ti treba, da bi ga odpuščal svobodna od tebe, ker ti je šest let služil po šest let; in blagoslovit te bode gospod, bog tvoj, v vsem, kar delaš.
Deut.15.19  vsako prvorojeno, ktero se ima rodilo v skroviščih tvojih in ovce svoje, posvetuj gospodu bogu svojemu; ne delaj dela v prvorojennom telcu svojem, in ne kliši prvorojeno od ovce svoje.
Deut.15.20  pred obličjem gospoda, boga tvojega, jedi ga dva godine na mestu, ktero bode izbral gospod, bog tvoj, ti in ves tvoj dom.
Deut.15.21  če pa ima v njem mač, kakor hrom, ali slepca, ali kakošna hudoba, ne bi ga prinosili gospodu, bogu svojemu.
Deut.15.22  v bramah svojih da ga jedeš; nečist in čistec jé, kakor gazilo ali jelena.
Deut.15.23  ali krvi ne boš jesti; in izlij ga na zemljo kakor vode.
Deut.16.1   hrani mesec abib, in delaj velikonočno jagnje gospodu, bogu svojemu; kajti v mesem abib si ti, gospod, bog tvoj, iz egipta noč.
Deut.16.2   in žrši velikonočno jagnje gospodu, bogu svojemu, ovce in volje, na mestu, ktero bode izbral gospod, da prebiva tam ime njegovo.
Deut.16.3   ne jedi na njem kvasú; sedem dnî jé z njim nekvašenega kruha, kruha nesrečnega, ker si z pospehom izšel iz egipta; da se spominjaš dan, ko si izšel iz zemlje egipetske, po vseh dnevih življenja svojega.
Deut.16.4   sedem dnî naj ti se ne vidi kvasno v vsej oblastih tvojih sedem dnî; in od mesa, ktera hraniš večer dan prvi dan, da ne ostane do jutra.
Deut.16.5   ne moreš žrtvovati velikonočno jagnje v nobenim mestih tvojih, kterih ti daje gospod, bog tvoj.
Deut.16.6   nego na mestu, ktero bo izbral gospod, bog tvoj, da prebivalo tam ime njegovo, hrani velikonočno jagnje večer, na zahodu solnce, v času, ko si izšel iz egipta.
Deut.16.7   in zakopaj, in jedi, in jedi na mestu, ktero bode izbral gospod, bog tvoj; in za jutro naj se vračeš, in pojdeš v hiše svoje.
Deut.16.8   šest dnî jedi nekvašenje; a sedmi dan bode praznik praznika gospodu, bogu tvojemu; ne delaj v njem ničesar delo.
Deut.16.9   sedmero sedmits prebroj, od početka, ko se bode srela srp na žetve, naj izbroješ sedmero sedmits.
Deut.16.10  in prazniš praznik sedmits gospodu, bogu svojemu, kakor ti daješ, kakor ti bode dal, kakor ti je blagoslovil gospod, bog tvoj.
Deut.16.11  in veseli se pred gospodom, bogom svojim, ti in sin tvoj in dcera tvoja, in hlapec tvoj in hlapca tvoja, in levit, kteri je v bramah tvojih, in prišla, in sirota in vdova, kteri so v vas, na mestu, ktero bo izbral gospod, bog tvoj, da prebiva tam ime njegovo.
Deut.16.12  in spominjaj se, da si bil hlapec v egiptu; in držaj se in izpolni te zapovedi.
Deut.16.13  praznika šatorov delaj sedem dnî, ko bi se zberil iz gumna svojega in od tlačilo svoje.
Deut.16.14  in veseli se v praznika svojem, ti, in sin tvoj, in hčer tvoja, in hlapca tvoja, in hlapca tvoja, in levit in pridošlice, in siroto in vdova, kteri so v hiših bramah.
Deut.16.15  sedem dnî jé praznik gospodu, bogu svojemu, na mestu, ktero bo izvoljal gospod, bog tvoj; ker te bo blagoslovil gospod, bog tvoj, v vsem rodom tvoji in v vsej dele roke tvojih, in bodeš se veselil.
Deut.16.16  tri puta v godu naj se pokaže vsi tvoji možjé pred obličjem gospoda, boga tvojega, na mestu, kterega ga bo izvoljal: v praznik beskvasnih kruhov, in v praznik sedmits in v praznika šatora; in ne pokaži se pred gospodom, bogom svojim, prazno;
Deut.16.17  vsak po moči svoje roke, po blagoslovu gospoda, boga svojega, ktero ti je dal.
Deut.16.18  sodbe in pravičnike postavi sebi v vseh mestih tvojim, ktere ti daje gospod, bog tvoj, po plemenom tvojim; in oni naj bodo sodili ljudstvo pravično sodbo.
Deut.16.19  ne delaj sodbe, ne boš spoznal obličja, in ne poneseš darov; kajti darove slepijo oči mudrih, in skriva besede pravičnih.
Deut.16.20  pravično pravično poganjaj, da živiš in zavladeš zemljo, ktero ti daje gospod, bog tvoj.
Deut.16.21  ne bodi si posadil duhovo vse drevo pri žrtveniku gospoda, boga tvojega, katero bodeš napravil.
Deut.16.22  ne postavi sebi stupov, kar se sovraži gospod, bog tvoj.
Deut.17.1   ne prinosi gospodu, bogu svojemu, vola ali ovce, v katerem ima porod, ali vsako hudo; kajti to je opačina gospodu, bogu tvojemu.
Deut.17.2   če se najde v tebi v vseh mestih tvojih, ktere ti je gospod, bog tvoj, daje, moža ali žena, kteri bi storil zlo v očích gospoda, boga tvojega, prešestvujoč zaveze njegovo,
Deut.17.3   in pride in služí drugim bogovima, in klanjajo se jim, solnce, ali mesec, ali vse nebeško kraja, kar sem ne zapovedal,
Deut.17.4   in oznanjevalo se ti, in izpolnjuj se več; in glej, resnično je bila ta beseda, da je storil to merzost v izraelu.
Deut.17.5   da izvedeš tega človeka, ali tisto žensko, in pobiješ ga kamenjem, da bi umrli.
Deut.17.6   na dve ali tri pričanje naj se pogubi, kdor umira; pri enem pričanju naj se ne bode pogubil.
Deut.17.7   za to bode prvi ruka pričitelja na njem, da ga pogubé, in za tem roka vseh ljudstva. tako odstrani hudo od sebe.
Deut.17.8   če ti je nekaj besedo v sodbi, po krvi, in po krvi, in v sodbi, in v sramoti, in v mislih, in v sramoti v mestakh svojih, vstane in pojdi na mesto, ktero bo izbral gospod, bog tvoj, da prebiva tam ime njegovo.
Deut.17.9   in pridi k levitom levijevim in k sodnik, kteri bode v tistih dnéh, in vprašaj se, in oznanjajo ti sodbo.
Deut.17.10  in delaj naj po govoru, katero ti bodo povedali, na mestu, ktero bo izbral gospod, in bodeš več držal vso, kar ti se bo učil.
Deut.17.11  po postavi, po pravici, ktero ti bodo povedali, in po pravici, katero ti bodo rečili, ne odstupaj ni desno, ne levo.
Deut.17.12  a kdor bo postal gorljivo, da ne poslušá svećenika, kteri je storil za službu v imenu gospoda, boga svojega, ali sodnik, naj umre ta človek; in povrni hudo iz izraela.
Deut.17.13  in vsi ljudstvi, kteri so to slišali, bodejo se bojali, in ne bo bil več krivičnega.
Deut.17.14  kedar vnideš v zemljo, ktero ti daje gospod, bog tvoj, in posedeš je, in prebivaš v njej, in praviš: postavit bom nad seboj kralja, kakor vse narodi, kteri so okolo mene;
Deut.17.15  da postaviš nad seboj kralja, kterega bo izvoljal gospod, bog tvoj; od bratov tvojih naj postaviš za kralja nad seboj; ne moreš postaviti nad seboj hudega človeka, kteri ne bo brat tvoj.
Deut.17.16  ali naj ne množi mnogo konja, in ne vrni ljudstva v egipet, da se umnoži kone, ker je gospod vam rekel: ne vračajte se več tej poti.
Deut.17.17  in naj ne pomnoži sebi žene, da se ne prevrne srce njegovo; in srebra in zlata naj se ne množi več.
Deut.17.18  in ko bode sedel na početku svojem, napiši sebi to postavo v knjigu od levijevih duhovnikov.
Deut.17.19  in ostane za njim, in pročita ga po vseh dnevih življenja svoja, da se nauči bojati gospoda, boga svojega, in držati vse zapovedi te in te postave, da bi je delal.
Deut.17.20  da se ne povzdigne srce njegovo od njih bratov, da se ne odstopi od zapovedi ni desno, ali levo, da bi dugo čakal v početku svojem, on in sinovi njegovi po vsej izraelu.
Deut.18.1   svećeničkim duhovnom, vsemu rodú levijevemu, naj se ne bode del in nasledstvo z izraelom; žrtvov gospodovo in njegove rodove naj jih bodo jesti.
Deut.18.2   a zhrebii naj jim ne bode z bratom svojimi; gospod je njih zhrebii, kakor mu je rekel.
Deut.18.3   a to je postavo svećeničkih, kteri so od ljudstva, od tistih, kteri darujejo žrtvovanje, ako je telec ali ovce, da dajo svećeniku plečo, in čeličje, in plačilo.
Deut.18.4   najbolje područje pšenice tvoje, in vina tvojega, in olja tvojega, in prvina kraja oših svojih dajaj mu.
Deut.18.5   ker ga je izvolil gospod, bog tvoj, iz vseh rodov tvojih, da stojí in služi v imenu njegovem, on in sinovi njegovi po vsej izraelu.
Deut.18.6   in če pride levit iz enega svojega mesta, iz vseh izraelovih mesta, v kterem prebiva, in pride k mestu, ktero bode izvoljal gospod,
Deut.18.7   in služi v imenu gospoda, boga svojega, kakor vsi njegovi bratje levijevi, kteri stojo tam pred gospodom.
Deut.18.8   podeljeno rečeno naj jedi, osim izpolnjevanja rodú rodú.
Deut.18.9   kedar vnideš v zemljo, ktero ti je dal gospod, bog tvoj, ne naučaj se delati po gnusnostjo tega narodov.
Deut.18.10  da se ne najde v tebi, kteri bodi odhodil sina svojega ali hlapcu svojem v ognjem, lažljivega, vračarja, čarovnik, čarovnik,
Deut.18.11  več oznanjevač, zaklinjajočev, in zaklinjanja, da zaklinjajo mrtvih.
Deut.18.12  kajti merzost je pred gospodom vsak, kdor to deluje, in za to gnusnosti njih je gospod, bog tvoj, pogubil jih od tebe.
Deut.18.13  popolno bodi pred gospodom, bogom svojim.
Deut.18.14  kajti te narodi, ktere ti izpolniš, slušajo se za vračarih in vračarja; ti pa ne bode tako dal gospod, bog tvoj.
Deut.18.15  preroka iz bratov tvojih, kakor mene, podigne ti gospod, bog tvoj, kakor mene; njega poslušajte.
Deut.18.16  kakor sem prosil gospoda, boga svojega, na horebu v dan zboru, govoreč: ne bodem bil več slišal glas gospoda, boga svojega, in tega velika ognja nisem več videl, da ne umrem.
Deut.18.17  in gospod mi reče: dobro so, kar so govorili.
Deut.18.18  preroka bodem jim postavil iz njih bratov, kakor ti, in položil bodem besedo svojo v usta njegovega, in govori jim vse, kar mu bom zapovedal.
Deut.18.19  in kdor ne posluša mojih besede, ktero govori v mojo imenu, jaz ga bodem osramotil.
Deut.18.20  ali prerok, kteri bi se skril govoriti v moje ime besedo, katero sem mu ni zapovedal govoriti, in kdor govori v imenu drugih bogov, ta prerok mora umreti.
Deut.18.21  in če praviš v srcu svojem: kako bomo spoznali besedo, ktero ni govoril gospod?
Deut.18.22  ko se govori prerok v ime gospodovo, in ne zgodí se besedo, in ne bi se zgodilo, to je beseda, katero ni govoril gospod. v krivičnosti je govoril ta prerok; ne bojte se njega.
Deut.19.1   kedar gospod, bog tvoj, iztrebi narode, ktere ti je dal gospod, bog tvoj, njih zemljo, in ti jih zapolniš, in prebivaš v njih mestih in v njih hiših;
Deut.19.2   tri mesta naj razdeliš sredi zemlje svoje, ktero ti je gospod, bog tvoj, daje.
Deut.19.3   delaj ti put, in podeljaj na tri dele područje zemlje svoje, ktero ti je dal gospod, bog tvoj, da bi tam pobegnil vsak ubojica.
Deut.19.4   a to naj bode postavo ubijanca, kteri bi bil tam pobegnil, da ostane živ: kdor bi udaril bližnjega svojega brez misli, in on ga ne je sovražil naprej.
Deut.19.5   in kdor vnide z bližnjim svojem v leso, da bi pripeljal drovo, in izročilo se je ruka njegovega, da seče drvo, in železo se izpada z drevo, in udarí bližnjemu, da umre, on naj pobegí v enega od teh mestnih mesta, da ostane živo;
Deut.19.6   da se ne poganí mstnik krvi za ubijkom, ker se je srčilo srce, in ne bi ga prejel, če je put daleč, in ne bi udaril njega, da bi bil nekaj smrti, ker ga ni sovražil naprej.
Deut.19.7   za to ti zapovedam, govoreč: tri mesta naj si razdeliš.
Deut.19.8   in če gospod, bog tvoj, razširi granice tvoje, kakor je zakleel očetom tvojim, in dá ti vse zemljo, katero je govoril dati očetom tvojim,
Deut.19.9   če boš poslušal vse te zapovedi, ktere ti jaz zapovedam danes, da ljubiš gospoda, boga svojega, in hodi po njegovim putovima po vso dan; in priloži ti še tri mesta k tem trom.
Deut.19.10  da se ne izlije krivičnega krvi v zemlji tvojej, ktero ti je gospod, bog tvoj, dajal, in ne bode na tebi krvi krivičnega.
Deut.19.11  če pa ima kdo, kteri sovraži bližnjega svojega, in obleče ga, in postane na-nj, in udarí ga, da je umrl, in pobegne v enega z tistmi mestami.
Deut.19.12  in véliki starešine njegovega naj pošljejo, in odnesó ga odtod, in predajo ga v roko očitnika krve, da bi umrl.
Deut.19.13  ne poshchadi ga oko tvoje, in oslobodiš krivičnega krvi iz izraela, da bi ti bilo dobro.
Deut.19.14  ne delaj granice bližnjega svojega, ktera so postavili očetje tvoji v deželi svojem, ktero si imel v deželi, ktero ti je dal gospod, bog tvoj, v posjed.
Deut.19.15  nekaj pričanja enega naj ne pričuje zoper človeka po vsakem krivičnosti, in po vsakem grehu, v kterem bi se grešili; po ustih dvojih ali trog pričev naj ostane vsak beseda.
Deut.19.16  če pristane krivičnik krivičnega zoper človeka, da bi ga izvedali krivico,
Deut.19.17  naj se postavijo oba ljudstva, ktera ima spor, pred gospodom, pred duhovami in sodijo, kteri so v tistih dnevih.
Deut.19.18  in sodijo sodi dobro, in glej, če je več krivica pričal, da je krivično pričal zoper brata svojega;
Deut.19.19  da mu boste storili, kakor je hotel storiti bratu svojemu; in odstrani hudo iz svoje sresti.
Deut.19.20  in ostali bodo slišali, in bodejo se uplašili, in ne bodo več storili takočega hudega dela v tebi.
Deut.19.21  da ne poshchadi oko tvoje: dušo za življenje, oko za oko, zub za zub, roko za roko, noga za noge.
Deut.20.1   kedar bodeš izšel na boj zoper sovražnike svoje, in vidiš konja in vsače in ljudstvo več od tebe, ne boj se jih; kajti gospod, bog tvoj, je z teboj, kteri te je izvedil iz zemlje egipatske.
Deut.20.2   in ko boste prišli na boj, pristopi svećenik, in govori ljudstvu.
Deut.20.3   in reče jim: poslušaj, izrael! vi ste dnes prišli na boj zoper sovražnike svoje; ne bojte se srce vaše, ne bojte se, in ne bojte se, in ne bojte se od njih.
Deut.20.4   ker gospod, bog vaš, hodi z vami, da se boje za vas vodil z sovražniki vaših, da bi vas spasil.
Deut.20.5   in nadglednici naj govoré ljudstvu, govoreč: kdo je človek, kteri je zbudil novega hišo, in ne je razodel? pojdi, in vrne se v hišo svojo, da ne bi umrl v boj, in drugi ga ne posveti.
Deut.20.6   in kdo je bil človek, kteri je zasadil vinograd, in ne je izpolnil z njimi? naj odide in se vrne v hišo svojo, da ne bi bil umrl v boči, in drugega od njega naj se veselí.
Deut.20.7   in kdo je ta človek, kteri je zaručil za ženu, in ne je zgrabil? pojdi, in vrni se v hišo svojo, da ne umre v boči, in drugi ga ne vzeme.
Deut.20.8   in pismarji naj naj pripeljejo k ljudstvu, in rekó: kdo je človek, kteri se boje in razveselí srce? pojdi, in naj se vrne v hišo svojo, da se ne straši srce bratov njegovih kakor njegovo.
Deut.20.9   in ko zastanejo pismarji govoriti ljudstvu, naj postavijo vojske vojske pred ljudstvom.
Deut.20.10  ko ti pristopiš k mestu, da ga bodeš sramoval, in prizoviš ga mirno.
Deut.20.11  in če ti odgovorí mirú in otvori ti vrata, bode ves ljudstvo, kteri se bode našel v njem, naj ti bode dan, in ti bode poslušal.
Deut.20.12  če se pa ne posluša zoper tebe, in naredijo se zoper tebe boj, obsedi ga.
Deut.20.13  in kedar ga gospod, bog tvoj, predá tebe, da bi udaril vse muškarce njeno s mečem.
Deut.20.14  ali žene, in otroke, in stoke, in vse, kar je v mestu, in vse, kar je v mestu, vzemi za sebe; in pojedi plijen svojih neprijatelja, ktero ti daje gospod, bog tvoj.
Deut.20.15  tako naj delaš z vsemi mestami, kteri so daleč daleč od tebe, kteri ne so iz gradov teh narodov.
Deut.20.16  ali v mestih tistih narodov, ktere ti je gospod, bog tvoj, daje, da imaš v posjed, da ne ostaneš žive v životu.
Deut.20.17  nego pogubi jih; hetita in amorejce in kanaanice in ferezejce in hivijce in jebusejce, kakor ti je zapovedal gospod, bog tvoj,
Deut.20.18  da vas ne učé, da delate vse grozote svoje, katere so delali svojim bogom, in da boste grešili zoper gospoda, boga svojega.
Deut.20.19  če bodeš obsedel grad več dnî, da se bodeš obpelil, da ga zgrabiš, da se ne pogubiš, da ne pogubiš njenih drevesa, ker ti boš od njih jedel, in ne posej jih; kajti človek je, da ne bode človek, kteri je na polji, da bi se vrgel pred obličjem tvojo?
Deut.20.20  samo drevo, katerega véš, da ne je noč jedeno, to bodeš pogubil in posečal; in zgrabiš nadloge proti temu mestu, ktero je sramoval zoper tebe, dokler ne bode predan.
Deut.21.1   če se najde ubijenih v zemlji, ktero ti je gospod, bog tvoj, daje, da je zgrabil, padl je na polji, in ne znó, kteri ga je udaril,
Deut.21.2   tedaj naj izidejo starejšine tvoji in sodniki tvoji, in izmerjajo po mestih, kteri so okolo ubijenega.
Deut.21.3   in v tem mestu, ktera je blizu ubijenega, vzemó javič iz volja, ktera se ne je podelala, in ktera se ne je opravil za jaram;
Deut.21.4   in véliki starejšine tega mesta naj odpeljejo javič v rečeno potok, ktero se ne je zadelala, in ne seje; in notakó javičinu v potoku.
Deut.21.5   in pridejo svećenici, sinovi levijevci, ker jih je gospod, bog tvoj, izbral, da bi mu služili in blagoslavljali v imenu njegovem; in po njih besedi bode vsak spor in vsako plašč.
Deut.21.6   in vsi starejšine tisti mesta, ktera je blizu ubijenega, umijejo svoje roke na glavo, ktero je bila umorila v potoku;
Deut.21.7   in oznanjujejo se in rekó: naše roke niso izlivali tega krvi, in očí naše niso videli.
Deut.21.8   oprosti ljudstvu svojemu izraelu, kterega si si odkupil, gospod, in ne daj, da se ne bode krivičnega krvi na ljudstvu svojem izraelu. " in izročilo se bode kri.
Deut.21.9   tako bodeš odvrnil od sebe krivičnega krvi, ker boš storila to, kar je pravo v očích gospoda.
Deut.21.10  kedar izideš na boj zoper sovražnike svoje, in gospod, bog tvoj, te je predal v roke tvoje, in zagrabiš jih,
Deut.21.11  in videl si v ljudstvom dobro žensko, in si ga poželel, in možeš ga vzeti za ženu,
Deut.21.12  da bi ga vpeljal v hišo svojo, in naj obrije glavo svojo, in obleče svoje glave;
Deut.21.13  in odide oblačilo svoje, katerega je bila zagnana, in ostane v hiši svojej, in zaplače očeta svojega in mater svoje po dnem mesem; in potem vnidi k njej, in postaviš se ž njo, in ona bode tvoja žena.
Deut.21.14  in če jej ne bo hotel, pustil ga bodeš osvobodil; in da se izpolniš, naj jej ne prodaš za novac; ker si ga ponižal.
Deut.21.15  če ima človeku dve žene, enega ljubljena, in drugega sovračena, in rodilo mu se bode ljubezen in nenavidljivo, in sin prvorojenj bude od sovražnika;
Deut.21.16  in zgodí se v dan, katero bode imel dobrega za svoje sinove, ne bode mogočnega imeti prvenca za sina ljubljenega, kateri je prvorodnik.
Deut.21.17  nego za prvorojeno bode spoznal sina sovratnika, da mu dá dvojno od vsakega, kar bi imel; kajti ta je početka njegovega, in to je prvorodstvo.
Deut.21.18  če kdo ima otrok neposlušno in nepokorljiv sin, kteri ne sluša glas očeta in matere svoje, in pa ga naučajo, in ne bi ga poslušal,
Deut.21.19  da ga zgrabijo oče njegov in mati njegova, in pripeljejo ga k starešinam mesta njegovega in na vrata mesta njegovega;
Deut.21.20  in rečé možem njegovemu mestu: ta sin naš je nepokoren in nepokoren, ni poslušal glasa našega, dobrega in pijanja.
Deut.21.21  tedaj ga bodo kamenjali vsi možji njegovega mesta, da bi umrl; in pogubi hudo od sebe, in ves izrael to sliši, in bodejo se uplašili.
Deut.21.22  če se ima v koga greh, ktero je sodba za smrt, in umre, in položite ga na dreve,
Deut.21.23  da se telo njegovo ne bode ležal na drevi, nego bi ga pokoril v tem dan; ker proklet je od boga, kteri je na dreve, in ne oskvrni zemlje, katero ti daje gospod, bog tvoj.
Deut.22.1   ko vidiš telega brata svojega ali ovca, da se zabludi po poti, ne potegni jih; vrati jih bratu svojemu.
Deut.22.2   če pa brat tvoj ne je blizu tebe, in ne spoznaš ga, pripelj jih v hišo svoje, da bi bili s teboj, dokler jih tvoj brat ne išče, in oddajaj mu ga.
Deut.22.3   tako naj napraviš z magarcem svojo, in tako naj napraviš z oblačilom svojo, in tako naj delaš z vso pogubljenjo brata svojega, ktero se bode izgubil, in ti to najdeš; ne ozlobi se.
Deut.22.4   ko bodeš videl oslica brata svojega ali vola njegovega, ki so padli na poti, ne odstopi, da bi ga povzdignil.
Deut.22.5   žena naj ne bode za moža, in človek naj se ne obleče obleke ženske; kajti merzost je gospodu bogu tvojemu vsak, kdor to dela.
Deut.22.6   če vnimaš na poti ptične gnezdo pred seboj na poti, ali na drevji, ali na zemlji, z mladeničmi ali s jašimi javici, da ne vzemneš matere z otroci.
Deut.22.7   da pošljaš matere, a otroke uzmi za sebe, da bi ti bilo dobro, in da boš mnogo dnî.
Deut.22.8   kedar postaviš novo hišo, nadelaj na krovi venj, da ne boš napravljeno na hiši svojej hišo, če bi se nihče od njega udaril.
Deut.22.9   ne sedi vinograd svoj po česar, da se ne posveti seme, in seme, ktero si sedel, in rod vinograda.
Deut.22.10  ne orjaj s telcem in oslom med seboj.
Deut.22.11  ne oblekuj se v obleko od lana in lana vkupe.
Deut.22.12  desnice naj si napraviš na četverih krajih obleke tvoje, s katerim se oblečeš.
Deut.22.13  če kdo vzeme ženo, in ostane ž njo, in ga sovraži,
Deut.22.14  in priseče na njo krivično besedo, in naredila ga je hudo ime, in reče: tega ženo sem sprejel, in ko sem prišla k njej, ne sem našel device.
Deut.22.15  tedaj vzeme oče hlapca in mati svojo, in iznesó device devico za starešine hiše, na vrata.
Deut.22.16  in oče hlapca poreče starosti: kćer svojo sem dal temu človeku za ženo, a on ga je sovražil;
Deut.22.17  in glej, naredili so jej bolje besede, govoreč: ne našla sem tvojej hčere device; a to je devičnost hčere hčere moje. in pripeljajo obleko pred starešinami grada.
Deut.22.18  in starešine tega mesta vzemó tega človeka, in pokarajo ga;
Deut.22.19  in pripeljajo ga sto srebrnih šekela, in dajali bodo očetu té moči, ker je izročil hudo ime po devici izraelovej; in njegova bode njegova žena, in ne more ga pustiti po vsega času njegovega.
Deut.22.20  če je pa ta beseda resnična, da se ne bode našla device device,
Deut.22.21  tedaj bodo odpelili otročino pri vratih hiše očeta njene, in možé njene mesta naj ga kamenjajo, da bi umrla, ker je postala sramoto v izraelu, hodila hudovolstvo v hiši očeta svojega. tako da odstrani hudo iz sebe.
Deut.22.22  če se namreč najde človek, da leží z ženom ženom, to bi oboje pogubili; moža, kteri je ležel z ženom, in žena. tako odstrani hudo iz izraela.
Deut.22.23  če je bilo devica, ktera je hotena moža, in človek ga najde v mestu, in leží z njo,
Deut.22.24  izvedite jih oboje do vrata mesta tega, in obročite ga kamenjem, da umré; otročino, da se ne kliče v mestu, in človek, ker je ponižal ženo bližnjega svojega, in odstrani hudo iz sebe.
Deut.22.25  če pa namreč na polji najde človek zarobljeno otrok, in zgrabi ga, in leží z njo, to naj bo samo pogubil človek, kteri je s njo ležal.
Deut.22.26  a otroke ne delaj ničesar, ker moč ni krivičnega krivičnega krivičnega; kajti to je, kakor če kdo vstane zoper bližnjega svojega in ga ubije, tako je ta delo.
Deut.22.27  ker je ga našel na polji; zakričala je mladenička otrokovica, ali nihče jej ni pomočnika.
Deut.22.28  če kdo namreč najde devico devico, ktera se ne spominja, in je zagrabil, in leží z njo, in se najde,
Deut.22.29  moža, kteri je s njo ležal, dá očetu té moči pedeset srebrnih šekela, in ona naj mu bode žena, ker ga je pokoril; ne bo mogoče jej pustiti po vsej času njegovem.
Deut.22.30  človek naj ne vzeme žene očeta svojega, in ne otkrije pokrivalo očeta njegovega.
Deut.23.1   nihče naj ne vnide sramoto in zavržen v zboru gospodovo.
Deut.23.2   ne vnide iz bludnice v zbor gospodovo.
Deut.23.3   ne vnide ammonita in moava v zbor gospodovo; in do deseti rodov naj ne vnide v zbor gospodovo vekomaj.
Deut.23.4   za to, da vam ne pridejo s kruhom in vodom po poti, ko ste izšli iz egipta, in da so najali zoper tebe bileama, sina beora, iz mezopotamijo, da te proklinje.
Deut.23.5   ali gospod, bog tvoj, ne hotel poslušati balaama, in gospod, bog tvoj, izvrí prokletstvo na blagoslov, ker te je ljubil gospod, bog tvoj.
Deut.23.6   ne oslobodi jim mirú in dobro njih po vseh dnevih tvojih vekomaj.
Deut.23.7   ne sramoti edoma, ker je brat tvoj; ne sramoti se egipčana, ker si bil pridošlica v zemlji njegovem.
Deut.23.8   sinovi, ki jim se rodijo trećega rodov, vnidejo v zbor gospodovo.
Deut.23.9   ko ti izideš v taboru zoper sovražnikov svojih, da bodeš čuval vse hudo besedo.
Deut.23.10  ko se bode v tebi bilo človek, kteri se ne bode očistil od noči noč, to naj izide ven iz tabora, da ne vnide v tabor.
Deut.23.11  ko se ostane v večer, naj se okupa v vodi; in ko je solnce zašlo, vnide v tabor.
Deut.23.12  moža naj imaš ven za obóz, in izideš tu zunej strani.
Deut.23.13  in ti naj imaš plač za težko tvojo; in kedar bodeš sedel zunej, prekopaj v njem, in potegni se, in pokrivaj svojo sramotu.
Deut.23.14  ker gospod, bog tvoj, hodi v taboru svojem, da te bode rešil in predati neprijatelje tvoje pred obličjem tvojim; tako da bode svet tvoj sveti, da ne vidi v tebi sramoto, in odvrnil se bode od tebe.
Deut.23.15  ne predaj hlapca gospodaru njegovemu, kateri je prišlo k tebi od gospodarja svojega.
Deut.23.16  s teboj naj se prebiva v tebi, v katerem prebiva na vsakem mestu, ktero ga bode zgrabil; ne pritesnijaj ga.
Deut.23.17  ne bode imel bludnice od dél izraelovih, da se ne bode postala sovražnika od izraelcev, da se ne bode izpolnjevala od izraelovih dél.
Deut.23.18  ne dajaj za plačilo bludničega, ne prepredenja psi v dom gospoda, boga svojega, za vso obljubo; kajti oboje je opačina gospodu, bogu tvojemu.
Deut.23.19  ne dajaj za zaklad bratu svojemu, za vsač srebra, česar za jedi, ali za vsakega več, katero si zadobil.
Deut.23.20  z tujcem bodeš zadobil; ali bratu svojemu naj ne zakuješ, da te bode blagoslovil gospod, bog tvoj, v vsem, kar si ti delal, v zemlji, v ktero si šel, da ga zavladeš.
Deut.23.21  da prineseš obet gospodu, bogu svojemu, ne potrebuj, da ga oddaješ, ker gospod, bog tvoj, bode ga prosil od tebe, in bode ti grešnik.
Deut.23.22  če se ne boš prosil, ne bode v tebi greha.
Deut.23.23  kar izhaja z ustnami tvojim, čuvaj, in delaj, kakor bom blagoslavil gospodu, bogu svojemu, podar, kar si govoril z ustima tvojem.
Deut.23.25  če vnideš v vinograd bližnjega svojega, da bodeš sè samim svojimi jezičev nasiti, ali v sobo da ne vrjaš.
Deut.24.1   če kdo vzeme ženo in se nastane s njo, pa če ne najde milosti v očesu njegovem, ker je našla v njem sramoto, in napiši jej razvodno pismo, in dá jej v roko, in pošlje je iz hiše svoje.
Deut.24.2   in ona odide in postane za drugega moža.
Deut.24.3   in ta poslednji moža jej sovraži, in napiši jej razvodno pismo, in dá jej v roko, in odpustí jej iz hiše svoje; ali če umre ta poslednji muž, kteri ga je vzel za ženo,
Deut.24.4   ta prvi moža, kteri je je pošljal, ne bi mogel jej vzeti za ženu, po tem, ko je bila oskvrnila; kajti merzost je pred gospodom, in ne oskvrni deželo, ktero vam je gospod, bog tvoj, dal v posjed.
Deut.24.5   če se kdo vzeme novo ženo, naj ne bode izšel na boj, in nič naj mu ne bode imel ničesar; neprestano naj ostane v hiši svojem eno leto, in veselí ženo svojo, ktero je vzel.
Deut.24.6   ne dajte zalog močnega, ne mač, ker je imel življenje za življenje.
Deut.24.7   če se zgodi človek, kteri bi kral samega od svojih bratov, izraelcev, in izpolnjeval ga je, to bi umrl ta krad; in odstrani hudo z seboj.
Deut.24.8   držai se v iazvi prokazy, da bodeš več držal, da delaš vsako postavo, ktero vam bodo oznanjali levijevi duhovni; kakor sem vam zapovedal, da boste držali.
Deut.24.9   spomeni, kar je storil gospod, bog tvoj, mariji na poti, ko ste izšli iz egipta.
Deut.24.10  če pokažeš bližnjemu svojemu boljko, da ne vnideš v hišo njegovo, da vzemeš zalog.
Deut.24.11  stoji zunej, in človek, komu si dal zaseč, pripelí k tebi plašilo zunej.
Deut.24.12  če je pa človek siromač, ne bodi ležal s područjem njegovim;
Deut.24.13  da mu daješ zalog po zahodu solnce, da bi se ležal v obleku svojem, in blagoslovit te; in to ti se bode za milostjo pred gospodom, bogom tvojim.
Deut.24.14  ne skrbi za plačilo siromača in siromača, iz bratov tvojih, ali iz tujcev, kteri so v tvojim histah, v tvojim histah.
Deut.24.15  vsak dan mu boš dal plačilo njegovo, da se solnce na njem ne zaide, ker je siromač, in v njem se ima naklep; da se ne kliče zoper tebe k gospodu, in ne boš v tebi greh.
Deut.24.16  ne bodejo umrli očetje za otroke, in sinovi naj ne umirajo za očetove; vsak naj se pogubi za voljo svojega krivice.
Deut.24.17  ne odvračaj sodbe prihodnega, in sirote in udove, in ne prekrivaj obleke vdova vdova.
Deut.24.18  in spominjaj se, da si bil hlapec v egiptu, in gospod, bog tvoj, te je odpeljal; zato ti zapovedam, da boš to delal.
Deut.24.19  kedar živiš v polji svojem, in zaboraviš snop na polji, ne bodeš se obrnil, da ga sprejmeš; za tujca, za siroto in za vdova, da te blagoslovi gospod, bog tvoj, v vsej delo rok tvojih.
Deut.24.20  ko si rešil olivo, ne povračaj kraja za seboj; da bode za tujca, za siroto in za vdova.
Deut.24.21  kedar živiš v vinogradniku svojem, ne potegni se za njim; za tujca, za siroto in za vdova naj ostane.
Deut.24.22  in spominjaj se, da si bil hlapec v zemlji egiptu; za to ti zapovedam, da boš to delal.
Deut.25.1   če ima spor između ljudî, in pridejo na sodbo, in bodo sodili, in pravično opravičajo pravičnega, in obsodijo krivičnega.
Deut.25.2   in če pristane krivičnega sramoto, naj ga sodi sodnik, in izročili naj ga pred njim, kakor je za voljo krivičnosti njegove.
Deut.25.3   četrdeset bičev naj ga plačajo, da ne bo bil več, da bi mu bil več bolj udaril, da bi brat tvoj hudobil pred tvojim obličjem.
Deut.25.4   ne razloži goveda, ko je rečeno.
Deut.25.5   če prebivajo bratje vkupe, in eden od njih umre, pa ni imela sina, žena mrtvih naj ne bode ven za nedolžno; brat jej moža vnidi k njej, in vzeme jej za ženo, in nastane se z njo.
Deut.25.6   in dete, kterega rodi, naj ostane po imenu brata njegovega brata, da se ne izgladi ime njegovo iz izraela.
Deut.25.7   če pa ta človek ne hoče vzeti sè ženom brata svojega, vstane ta žena na vrata na starejšine, in reči: brat možu mojega ne hoče postaviti ime brata svojega v izraelu; ne hoče moža moža mojo.
Deut.25.8   tedaj ga pokličejo starejšine njegovega mesta, in govoré mu. in ako ostane, in reče: ne hočem jej vzeti.
Deut.25.9   in žena njegova naj pristopi k njemu pred starešine, in snide obuvo njegovo z noge, in pliče na obličje njegovo, in naj odgovorí, in reči: tako naj se deluje človeku, kteri ne bo zgrabil hišo brata svojega.
Deut.25.10  in imenu njegovo naj se imenuje v izraelu: dom žalovanega.
Deut.25.11  rekó se pa eden drugega med bratom svojim, in pristopijo žena enega, da izpelje svojega moža iz roke, kteri ga udarí, in stegne roko svojo, in vzeme za to, kar je delala.
Deut.25.12  potegni jej roko, da se ne poshchadi oko tvoje.
Deut.25.13  ne bodi v mesu tvojem več več, veliko in malega.
Deut.25.14  v shajališči naj ne imaš mera, veliko in malega.
Deut.25.15  pravična in pravična mjera da imaš; ravna in pravična mjera naj ti bode, da boš mnogo dnî v zemlji, ktera ti daje gospod, bog tvoj.
Deut.25.16  kajti sramota je gospodu bogu svojemu vsak, kdor to dela, kateri deluje krivico.
Deut.25.17  spomeni, kar ti je storil amalečan po poti, ko ste izšli iz egipta;
Deut.25.18  kako ti je vračal po poti, in obsedel je za teboj vse, kteri so ostali za teboj, ko si ostal in čakal, in niso se bojali boga.
Deut.25.19  za to, da te gospod, bog tvoj, dá odpočinutje od vseh sovražnikov tvojih okolo tebe, v zemlji, ktero ti je gospod, bog tvoj, daje v posjed, pogubi to ime amalečana pod nebom, in ne zabi.
Deut.26.1   in kedar vnideš v zemljo, katero ti daje gospod, bog tvoj, in posedeš jo, in prebivaš v njem,
Deut.26.2   potem vzemi od početkov vseh rodov zemlje svoje, ktera ti je dal gospod, bog tvoj, in položi ga v košel, in pojdi na mesto, ktero bo izbral gospod, bog tvoj, da bode tam prebival ime njegovo.
Deut.26.3   in pridi k svećeniku, kteri bo bilo v tistih dnevih, in reci mu: oznanjujem se danes gospodu bogu svojemu, da sem prišel v zemljo, o katerem je gospod zakleel očetom našim dati nam.
Deut.26.4   in kapłan vzeme košo z tvojo roko, in položí ga pred oltarjem gospoda, boga tvojega.
Deut.26.5   in ti odgovoriš in reci pred gospoda, boga tvojega: oče moj je bil aramejsko sirija, in šel je v egipat, in prebival je tam z menoj prebrojeni; in bil je tam za veliko ljudstvo, veliko in veliko in veliko.
Deut.26.6   ali so nas postali egipčani, in ponižali so nas, in položili so nam žalostno delo.
Deut.26.7   in vpili smo k gospodu bogu očetov naših, in gospod je uslišal glas naš, in videl je naših ponižnosti, naših, in naših nadloge.
Deut.26.8   in izpeljal nas je gospod iz egipta z močnim rokom in močnim roko, in z velikim strahom in znamenjem in čudom,
Deut.26.9   in pripelje nas na to mesto, in dal nam je tu zemljo, zemljo teče med in medom.
Deut.26.10  in sedaj, glej, pripeljal sem prvina plodov zemlje, ktera si mi dal, gospod. in položi jih pred gospodom, bogom svojim, in klanjaj se pred gospodom, bogom svojim.
Deut.26.11  in veseli se v vsem dobro, katero ti je dal gospod, bog tvoj, in hiši tvojo, ti in levit in prijatelj, kteri so v tebi.
Deut.26.12  ko bodeš izpolnjeval vse desetinje z rodom tvojo v tretji leto, leto deseti, dajaj levitu, tujci, siroti in vdove, da bodo jedli v bramah tvojih in se nasitijo;
Deut.26.13  in reci pred gospodom, bogom svojim: izpeljal sem svetlo iz hiše svoje, in dal sem ga levitu in tujcu, in siroti in vdove, po vseh zapovedih tvojih, ktere si mi zapovedal; nisem prešlo zapovedi tvoje, in nisem zapomenil.
Deut.26.14  ničesar sem jedli v bolezni svojem, ne prinesem od njega za nečisto, in nisem jim dal mrtvi; poslušal sem glas gospoda, boga svojega; storila sem, kakor si mi zapovedal.
Deut.26.15  pogledaj iz svetišče svoje, iz nebes, in blagoslovi ljudstvo svoje izraela, in zemljo, ktero si nam dal, kakor si se zaklel očetom našim, zemljo, ktera teče med lakom in medom.
Deut.26.16  v tem dan ti je zapovedal gospod, bog tvoj, da bodeš izpolnjeval te postave in pravice; in držaj in delaj jih iz vsega srca svojega in iz vseh duše svoje.
Deut.26.17  dal si ti danes boga, da bi ti bil bog, in da hodeš po potih njegovih, in da hraniš postave in postave njegove, in da poslušaš glas njegov.
Deut.26.18  in gospod je dal ti danes, da boš za njim ljudstvo njegovo, kakor ti je rekel, da bodeš držal vse zapovedi njegove.
Deut.26.19  in da te bodem visoko nad vsemi narodi, katerim je storil, v imenu in v slave in v slave, da boš ljudstvo svetega gospodu bogu tvojemu, kakor je govoril.
Deut.27.1   in ukazal je mojzes in starešine izraelske izraelovo, govoreč: držite vse zapovedi, ktere vam jaz zapovedam danes.
Deut.27.2   in zgodí se v dan, ko boste prešli iordan v zemljo, ktero ti je gospod, bog tvoj, dá, postaviš sebi velike kamenje, in obsedi jih mečem.
Deut.27.3   in napiši na njih kamenjem vse besede tega postave, ko bodeš prešlo, da vnideš v zemljo, ktero ti daje gospod, bog tvoj, zemljo teče med medom in medom, kakor ti je rekel gospod, bog očetov tvojih.
Deut.27.4   in ko boste prešli iordan, postavite te kamenje, ktere ti zapovedam dnes, na gori ebal, in obsedi jih v kalu.
Deut.27.5   in sagradi tam oltar gospodu bogu svojemu, oltar iz kamenja; ne potegni na njih železo.
Deut.27.6   z dragim kamenjem zgrabi oltar gospodu, bogu svojemu, in prinesi na njem žrtev gospodu, bogu svojemu.
Deut.27.7   in prinesi tam pričesnice, in jedi tam, in veseli se pred gospodom, bogom svojim.
Deut.27.8   in napiši na kamenjem vse postavo tega več različno.
Deut.27.9   in govoril je mojzes in svećenički duhovni vsemu izraelu, govoreč: čuj in poslušaj, izrael! ta dan si postal ljudstvo gospoda, boga svojega.
Deut.27.10  poslušaj pa glas gospoda, boga svojega, in delaj zapovedi njegove in postave njegove, ktere ti zapovedam danes.
Deut.27.11  in ukazal je mojzes ljudstvu v tem dan, govoreč:
Deut.27.12  ti se bodo postavili, da blagoslavljajo ljudstvo na gori gerizim, ko so prešli iordan: simeon, levi, juda, issakar, jožef in benjamin.
Deut.27.13  a ti naj stanejo za prokletstvo na gori evalu: ruben, gad in ašer, zebulun, dan in neftalim.
Deut.27.14  in levijevi bodo odgovorili in rekó vsem izraelom z glasom glasom:
Deut.27.15  proklinjen človek, kteri pravi izvaiano in izlito idol, merzost gospodu, delo ročnika, in položí ga v skrivnosti. in ves ljudstvo naj odgovorí in rekó: amen.
Deut.27.16  proklet, kdor prezira očeta svojega in mater svoje. in ves ljudstvo naj reči: amen.
Deut.27.17  proklet, kdor prevrne meč bližnjega svojega! in vsi ljudstvo naj rekó: amen.
Deut.27.18  proklet, kdor zabludi slepca po poti! in vsi ljudstvo naj rekó: amen.
Deut.27.19  proklet, kdor osudi pravičnega, in sirote, in vdova. in vsi ljudstvo naj rekó: amen.
Deut.27.20  proklet, kdor leží z ženom očeta svojega, ker je odkryl pokrivalo očeta svojega. in ves ljudstvo naj reči: amen.
Deut.27.21  proklet, kdor leží z vso skotom. in vsi ljudstvo naj rekó: amen.
Deut.27.22  proklet, kdor leží z sestrom svojom, sina očeta njegovega, ali od roke matere svoje. in vsi ljudstvo naj rekó: amen.
Deut.27.23  proklet, kdor leží s teboj. in ves ljudstvo naj reče: amen!
Deut.27.24  proklet, kdor bi udaril bližnjega svojega vedno. in vsi ljudstvo naj rekó: amen.
Deut.27.25  proklet, kdor vzeme dar, da bi udaril dušo krivičnega krvi. in ves ljudstvo naj reči: amen.
Deut.27.26  proklet, kdor ne ostane besede tega postave, da jih izpolnjuje. in ves ljudstvo naj reče: amen.
Deut.28.1   in če boste poslušali glas gospoda, boga svojega, da vnimaš in delaš vse zapovedi njegove, ktere ti jaz zapovedam danes, gospod, bog tvoj, bode te vrgel nad vsi narodi zemlje.
Deut.28.2   in pridejo na te vsi te blagoslove, in najdejo te, če poslušaš glas gospoda, boga svojega.
Deut.28.3   blagoslovljen bodeš v mestu, in blagoslovljen bodeš na polji.
Deut.28.4   blagoslovljen bode plod utrobe tvoje, in plod zemlje tvojega, plačje krupnih tvojih in rodov ovčinja tvojega.
Deut.28.5   blagoslovljen bode klaja tvoja in trga tvoja.
Deut.28.6   blagoslovljen bodeš ti, kedar vnideš, in blagoslovljen bodeš, kedar bodeš izšel.
Deut.28.7   gospod, bog tvoj, izročí sovražnike tvoje, kateri se prepirajo zoper tebe; po enem putu bodo izšli zoper tebe, in po sedmi putih bodejo bežali pred obličjem tvojim.
Deut.28.8   da te bode blagoslovil gospod blagoslovljenje v šatorih tvojih, in v vsem, česar si položil roko svojo; in blagoslovit te bode na zemlji, ktero ti daje gospod, bog tvoj.
Deut.28.9   gospod te bode postavil sebi za svetem ljudstvo, kakor ti je klical, če boš poslušal glas gospoda, boga svojega, in hodi po njegovim putih.
Deut.28.10  in vsi narodi zemlje vidijo, da se imenuje ime gospodovo, in bodejo se bojé tebe.
Deut.28.11  in pomnoži te gospod, bog tvoj, v dobro, v rodom utrobe tvoje, in v rodom stoke tvoje, in v plodom zemlje tvojega, v zemlji, o katero je zakleel gospod očetom tvojim, da te dá.
Deut.28.12  da ti otvori gospod dobro blago svoje, nebo, da daješ dozhd na zemljo svoje v času svojem v času svojem, in da blagoslavljaš vse delo roke tvoje; in pomagaš mnogim narodima, a ti se ne premačiš.
Deut.28.13  in postavil te bode gospod, bog tvoj, na glavo, a ne za roko; in ti boš tedaj več, in ne boš pod njim; če poslušaš zapovedi gospoda, boga svojega, kar ti zapovedam danes, da bi se držali in delali.
Deut.28.14  in ne odstopi od vseh beseda, ktera ti zapovedem dnes, ni desno, ne levo, da hodeš za drugim bogovima, da jim služim.
Deut.28.15  ali če ne poslušaš glasa gospoda, boga svojega, da vnimaš in delaš vse zapovedi njegove in zapovedi njegove, ktere ti zapovedam danes, pridejo na te vsi te preklinje, in pripeljejo te.
Deut.28.16  proklet boš v mestu, in proklet bodeš na polji.
Deut.28.17  prokleti boče tvoje in kladove tvoje.
Deut.28.18  proklet bode plod utrobe tvoje, in rod zemlje tvoje, plačje krupnih tvojih in rodov javih tvojih.
Deut.28.19  proklet bodeš, kedar bodeš izšel, in proklet bodeš, kedar vnideš.
Deut.28.20  da ti bode gospod pustil pogubljenje, sramoto in pogubljenje v vsakem času, v kterem bodeš položil roko svojo, dokler se ne pogubi, in dokler se precej pogubljaš za hudobne dela tvoja, ker si me zapustil.
Deut.28.21  prilepi gospod na te smrt, dokler te ne pogubi iz zemlje, v ktero si prišel, da je zavladeš.
Deut.28.22  udarit te bode gospod plašilo in ročilo, in puč, in puč, in veter, in v veter; in poganjajo te, dokler ne boš pogubljen.
Deut.28.23  in nebesa tvoje, ki je nad glavom tvojem, bode meč, in zemlja pod teboj železno.
Deut.28.24  gospod bode dal deželi tvojej deželi prah in prah; z neba snide na te, dokler ne bodeš pogubil.
Deut.28.25  gospod bode te porazil pred sovražniki svojimi; po enem poti bodeš izšel k njim, in po sedmi putih bodeš bežal pred njimi, in postal boš razpuščenj po vseh kraljevah zemlje.
Deut.28.26  in mrtvi tvoje bodo hrane za vse ptice nebeške in zvijačih zemlje, in nima nikogar, kteri jih izganjajo.
Deut.28.27  udaril te bode gospod egipčinom z egipčami, z vrbami, z vrbami in s krajem, od katerih se ne boš mogli ozdraviti.
Deut.28.28  udarit te bode gospod v greh, in v nedužnosti, in v poželenji razumu.
Deut.28.29  in osramotil se boš v mesu, kakor se obleče slep v temi, in ne bodeš uspeval po potih tvojih; in ti boš postal krivičnega in razgrabljen po vseh dnevih, in ne bode nikogar, kteri bi ti pomagal.
Deut.28.30  ženo si imel in drugega človek prihaja; hišo boš zgradil, in v njej ne boš prebival; zasadil si vinogradnik, ali ga ne zbiraš.
Deut.28.31  telec tvoj bode bil zakoljen pred tvojim obličjem, in ti ne boš jesti; osel tvoj se bode odpeljen od tebe, in nič ti se ne vrne; ovce tvoje bodo predali neprijateljem tvojim, in ne bode ti pomočnika.
Deut.28.32  sinovi tvoji in kćeri tvoji bodo dajali drugemu ljudstvu; in oči tvoji bodejo gledali, in hranijo se za to, ali ne bode moč.
Deut.28.33  plodove zemlje tvoje in vse trudove tvoje bode jedel narod, kterega si ne poznal; in ti boš postvarjen in potisen po vseh dnevih.
Deut.28.34  in zasramiš se za voljo viđenja očes tvojih, katero boš videl.
Deut.28.35  udarí te gospod v žalostih in na kolenih, da se ne moreš ozdraviti, od stopi nog do vršče tvojega.
Deut.28.36  gospod bo odpeljal te in kralja svojega, katero si postavil nad seboj, v narod, katerega ne poznaš ni ti, ni očetje tvoji; in tam bodeš služil drugim bogom, drevo in kamen.
Deut.28.37  in postaviš se v sramotu, v priliko in pogovoru v vseh narodih, v kterih te bode odpeljal gospod.
Deut.28.38  mnogo seme pripeljaš na pole, a malo prineseš, ker jih se požre skakavca.
Deut.28.39  vinogradniki sadiš in delaš, in vina ne boš pijal, in ne bodeš z njimi radoval, ker jih bo požer.
Deut.28.40  olivke imaš v vsej kraji tvoji, ali z olivam se ne pomažeš, ker se poteče maslina tvoja.
Deut.28.41  sinove in žene rodiš, ali ne bodo ti; kajti šli bodo v plen.
Deut.28.42  vse drevo tvoje in plodove zemlje tvoje poteče plašč.
Deut.28.43  prihodnji, kteri je v tebi, vrne se zoper tebe vekomaj, a ti bodeš nič popeljal.
Deut.28.44  on ti bo dal, a ti mu ne pomagaš; on bode glava, a ti boč.
Deut.28.45  in pridejo na te vsi te prokletstva, in presledovali te bodo, in dopustili te bodo, dokler ne bodeš pogubil, ker nisi poslušal glasa gospoda, boga svojega, da bodeš držali zapovedi njegove in postave njegove, ktere ti je zapovedal.
Deut.28.46  in znamenje in čudeže bodo v tebi in v semeni tvojem vekomaj.
Deut.28.47  za to, da si ne služil gospodu, bogu svojemu, z radostjo in veseljem srca za voljo obilnosti vseh,
Deut.28.48  in bodeš služil neprijateljem tvojim, ktere bode poslal gospod na te, v gladi in v žeđi, in v nagosti in v žalosti vseh; in naloží na šiju tvojo železno jug, dokler te ne iztrebi.
Deut.28.49  gospod napelí na te narod izdaleč, od kraja zemlje, kakor orel, narod, katerega glas ne boš slišal;
Deut.28.50  ljudstvo brez obličja, kateri ne osramotí starega, in nobene ne bode usmiljeno.
Deut.28.51  in snedel bode plod stoke tvoje in rodove zemlje tvoje, dokler ne pogineš; in da ti ne ostaní žito, ne mosto, ne olivo, ne kraja volov tvojih in stada oših, dokler te ne pogubi.
Deut.28.52  in oslobodi te v vseh tvojim mestih, dokler se ne razdrjajo visoke in krepki stvari, na kterih si se pričal, po svoj zemlji tvojej; in sovraží te po vseh mestih tvojih, v svoj zemlji, katere ti je dal gospod, bog tvoj.
Deut.28.53  in hraniš plod utrobe svoje, meso otrokov tvojih in hlapcev tvojih, ktere ti je dal gospod, bog tvoj, v nadloge in v stiski, v ktero te bode zapretil neprijatelj tvoj.
Deut.28.54  mladenec, kteri je v tebi in mnogo žalostno, gleda oči na brata svojega, in za žene, ki je v srci svojem, in na ostal otroke, ktere se bo ostala.
Deut.28.55  da ne dá enega od njih mesa otrok svojih, katero bi se požel, ker mu ne ostanejo nič v obročnosti in v stiski, v kterem te bodo sodili sovražniki tvoji v vseh histah tvojih.
Deut.28.56  moža, ktera je bila zelena in hvala v vas, katerega noga ne izkušala, da bi nosila noge svoje na zemljo za voljo žalovanja in deličevanje, zagleda na moža svojega, ki je na nji svoji, in na sina svoja, in za hčer svojo,
Deut.28.57  in z njimi, kteri so izhajali iz kraja njene, in za otroke, ktero je ročilo; kajti jesti jih v skrivnosti vsega, v obroblji in v stiski, v kterem te bode utiskal neprijatelj tvoj v vseh bramah tvojih.
Deut.28.58  ako ne boš poslušal delati vse besede tega postave, napisanje v tej knjigi, da se boš tistih slavnih in čudežev, gospoda, boga svojega,
Deut.28.59  in gospod bode napolnil na tebe in na seme tvoje iazbe velike in čudeže, in bolezni hudobne in čisti.
Deut.28.60  in vrne na te vse bolezni egiptovske, katere si se skril, in prilepijo se k tebi.
Deut.28.61  tudi vsako bolest in vsako iazvo, ktera ne je pisano v tej knjigi tega postave, odpelí gospod na te, dokler ne bodeš pogubljen.
Deut.28.62  in ostanete vas malo moža, ker ste bili mnogo kakor zvezde na nebesih, ker niste poslušali glasa gospoda, boga svojega.
Deut.28.63  in zgodí se, kakor se je gospod radoval za vas, da vam je dobro delal in vas razmnožil, tako se bo radoval gospod na vas, da vas iztrebi, in boste se izgnali iz zemlje, v ktero boste šli obpeljati.
Deut.28.64  in razpr te bode gospod po vseh narodih, od drugih kraja zemlje do kraja zemlje; in tam bodeš služil drugim bogom, katerim ne poznaš ni ti, ni očetje tvoji.
Deut.28.65  ali tudi v tem narodima ne boš počival, in nobenega kraja noga tvojega ne bode imel odpočinutje; in dal ti bode tam gospod srce žalostno in oslabljeno očí in odročeno dušo.
Deut.28.66  in življenje tvoje bode visilo pred obličjem tvojim; in bodeš se strašal noč in dan, in ne bodeš veroval v življenji svojem.
Deut.28.67  ujutro si rekel: " kaj bi večer! " in večer si rekel: " če bi bila jutro! za strah srca svojega, katero se boš čakal, in za voljo viđenja očî svojih, katere boš videl.
Deut.28.68  in odvrnil te bode gospod v egipet v ladji po poti, o katerem sem te rekel: ne boš ga več videl; in tam se boste prodavali sovražnikom svojim za otroke in za robe, ali nima nikogar, kteri bi ga kupil.
Deut.29.1   to so besede zaveze, katero je dal gospod mojzesu postaviti izraelcima v zemlji moabu, osim zaveze, katero je postavil s njimi na horebu.
Deut.29.2   in pokliče mojzes vse izraelce, in reče jim: vi ste videli vse, kar je storil gospod pred vašimi očima v zemlji egiptu faraonu in vsem hlapcem njegovim in vsem zemljo svojem;
Deut.29.3   velike izkušnjave, katerih si videli oči tvoje, te velika znamenja in čudesa.
Deut.29.4   ali vam je gospod ne dal srce da veste, in oči, da vidite, in ušesa, da poslušate, noter do današnjega dne.
Deut.29.5   in odpeljal sem vas četrdeset let v puščavi; oblačila vaša ne je postala, in obuve vaše ne je postala z nogami svojimi.
Deut.29.6   kruha niste jedli, vino in pič niste pili, da spoznate, da sem jaz gospod, bog vaš.
Deut.29.7   in ko ste došli na to mesto, izide sihona, kralj hešbonski, in og, kralj vasanski, na boj proti nam, in pobili smo jih.
Deut.29.8   in pripeljali smo njih zemljo, in dajali smo je v posjed rodovcem in gadovcem in polovini kolena manasesova.
Deut.29.9   poslušajte torej besede tega zaveza in delajte jih, da boste poznali vse, kar ste storili.
Deut.29.10  vi ste vsi danes pred gospodom, bogom vašim, glavari rodov vaših, starešine vaše in pravičniki vaša, vsi izraelci;
Deut.29.11  da bi ti, gospod, bog tvoj, gospod, bog tvoj, gospod, bog tvoj, in gospod, bog tvoj, gospod, bog tvoj.
Deut.29.12  da vnideš v zaveze gospoda, boga svojega, in v zaveze njegovo, katero se pravi gospod, bog tvoj, s seboj danes.
Deut.29.13  da te postaviš za ljudstvo njegovo, in da ti bode bog, kakor ti je povedal, in kakor se je zakleval očetom tvojim abrahamu, izaku in jakovu.
Deut.29.14  ali ne med vami samo jaz postavim tega zaveza in to kletvo,
Deut.29.15  nego tudi tistim, kteri so sedaj s nami dnes pred gospodom, bogom našim, in z tem, kteri ne so tu tu s nami,
Deut.29.16  vi pa veste, kako smo prebivali v deželi egiptu, in kako smo prošli sredi narodov, ktere smo prešli;
Deut.29.17  in videli ste gnusnosti svoje in idolih njih, drevo in kamen, srebro in zlato, kteri so u njih.
Deut.29.18  da ne bi bilo med vami moža, ali žena, ali rodú, ali rod, katerega srce se bodi odvrnil od gospoda, boga svojega, da hodi služiti bogom teh narodov; da se ne bode v vas koren, kteri hodi v žalosti in žalosti;
Deut.29.19  in bodi se, da bi slišal besede tega prokletstva, in zavrhne se v srci svojem, govoreč: dobro mi bodem, da hodim v zabludi srca svojega, da se ne pogubi krivičnega.
Deut.29.20  ker gospod, bog tvoj, ne bo hotel sličati, nego tedaj se bode razpalil jezo gospodov in ljubezni njegovo zoper tega človeka, in prilepijo se v njem vse plašne zaveze, ktere so zapisane v tém knjigi, in gospod bode pogubil ime njegovo pod nebesa.
Deut.29.21  in izročil ga bode gospod na zlo iz vseh krajev izraelovih, po vseh prokliatih zaveze, zapisané v tej knjigi postave.
Deut.29.22  in oznanjevala se bo ta drugi rod, vaši sinovi, kteri ostanejo po vas, in tujca, kteri pride iz daleč zemlje, da vidijo iazbe té zemlje in bolezni, ktere jih je gospod poslal.
Deut.29.23  in izpolnjevalo se bode vse deželo njeno, da se ne zaseče, ne zaseče, in nič zeleno na njej ne pride; kakor se je razodel sodoma in gomora, adma in sebojim, katere je gospod prevrnil v srci svojem in v ječem svojem.
Deut.29.24  in rekó vsi narodi: za kaj je gospod tako storil s tem zemljo? kaj je ta velika jeze?
Deut.29.25  in rekó: za to, da so ostavili zaveze gospoda, boga očetov svojih, katero je postavil z njimi, ko jih je izpelil iz zemlje egipatske,
Deut.29.26  in šli so, in služili so drugim bogovima, in klanjali so se jim, katere niso videli, in katerim ni jim prikazal.
Deut.29.27  za to se je razgnalo jezo gospodov na tu zemljo, da bi pripeljal na nj vse prokletstvo, kar je pisano v tej knjigi postave.
Deut.29.28  in izročil jih je gospod iz zemlje njih v ječem in jezikom in veličastvom velikim, in vrgel jih je v drugo zemljo kakor sedaj.
Deut.29.29  skrivne dela v gospodu, bogu našemu, a razodovanja nam in otrokom našim vekomaj, da izpolnjuješ vsi besede tega postave.
Deut.30.1   in kedar pridejo na te vse te besede, blagoslov in prokletstvo, katero sem ti dal pred obličjem tvojim, in primeš jih v srce svoje v vseh naročih, v kterih te bode razgnanil gospod, bog tvoj.
Deut.30.2   in obrniš se k gospodu, bogu svojemu, in poslušaš glas njegov, po vsem, kar ti zapovedam danes, ti in tvoji sinovi, s vse svoje srca in iz vseh duše svoje.
Deut.30.3   gospod, bog tvoj, bode ozdravil krivice tvoje, in pomiloval se bode nad teboj, in zopet te zbere iz vseh narodov, k kterim te je razprl gospod, bog tvoj.
Deut.30.4   ako boste razgnani na kraji neba do kraja neba, odtod te zbere gospod, bog tvoj, in odtod te vzeme.
Deut.30.5   in vvede te gospod, bog tvoj, v zemljo, katero so posjeli očetje tvoji, in zavladeš je; in dobro ti bo storil, in premnožil te bo več od očev tvojih.
Deut.30.6   in obleče gospod, bog tvoj, srce tvoje in srce semenega tvojega, da ljubiš gospoda, boga svojega, iz vse srca svojega in iz vse duše svoje, da živiš.
Deut.30.7   in gospod, bog tvoj, dá vse te preklinje na sovražnike tvoje in na njih sovražnikov, kteri so te pognali.
Deut.30.8   ti pa bodeš se obrnil in poslušal glas gospoda, boga svojega, in izpolnjeval boš vse zapovedi njegove, ktere ti jaz zapovedam danes.
Deut.30.9   in dal te bode gospod, bog tvoj, v vsakem delu tvojih roke, v rodom utrobe tvoje, in v rodom stoke tvoje, in v plodom zemlje tvojega, in v rodom zemlje tvojej, in v plodom zemlje tvojega; ker gospod se bo vračal, da se veselí nad teboj v dobro, kakor se je radoval očetom tvojim;
Deut.30.10  če poslušaš glas gospoda, boga svojega, da hraniš zapovedi njegove in postave njegove, zapisani v tej knjigi postave, in če se obrneš k gospodu, bogu svojemu, iz vse srca svojega in iz vseh duše svoje.
Deut.30.11  kajti ta zapoved, ktero ti zapovedam danes, ne je daleč, ne daleč od tebe.
Deut.30.12  nič ne je na nebesih, da bi rekel: kdo bo šel zoper nas na nebo, da bi ga vzel za nas, da bi ga slišali, da bomo storili?
Deut.30.13  ni tudi za morje, da bi rekel: kdo bo prešlo za nami ob onu stranu morja, da nam je vzel in nam ga poslušati, da bomo storili?
Deut.30.14  ker ta beseda je več blizu tebe, v ustih tvojih in v srcu tvojem, da bi ga delal.
Deut.30.15  glej, dal sem pred teboj danes življenje in dobro, smrt in hudo.
Deut.30.16  ko ti zapovedam danes, da ljubiš gospoda, boga svojega, in hoditi po potih njegovim, in držati zapovedi njegove in pravičnosti njegove in pravičnosti njegove, da živiš in se množiš; in blagoslovit te bode gospod, bog tvoj, v zemlji, v ktero boš prišel, da je zaposjedneš.
Deut.30.17  ali če se prevrne srce tvoje, in ne poslušaš, in zabludiš se, da se klanjaš drugim bogom in jim služish,
Deut.30.18  oznanjujem ti danes, da boste izgubljeni, da ne boste mnogi dni v zemlji, v katerem boste prešli iordan, da bi jo zaposjeli.
Deut.30.19  pričam vam danes nebo in zemljo, da sem vam dal življenje in smrt, blagoslovo in prokletstvo; izberi življenje, da živiš ti in seme tvoje.
Deut.30.20  ljubi gospoda, boga svojega, poslušajši glasa njegovega in poslušati ga; ker to je življenje tvoje in dolžnost tvojih dnî, da bodeš prebival na zemlji, ktero se je gospod zakleel očetom tvojim abrahamu, izaku in jakovu, da jim je dati.
Deut.31.1   in stopi mojzes, in reče te besede vsem izraelovim.
Deut.31.2   in reče jim: sto in dvadeset let sem jaz več; ne bom mogel več vniti in vniti; gospod pa mi reče: ne prejdeš tega jordana.
Deut.31.3   gospod, bog tvoj, hodi pred teboj; on bode iztrebil te narodi pred obličjem tvojim, in ti jih bodeš prejel; in jošua bode hodil pred teboj, kakor je govoril gospod.
Deut.31.4   in gospod bode storil z njimi, kakor je napravil sihonu in ogu, kraljem amorejskim, in njih zemljo, koliko jih je iztrebil.
Deut.31.5   in gospod jim jih dá, in storite jim, kakor sem vam zapovedal.
Deut.31.6   bodi silni in mogočni, ne bojte se, in ne bojte se, in ne bojte se njih, ker gospod, bog tvoj, hodi za teboj; ne zapustí te, in ne pustí te.
Deut.31.7   in pokliče mojzes jezusa, in reče mu pred vsem izraelom: bodi se mogoč in mogočni, ker ti bodeš prišel med tem narodom v zemljo, po katerem je gospod zaklejal očetom svojim, da jim je dati, in ti jih boš predal.
Deut.31.8   in gospod, kteri hodi s teboj, ne bode te potegnil, in ne pustí te; ne boj se in ne straši.
Deut.31.9   in pisal je mojzes postave v knjigu, in dal je svećenjem levijevim, kteri so nosili kovčeg zaveze gospodovo, in vsem starešinam izraelovim.
Deut.31.10  in ukaže jim mojzes v tem dan, govoreč: po sedmi dnevih, v času leto ostavljenja, v praznik šatorih.
Deut.31.11  ko pride ves izrael, da se pokaže pred obličjem gospoda, boga svojega, na mestu, kterega bo izvoljal, pročita to postavo pred vsem izraelom v njih uših.
Deut.31.12  zberi ljudstvo, možjé in žene, in otroke, in tujcev, kteri so v bramah tvojih, da bi slišali in naučili se bodejo se bojati gospoda, boga svojega, in izpolnjujejo izpolnjevati vse besede tega postave.
Deut.31.13  in sinovi njih, kteri ne poznajo, poslušajo, in naučajo se bojati se gospoda, boga svojega, po vseh dnevih, katere boste živeli na zemlji, v ktero boste prešli iordan, da bi jo zaposjeli.
Deut.31.14  in gospod reče mojzesu: glej, približajo se dnevi, da bi umrl; pokliči jezusa, in stojte pred šator sastanka, da mu ukazujem. in šel je mojzes in jozue, in stanejo v šator sastanka.
Deut.31.15  in gospod je prišel v oblaku v oblaku, in storil je pred šator sastanka; in stola oblaka stoji pred vratima prebivališče.
Deut.31.16  in gospod reče mojzesu: glej, ti si sedel z očetami svojimi, in ta ljudstvo se bo povzdignil in hodi za drugim bogove zemlje, v ktero se bo zgodilo, in prepustili me bodo, in naredili so zaveze moje, ktero sem s njimi sklenil.
Deut.31.17  in žalostno se zapleti na njih v tem dan, in odpustil jih bom, in skril bom obličje moje od njih, da bi se pohrali; in našli so ga veliko zlo in nevolje; in v tem dan bode rekel: ali nič bog moj ni v meni? "
Deut.31.18  a jaz bom v onaj dan skril obličje svoje za vse hudo, katero so storili, ker so se vrnili k drugim bogovima.
Deut.31.19  sedaj torej napišite te pesni, in naučite ga izraelce, in vrzite ga v njih usta, da mi bode ta pesn pričevanje zoper izraelce.
Deut.31.20  kajti vpeljem jih v zemljo, po katerem sem prisegel očetom svojim, deželo, ktera teče med medom in medom; in jedli bodo in se nasitili in se nasitijo; in obratit se bodo k drugim bogovima, in jim bodo služili, in preklinjali bodo zaveze moje.
Deut.31.21  in ko postane njih krivice in nevolje, ta pesn bode pričal zoper njih, ker ne bo zabranil iz ust potomstva njegovega; kajti jaz vém njih krivico, katero so delali danes, predno jih bodem vpeljal v zemljo, o katerem sem prisegel.
Deut.31.22  in pisal je mojzes pesem té dan, in učil je je izraelce.
Deut.31.23  in zapovedal je jošusu, sinu njej, in reče: budi mogočni in mogočni, ker ti boš vpeljal izraelce do zemlje, o katerem jim sem prisegel, in jaz bodem s teboj.
Deut.31.24  ko je pa izpolnil mojzes pismo besede tega postave v knjigu, do konca,
Deut.31.25  in zapovedal je levitom, kteri nosijo kovčeg zaveze gospodovo, govoreč:
Deut.31.26  vzemši to pismo postavo, položite ga pred kovčeg zaveze gospoda, boga svojega, da ostane tam zoper tebe za pričanje.
Deut.31.27  ker jaz vém sramoto tvojo in mogočnega šijo vrat; glej, ko sem še jaz, ko sem bil več med vami, pregrešili ste se zoper gospoda; kako samo po smrti mojem?
Deut.31.28  zberite pri meni vse starešine vaše in starešine vaše, da govorim v njih ušesa te besede, in oznanjam zoper njih nebo in zemljo.
Deut.31.29  kajti vém, da po smrti mojo boste storili krivico, in odvračate se od puta, ktera sem vam zapovedal, in na poslednji dan vam se bo zgodilo hudo, ker boste storili to, kar je hudobno v očích gospodovih, da ga razdražite z delami rok svojih.
Deut.31.30  in mojzes je pregovoril v ušesa vseh občin izraelovih besede besede té pesne do konca.
Deut.32.1   vnimajte, nebesa, da govorim, in slišal naj se zemlja besede ust mojih.
Deut.32.2   reši se kakor laša besedo moja, kakor rosa, kakor rosa, kakor roč na vrg, in kakor lač na dežele.
Deut.32.3   ker ime gospodovo kličem; dajte veličastvo bogu našemu.
Deut.32.4   bog resnična je dela njegova, in vsi putovi njegovi so pravice; bog veren, in nič krivičnosti; pravični in pravičen je gospod.
Deut.32.5   pregrešili so se, ne so njegovi otroci, rod razvračen in razvračen.
Deut.32.6   je li to odvračal gospodu, ljudstvo nerazumni in nespametni? ne je li on oče tvoj, kteri te je storil, kteri te je storil in te stvaril?
Deut.32.7   spominjajte se dnî vekomaj, spoznajte let rodov rodov; popita očeta svojega, in oznaní te, starejšine tvoje, in rekó ti.
Deut.32.8   ko se je najvišji razdelil narodi, kakor je razdelil sinovi človeški, postavil je oblačilo narodov po chislu angelov božjih.
Deut.32.9   ker dela gospodovo je ljudstvo njegovo, jakob područje posedova njegovega.
Deut.32.10  v deželi puščavi ga je v puščavi, v puščavi, v puščavi; obhodil ga je, in držal ga je kakor morjčinu oka svoja.
Deut.32.11  kakor orel skriva gnezdo svoja, pregleda na mladenički svojimi, razprostra krila svoje, sprejme ga, in vzel jih je na ročje svoje;
Deut.32.12  gospod sam ga je odpelil, in nič tujca ni z njim.
Deut.32.13  izpeljal jih je na pokrajine zemlje, in hranil ga je rodom polja, in dajal je med medom iz skale, in olivo iz kraja skale.
Deut.32.14  mač volov in lakom ovčim, s pretilom javičim, in ovnov jezičev, in kozlov, in kozlov s pretilom pšeničnega; in krvi grozoročega si pil vino.
Deut.32.15  in jezusu je jedel in se je napolnil; in ti, o ješurun, oslobodil se je, napolnil se je; in opustil je boga, ki ga je stvoril, in povrnil se od boga zveličarja svojega.
Deut.32.16  v chuzhdim so ga razdražili, v merzostih so ga razdražili.
Deut.32.17  žrtvovali so hudičim, a ne bogu; bogom, katerim niso spoznali, nove so prišli, katere niso znali očetje njih.
Deut.32.18  boga, ki te je rodil, zapustil si, in zabudil si boga, kteri te je rodil.
Deut.32.19  in videl je gospod, in osramotil se je, ker je razdražil jeze svoje in hčere njegove.
Deut.32.20  in reče: skril bom obličje moje od njih, pokazal bodem, kaj bode poslednji, ker so rod razvratno, sinovi, v katerih niso vjernosti.
Deut.32.21  sami me zasramovali s nebogom, razdražili so me s idolimi svojimi, in jaz jih razdražim s nenarodom, s ljudstvom nerazumnim razdražim jih.
Deut.32.22  kajti oganj je razpaljen v gnjevi mojo, da se razpalja do dolini grobe; požre zemljo in plačilo njegovo, in razpalí temelje gorske.
Deut.32.23  zberim na njih hudo, in strely svoja izpolnjujem na njih.
Deut.32.24  žalostijo od gladi, in hranijo žalost in žalostjo; zubi zveri pošljem v njih, s žalostimi žalostih na zemlji.
Deut.32.25  izvne jih bode pogubil meč, in v šatorih boje strah, mladenca in devičnega, žensko z starcem.
Deut.32.26  rekel sem: razporošil jih bom, prevrnil sem njih spomen od ljudî.
Deut.32.27  če se ne oslobodijo krivičnega krivičnega, da se njih sovražniki ne popirajo, in naj ne rekó: ruka naša je visoko, in ne gospod je to vse storil.
Deut.32.28  ker ljudstvo je pogubljen soveta, in ni v njih znanja.
Deut.32.29  da se spoznajo, da spoznajo, spoznajo, da bi imel dobrega časa.
Deut.32.30  kako bode eden poganjal tisoč, in dva za deset tisoč, če jih bog ne bi izdal, in gospod jih je predal.
Deut.32.31  ker njih skala ni kakor bog naš, in sovražniki naši so sami krivični.
Deut.32.32  ker iz vinogradnih sodomovih je vinograd njih, in iz kraja gomorske; grozd njih je grozde, grozde jim je gorčina.
Deut.32.33  kakor dragočne vino je vino njih, in žalost žiljčega zmija.
Deut.32.34  je li to postavljen od mene, zapečatena v zakladih svojih?
Deut.32.35  moja je sodba in odplačilo, v času, ko se bode stopi noga njihov; ker blizu je dan pogubljenja njih, in pripravljen je za vas.
Deut.32.36  ker gospod bode sodil ljudstvo svoje, in za služabnike svoje bode se osramotil, ker bode videl, da jih je zgrabljeno, in da je nič ne ostal.
Deut.32.37  in bode rekel: kje so bogovi njih, na kojem so prebivali,
Deut.32.38  katerim jedli so tuk njih žrtvov, pili ste vino njih vozliianih? naj se vstanejo in vam pomagajo, da vam bodejo pokrivali.
Deut.32.39  vidite torej, da sem jaz, in nič bog osim mene; jaz pogubim in hočem; udarim, in jaz ozdravljam; in nič ni, kteri bi rešil iz roke moje.
Deut.32.40  ker vzdignem na nebo roko svojo, in pravim: živim jaz vekomaj,
Deut.32.41  ker hodim mač mojo kakor blisk, in moč moja na sodbo, odplačim se sovražnikom svojim, in njim, kteri me sovražijo, odplatim.
Deut.32.42  pijem strely svoje od krvi, in meč moj bode jesti meso, od krvi ubijenih in preseljenih, od glave vojske neprijatelja.
Deut.32.43  radujte se, narodi, z ljudstvom svojimi, ker se bode osramotil krvi svojih, da zaplatí za sovražnike svoje, in oprosti gospod zemljo in ljudstvo svoje.
Deut.32.44  in pisal je mojzes tu pesn v tem dan, in učil je je izraelce. in vnide mojzes, in poveda vse besede tega postave v ušesa ljudstva, on in jezus, sin nunov.
Deut.32.45  in ko je izpolnil mojzes besedo vsemu izraelu,
Deut.32.46  reče jim: vnimajte v srcu svojem vse te besede, ktere sem vam dnes pričal, in zapovedite svojim sinovima, da vnimajo in delajo vse besede tega postave.
Deut.32.47  ker to vam ne je prazno beseda, ker to je življenje vaše; in za voljo tega besede boste daleč živali na zemlji, v ktero ste prešli iordan, da je zaposjednete.
Deut.32.48  in gospod reče mojzesu v tem dan, govoreč:
Deut.32.49  vstani na to gori abarijevo, na gori nevo, ktera je v zemlji moapskim, pred jerihonom, in pogledaj zemljo kanaana, katero sem dal izraelcima za posjed.
Deut.32.50  in umreš na gori, k kterem si prišel, in pridruži se k ljudstvu svojem, kakor je umrl tvoj brat aaron na gori or, in pridružil se je k svojem ljudstvu.
Deut.32.51  za to, da ste se poslušali zoper mene sredi izraelaca pri vodah meriba v kadeši v puščavi zin, ker niste me posvetili sredi izraelaca.
Deut.32.52  ker pred obličjem gledaš zemljo, in tam ne vnideš.
Deut.33.1   to je blagoslov, katero je blagoslovil mojzes, božji človek, izraelce, predno je umrl.
Deut.33.2   in reče: gospod je prišel iz sinajske, in pokazal se je iz seciru, in spletal se je iz gore parana, in z deset tisoč kadeša, po desnici svoji angelja.
Deut.33.3   glej, poshchadi ljudstvo svoje; vsi posvečeni so v roko tvojo; in oni so te pod noge tvoje, in sprejmó te po besedah svojih.
Deut.33.4   zakon nam je zapovedal mojzes, v baštinu shajališčih jakobovih.
Deut.33.5   in bil je v jezusu poglavarja, kedar se zberejo glavari ljudstva z plemenami izraelovim.
Deut.33.6   živi naj ruben, in naj ne umre; in naj bi bilo veliko število.
Deut.33.7   a to je reče juda: poslušaj, gospod, glas judovega, in pridi ga k ljudstvu svojemu; s rokami svojimi bodejo ga sodili, in pomoč mu bodi od njih neprijatelja.
Deut.33.8   a o leviji reče: tvoje urim in urim imaš svojemu svetemu človeku, katerega si ga izkušal v massa, s katerim si nosila pri vodah meriba.
Deut.33.9   kdor je rekel očetu svojemu in materi svoje: nisem videl, in bratov svojih ne poznaje, in sina svojega ne poznaje; ker so držali besedo tvojo, in držali so zavezo tvojo.
Deut.33.10  postavljajo pravice svoje jakovu, in postavo tvojo izraelu; kadili so kadilo v srci svojem, in vso na oltar tvoj.
Deut.33.11  blagoslavljaj, gospod, moč njegovo, in daj, da sprejema delo roke njegove; pazi chresla sovražnikov njegovih, in sovražniki njegovi, da se ne vstajajo.
Deut.33.12  a za benjamina reče: ljubljenj gospodov bode prebival zaupanj v njem; bog ga bode pokril vsak dan, in v plecih njegovih je počival.
Deut.33.13  in o jožefu reče: blagoslovljeno gospodovo je zemlja njegova, od kraja nebes in rosa, in od globočine, ktera je pod zemljo;
Deut.33.14  in po žalostih rodov solnčnih, in od mogočnosti mjesečnih,
Deut.33.15  in od najviših kraja drevih kraja, in od vekomaj vekomaj vekomaj,
Deut.33.16  in po kraji zemlje izpolnjevanja, in blagovolje, ktera se je zgodilo v žarji, pridejo na glavu jožefu, in na vrha poglavičega z bratom svojimi.
Deut.33.17  kraja kraja je kraja njegovega, in rogi njegove so rogi edinoročega; med njimi preganja narodi vkup do kraja zemlje. to je desetina efrajimovo, in to je tisoč manašeovo.
Deut.33.18  in za zabulona reče: veseli se, zebulun, po izhodi tvojem, in issakar, v šatorih svojih.
Deut.33.19  zgrabijo se narodi, kličejo tam, in prinesó darove pravičnosti; ker bogatstva morske hočejo, in v mogočnosti morske prebivajočega.
Deut.33.20  in gadu reče: blagoslovljen, kteri je razširal gad; kakor lav je ležal, in razbil roko in poglavarje.
Deut.33.21  in videl je početku, ker se je tam razdelil područje, ktera je bila razbita za poglavarje ljudstva; dela pravico gospodova in sodbe njegovo z izraelom.
Deut.33.22  in o danu reče: dan je lavič lavič, kteri se izpelí iz vasana.
Deut.33.23  in za neftalima reče: neftalim je napoljen milost, in napolnil se je blagoslovljenje gospodovo; morje in jug bode dedoval.
Deut.33.24  in o ašeru reče: blagoslovljen naj je od otrokov asir, in blagovoljen bode z bratom svojimi, in omoče v olivi noge svoje.
Deut.33.25  železo in meč naj bode obučeno, in kakor dnevi tvoji krepost tvoja.
Deut.33.26  nič ni kakor bog ješurunovega, kteri gre na nebesih za pomoč tvojo, in za veličastvo na moči.
Deut.33.27  obličje boga početka, in desnica vekomaj; in izvrgel se pred obličjem tvojo sovražnik, govoreč: pogubi!
Deut.33.28  in izrael bode prebival zaupanj, sam, na deželo jakobovemu, na žito in vino, in nebesa njegovo oblačilo rosa.
Deut.33.29  blagor ti, izrael! kdo je podoben tebi, ljudstvo, ktera se je zveličal od gospoda, pomoč pomočnika tvojega, in meč veličastva tvojega; in sovražniki tvoji te preklinjajo, in ti bodeš na vrat njih hodil.
Deut.34.1   in postopi se mojzes iz moreh moave na gori nevo, na vršče pisgi, ktera je pred jerihonom. in pokazal mu je gospod svu zemljo gilead do dan.
Deut.34.2   in vse neftalijevo, in zemljo efrajimovo in manašeovo, in vse zemljo judovsko, do morja zadnih,
Deut.34.3   in negebu in područje deželi jerihona, mesto palmovega, do soar.
Deut.34.4   in gospod reče mojzesu: to je zemlja, za katero sem prisegel abrahamu, in izaku in jakovu, govoreč: potomstvu tvojemu bodem ją dal. in pokazal sem ga svojem očem, ali tam ne bodeš prišel.
Deut.34.5   in umrl je mojzes, hlapca gospodov, v zemlji moapskem, po povelji gospodovem.
Deut.34.6   in pokoril ga je v dolini v zemlji moapskem, blizu betpeora; in nihče ne vé grob njegov noter do današnjega dné.
Deut.34.7   mojzes je bilo sto in dvadeset let, ko je umrl; nismo se očitili očí njegovega, in moč njegovega se ne izpolnjevala.
Deut.34.8   in zaplakali so sinovi izraelovi mojzesu v močnih rólih trideset dní; in končili so se dnevi žalovanja in žalovanja mojzesu.
Deut.34.9   in jošua, sin nunov, se je napolnil duha razumnih, ker je mojzes položil svoje roke na nj; in poslušali so ga izraelci, in storili so, kakor je gospod zapovedal mojzesu.
Deut.34.10  in v izraelu ni bil več preroka, kakor mojzes, katerega ga je gospod poznal obličjem pred obličjem.
Deut.34.11  v vseh znamenjih in čudežih, ktere ga je poslal gospod, da bi je delal v zemlji egiptu faraonu, in vsem hlapcem njegovim, in svoj zemlji,
Deut.34.12  čudeže čudeže in moč moč, katerega je storil mojzes pred vsem izraelom: blagor ti, izrael! kdo je kakor ti, ljudstvo, ktera se je zveličal gospod, pomoč pomočnika tvojega, in meč veličastva tvojega; in sovražniki tvoji te bodo obljubili, in ti boš na njih vrat.
Josh.1.1    po smrti mojzesu, reče gospod, reče gospod jošui, sinu nunovemu, hlapcu mojzesu, govoreč:
Josh.1.2    mojzes, hlapnik moj je umrl; sedaj torej vstani, predi jordan, ti in ves narod ta, v zemljo, ktero sem jim dal.
Josh.1.3    vsak mesto, na kterem stopi noge vaše, vam bodem dal, kakor sem povedal mojzesu.
Josh.1.4    od pušča in libanona do velike reke, reke eufrata, ves kraja hetitske, in do velike morja od zahoda solnce bode granica vaša.
Josh.1.5    nikdor ne bode storil pred seboj po vsi dnevih življenja tvojega; kakor sem bil z mojzesom, tako bodem tudi s teboj; ne bom te odpustil, ne bom te odpustil.
Josh.1.6    bodi se moč in krepčan; ker ti bodeš odpeljal ljudstvu temu zemljo, po katerem sem se zakledal očetom svojim, da jim dam.
Josh.1.7    bodi se torej mogočni in krepčan, da se hraniš in delaš vso, kar ti je zapovedal mojzes, sluga moj, in ne odstupaj od njega ni desno, ni levo, da bi se spolnjevala v vsem, ko hočeš.
Josh.1.8    da se ne odvrne knjiga tega postave iz tvojih ust, in razmisli se v njem noč in noč, da bi se držal, da izpolnjuješ vse, kar je pisano v njem; tedaj boš uspeval po svojim puših, in tedaj boš uspeval.
Josh.1.9    glej, zapovedal sem ti: budi moč in krepčan; ne boj se, in ne bojte se; kajti gospod, bog tvoj, s teboj, kudi bodeš hodil.
Josh.1.10   in ukazal je jezus poglavarjem ljudstva, govoreč:
Josh.1.11   pojdite po taboru, in zapovedite ljudstvu, govoreč: pripravite se brašno; kajti za tri dní boste prešli ta jordan, da vnidete in posedite zemljo, ktero vam je gospod, bog svojih očetov, dal vam je.
Josh.1.12   a rubenovci, in gadovci, in polovine manašeova plemena reče jošua:
Josh.1.13   spominjajte se besede, ktero vam je zapovedal mojzes, hlapec gospodov, govoreč: gospod, bog vaš, je dal vam odpočinutje, in dal vam je tu zemljo.
Josh.1.14   žene vaša, otroke vaši in skot vaša naj ostanejo v zemlji, ktero vam je dal za jordan; a vi, vsi moči krepki, boste prešli pred bratje svojimi, in pomagate jim.
Josh.1.15   dokler ne povrne gospod, bog vaš, bratom vašim, kakor tudi vam, in tudi oni zavladejo zemljo, ktero jim je dal gospod, bog vaš. tedaj se boste odšli v svoj baštinu, ktero vam je dal mojzes mojzes, mojzes mojzes, ob onu stranu jordana, na izhodu solnce.
Josh.1.16   in odgovoré jezusu, in rekó: vse, kar si nam ukazal, storimo; in kjer nas bodeš poslal, pojdemo.
Josh.1.17   kakor smo poslušali mojzesu, bomo te poslušali; samo gospod, bog tvoj, bodi z teboj, kakor je bil z mojzesem.
Josh.1.18   vsak, kdor se pregreši tvojemu povelju in ne posluša tvojih beseda v vsem, kar si mu ukazal, da bode umrl. samo bodi silan in krepčan.
Josh.2.1    in jezus, sin nunov, pošlje dva mladeniča iz sitima, govoreč: pojdite, poglejte zemljo in jerihona. in pošli so, in vnidejo v hišo ženo, ktera je bilo ime rahab, in ostali so tam.
Josh.2.2    in oznanjevali so kralju jerihonu, govoreč: glej, prišli so tu možjé izraelovi, da izgledajo zemljo.
Josh.2.3    in kralj jerihonski pošlje k rahabu, govoreč: izpelj ljube, kteri so prišli k tebi, kteri so šli v hišo tvojo, ker so prišli vse zemljo.
Josh.2.4    žena pa vzeme možé, in skrila jih je, in reče jim: moža so prišli k meni.
Josh.2.5    ko je pa vrata zatvorilo v temi, izšli so moža; ne vem, kje so šli. poganjajte se za njimi, da bi jih sprejeli.
Josh.2.6    ona jih je pa vrnil na pokriva, in skrila jih je v lačniščih, ktera je bila postavila na stvari.
Josh.2.7    in moža so ga pognali po poti na jordanu k prehodom; in vrata je zatvorilo, ko so izšli poganjači.
Josh.2.8    ko so se pa zaspali, vstala se je ta na pokriva k njim.
Josh.2.9    in reče jim: vém, da vam je gospod dal zemljo; ker strah vaša je padla na nas.
Josh.2.10   kajti slišali smo, da je gospod izsušil po morji morje pred vami, ko ste izšli iz egipta, in kar ste storili dvem kraljem amorejskim, kteri so bili za jordan, sihonu in ogu, katerim ste iztrebili.
Josh.2.11   in slišavši to, srčilo se je srce naše, in nič od vas ne je bil več od vas, ker gospod, bog vaš, je bog gore na nebesih, in na zemlji nič nič.
Josh.2.12   a sedaj mi se zaklejte gospodu, da sem storil vam milost, da tudi vi delate milost v hiši očeta mojega;
Josh.2.13   da ostanete živi v životu očeta svojega, in mater moje, in brate moje, in vse, kar so jim, in rešite življenje moje od smrti.
Josh.2.14   moža pa mu rekó možjé: duša naša za vas bode smrt, in to smo govorili, ko bi vam gospod dal to mesto, okazate mi milost in resnica.
Josh.2.15   in izloži jih z okna.
Josh.2.16   in reče jim: pojdite na goro, da vam ne zgrabijo poganjači; in skrijte se tam tri dnî, dokler se ne odvračajo poganjači; potem pojdite svojim putem.
Josh.2.17   in moža mu rekó: nedolžni smo za voljo zakletve, katero smo se zaklevali.
Josh.2.18   glej, kedar vnidem v kraj, položi šito černjo širok v okno, po kterem si nas popelil; a svoja očeta, in mater tvojo, in brate svoje, in ves dom očeta svojega k sebi v hišo.
Josh.2.19   in vsak, kdor izide iz vratih hiše tvoje zunej, krivica njegova bode na njih krvi, a mi bodemo nedolžni; ali vsak, kdor bo z teboj v hiši, za njih krivico bodemo na noči.
Josh.2.20   če namreč ti ozlobi naše besede, bodemo nedolžni s zakletvom, s katerim si se zaklel.
Josh.2.21   in on jim reče: kakor ste govorili, tako naj bode. in izpustil jih je.
Josh.2.22   in šli so, in prišli so na goro, in ostali so tam tri dnî; in iskali so se poganjači po vseh putih, in niso ga našli.
Josh.2.23   povrnijo se oba moža, in snidejo s gore, in prešli so, in prišli so k jošui, sinu nunovemu; in povedajo mu vse, kar jim je bilo zgodilo.
Josh.2.24   in rekó jezusu: gospod nam je predal vse zemljo v roke naše; in vsi, kteri so prebivali v té zemlji, poginejo od nas.
Josh.3.1    in vstavši jošua jutro jutro, odidejo iz šitima, in pridejo do jordana; in ostali so tam, predno je prešlo.
Josh.3.2    in zgodí se po tri dnî, ko so šli pismarji po taboru,
Josh.3.3    in zapovedajo ljudstvu, govoreč: kedar boste videli kovčeg zaveze gospoda, boga svojega, in svećenike levitov, kteri so ga nosili, pojdite od mesta svojega in pojdite za njim.
Josh.3.4    ali naj bode daleč između vas in tega, skol dve tisoč lakata; ne pripeljajte se k njej, da boste verovali pot, po kterem boste šli, ker niste šli teč po tej poti.
Josh.3.5    in reče jošua ljudstvu: posvetite se, kajti jutri bode gospod storil v vas čuda.
Josh.3.6    in reče jošua duhovnom: ponesite kovčeg zaveze in pojdite pred ljudstvom. in vzemó kovčeg zaveze, in šli so pred ljudstvom.
Josh.3.7    in gospod reče jozusu: v tem dan pridem, da te povzdignem pred obličjem vseh izraelovih, da spoznajo, kakor sem bil z mojzesom, tako bodem s teboj.
Josh.3.8    zapovedi pa duhovnom, kteri nosijo kovčeg saveza, govoreč: kedar vnidete na kraj jordana, postavite se v jordanu.
Josh.3.9    in reče jezus sinovima izraelovim: pojdite ovamo, in poslušajte besede gospoda, boga svojega.
Josh.3.10   in reče jošua: po tem spoznate, da je bog živ v vas, in da bode izganjal pred vami kenaance, in hetita, in hivita, in ferezejce, in amorejce, in gergesejce, in jebusejce.
Josh.3.11   glej, kjer je kovčeg zaveze gospoda vseh zemlje prejde za jordan.
Josh.3.12   izberite vam dvanajst moža iz rodov izraelovih, po enem možem po vsakem plemenu.
Josh.3.13   in kedar prestanejo noge svećeničkih, kteri nosijo kovčeg gospoda, gospodara vseh zemlje, prestanejo v vodi jordanu, vode jordanske se bodo izpolnjevali, in voda, ktera je izhodila, postopijo.
Josh.3.14   in ko se je ljudstvo izšla iz svojih šatorov, da bi prešlo iordan, in svećenici, kteri so nosili kovčeg zaveze pred ljudstvom,
Josh.3.15   ko so pa prešli svećenici, kteri nosijo kovčeg, na jordan, in noge vélikih, kteri so nosili kovčeg, izpolnjevali so se do kraja vodâ; a jordan se je napolnil po vseh vrstih svojih po vseh dnevih žetve.
Josh.3.16   in voda, ktera je snila od vrha, prestopila se je vekomaj daleč, daleč od jeala jearima; a voda, ktera je snila na morje arabu, morje soleno, izpolnilo se je; in ljudstvo je prešlo pred jerihonom.
Josh.3.17   in svećenici, kteri so nosili kovčeg zaveze gospodova, stali so na suho kraji sredi jordanja; in ves izrael je prešlo po suhu, dokler se ne završi ves ljudstvo prešlo iordan.
Josh.4.1    in ko je ves ljudstvo prešlo prešlo iordan, reče gospod isusu, govoreč:
Josh.4.2    " vzemite iz ljudstva šest možnih moža, po enem z vseh rodú;
Josh.4.3    in zapovedite jim, govoreč: vzemite od sredi jordana dvanajst kamenja, dvanajst kamenja, in vzemite jih med seboj, in položite jih v mestu, v kterem se boste položili noč noč.
Josh.4.4    in jezus pokliče dvanajst moža, kterih je izročil od izraelaca, po enem iz vseh rodú.
Josh.4.5    in reče jim: pojdite pred menoj pred obličjem gospoda, boga svojega, v sredi jordana, in vzemite vsak kamen na ramo svoje, po število dvanajsterih plemena izraelovih.
Josh.4.6    da bode to za znamenje med vami; kedar se vprašajo tudi tvoji sinovi, govoreč: kaj so te kamenje?
Josh.4.7    to jim odgovorite, govoreč: izpolnjevala se je jordan pred kovčegom zaveze gospodovo, ko je prešla iordan; in te kamenje bodejo postali za spomen sinom izraelovim do vekomaj.
Josh.4.8    in izraelci so storili, kakor je zapovedal jošui, in vzemó dvanajst kamenja izmed jordana, kakor je zapovedal gospod jošui, po početku rodov izraelovih, in prepeljali so jih ž seboj na mesto, in položili so jih tam.
Josh.4.9    in dvanajst kamenje postavil je jozue dvanajst kamenja v mestu, na mestu, kjer so bili nosili noge duhovnih, kteri so nosili kovčeg zaveze; in tam so do današnjega dné.
Josh.4.10   in véliki duhovni, kteri so nosili kovčeg, stali so v jordanu, noter, dokler se ne izpolni vse, kar je zapovedal gospod jozuemu, da je povedal ljudstvu. in ljudstvo se prepeče, in prešla so.
Josh.4.11   in zgodí se, ko je prešlo ves ljudstvo, prešla je kovčeg zaveze gospodovo in kamenje pred ljudstvom.
Josh.4.12   in prešestili so se sinovi rubenovci in sinovi gadovci in polovine polovine manašeova rodú pred izraelci, kakor jim je mojzes zapovedal.
Josh.4.13   četrdeset tisoč vojnikov je prešlo pred gospodom na boj pred jerihonovskim mestom.
Josh.4.14   v tem dan obljubi gospod jezusa pred vsem izraelom, in bali so ga, kakor so se bali mojzes po vseh dnéh življenja.
Josh.4.15   in gospod reče jošui, govoreč:
Josh.4.16   zapovedi svećenikom, kteri nosijo kovčeg pričanja, da izidejo iz jordana.
Josh.4.17   in jezus zapovedi svećeničkim, govoreč: izidete iz jordana.
Josh.4.18   in zgodí se, ko so prešli svećenici, kteri so nosili kovčeg zaveze gospodovo, in stopili so noge svoje na zemlji, prišla se je voda jordana po svojem kraji, in hodili so se kakor včer, kakor vchera in trčega dan.
Josh.4.19   in ljudstvo se je izpeljal iz jordana na deseti dan prvoga mjeseca, in šatorijo se v gilgalu, na istoku od jerihona.
Josh.4.20   in dvanajst kamenja, ktere so prejeli iz jordana, postavil je jošua v gilgalu.
Josh.4.21   in reče jim: ko se vprašajo sinovi vaši, govoreč: kaj so te kamenje?
Josh.4.22   oznanjajte jim, govoreč: izrael je prešlo jordan po suhom.
Josh.4.23   ker je gospod, bog vaš, izsušil vode jordana pred vami, dokler ne smo prešli, kakor je gospod, bog vaš, storil morje roke, katero je izsušil pred nami, dokler smo prešli.
Josh.4.24   da spoznajo vsi narodi zemlje, da je moč gospodov moč, in da se boste čakali gospoda, boga svojega, po vseh dnéh.
Josh.5.1    in zgodí se, ko so slišali vsi kraljevi amorejski, kteri so bili za jordanom, in vsi kraljevi finičske, kteri so bili pri morji, slišali, da je gospod izsušil jordanje pred izraelci, ko so prešli, razdražili so se srce njih, in ne je bilo v njih ničesar misli pred izraelci.
Josh.5.2    v tem času reče gospod jošui: napravi sebi kamenja kamenja, in obreži se, in obrezi izraelce obreze.
Josh.5.3    in jozue je napravil mrežnih mečev, in obreže izraelce po kraji neobrezanih.
Josh.5.4    to je pa, kakor je jošua obljubil izraelce, vse, kteri so bili izšli po poti, in vsi, kteri so bili izšli iz egipta, bili so po poti po poti.
Josh.5.5    vse te so obrezali jezus.
Josh.5.6    kajti četrdeset let so izraelci hodili v puščavi, dokler ne poginejo vsi ljudjé moči, kteri so izšli iz egipta, ker niso poslušali povelja gospoda, katerim se je gospod zakleo, da naj ne vidi zemljo, po katerem je prisegal gospod očetom svojim, da nam je dati, zemljo teče med mečem in medom.
Josh.5.7    a za to je postavil njih sinove; njih je jezus obrezal, ker so bili neobrezani, ker so bili neobrezani.
Josh.5.8    ko so se pa obrezali, prebivali so v taboru, dokler se niso ozdravili.
Josh.5.9    in gospod reče jošui: v današnji dan sem odvrnil sramotu egiptu od vas. " in nazva to mesto gilgal do današnjega dnî.
Josh.5.10   in izraelci so postali velikonočno jagnje čtrinač dan mesega, na večer, na zahodah jerihona, na polji jerihonu.
Josh.5.11   in ko so jedli, jedli so po želih kraja zemlje beskvasne in preroke, v tem dan.
Josh.5.12   in manna se izpolnjevala, ko so jedli žnjo zemlje; in izraelci niso više imali mané, in jedli so, da so jedli deželo finikovo v tem godinji.
Josh.5.13   in zgodí se, ko je bil jezus v jerihonu, vzdigne oči svoje, in ugleda človeka, kteri je storil pred njim, in sedel je meč v ruci. in pristopivši jezus k njemu, reče mu: si si ti, ali sovražnikov našim?
Josh.5.14   on pa odgovorí: jaz sem vojnik vojska gospodovo, sedaj sem prišel. in jezus pade pred obličjem svojim na zemljo, in reče mu: kaj gospodovo, kaj bi prikazal gospodarju svojemu?
Josh.5.15   tedaj reče véliki vojske gospodovo jezusu: odpelji obuvi s nogu tvojo, ker mesto, na katerem stojiš, je svet. in jezus tako učini.
Josh.6.1    jerihon je bila zatvorita in zapušena, in nihče ni izšel, ne vnide.
Josh.6.2    in gospod reče jezusu: glej, predal sem v roko tvojo jerihona in kralja njegovega in močnih močnih.
Josh.6.3    a ti ga potegni podlogi naokolo.
Josh.6.5    in zgodí se, ko boste trubili trube v rog, oznanjujte se ves narod vkup, in zgrabi se; in zidijo gradski zid, in ljudstvo naj se vrne, vsak pred obličjem svojim.
Josh.6.6    in prišel je jezus, sin nunov, k svećeničkim.
Josh.6.7    in reče ljudstvu: pojdite, in obidite grad, in zbojniki naj hodijo pred obličjem gospodovim.
Josh.6.8    in oznanjevali so pred gospodom sedem svećenika, kteri so imeli sedem trubnih trubnih trube, šli so pred obličjem gospodovim, in nosili so trube, in kovčeg zaveze gospodovo za njim.
Josh.6.9    a sovražniki bodejo prešedali pred svećenički, kteri so bili trupljeni za kovčegom, hodili so, in trubili so.
Josh.6.10   ljudstvu pa je jezus zapovedal, govoreč: ne kličite, in naj se ne čuje glas vaš, dokler ne bode dan, ko ste povedali, da kličete, in tedaj boste klikali.
Josh.6.11   in noseč kovčeg božji odide po mestu vedno, in odidejo v tabor, in ležali so tam.
Josh.6.12   in vstal je jezus na drugi dan, in ponesó svećenici kovčeg saveza gospodovo.
Josh.6.13   in sedmeri svećenički, kteri so nosili sedmero trubnih rogov, hodili so pred gospodom, in trubili so trube, a drugi ljudstvo so hodili pred kovčegom gospodovo, in trubili so se v trube.
Josh.6.14   in odtod se odide v tabor; in tako je storil po šest dnevih.
Josh.6.15   in sedmi dan so vstali zjutro, in odidejo po mestu šest krat.
Josh.6.16   in v sedmi kraji zatrubijo svećenici, in reče jošua izraelovi: kličite, ker vam je gospod predal mesto.
Josh.6.17   ali grad bode ozdravljen, ona in vse, kar je v njem, gospod nad vojskama; samo rahab bludnička, kateri je v jej hiši, bode odsodila;
Josh.6.18   nego varujte se pogubljenja od prokletstva, da ne boste sami zagnali, da vzemite z zakliatih, in da ne boste storili obljubo obilovo izraelovo, in da nas ne pogubite.
Josh.6.19   in vse srebro in zlato, in meč in železo bode posveteno gospodu, in prinesó se v zaklad gospodovo.
Josh.6.20   in zgrabijo ljudstvo v trube, in ko so slišali ljudstvo zvuk trube, razgrabil se je ves ljudstvo, in zgrabil se je zid, in zgrabijo se ljudstvo po mestu; in zgrabijo se ljudstvo.
Josh.6.21   in pogubili so oštricom meča vse, kar je v mestu, od moža do žene, od mladenca do starca, do telca in osla in osla.
Josh.6.22   a dvem mladenim, kteri so bili izgledali, reče jezus: vnidite v hišo žene, in izpelite ga odtod, in vse, kar je ta.
Josh.6.23   tedaj vnidejo mladeniči sovražniki, in izpeljejo rahaba, in očeta njeno, in mater njeno, in vse, kar je bilo v njej; in vse rodove njene izpeljejo, in postavijo ga zunej izraelske tábora.
Josh.6.24   in grad in vse, kar je v njem, spalili so se; samo srebro in zlato, in meč in železo dajali so v zaklad gospodovo.
Josh.6.25   ali bludničinu rehoba in hišo rodú njeno je jezus zapustil; in prebivala je v izraelu do današnjega dné, ker je skril izglednike, ktere je poslal jošua, da bi izgledili jerihona.
Josh.6.26   in v tem dan se je zaklejal jošua, govoreč: proklet je pred obličjem gospodovim: proklet je človek, kteri bo oznanjal to mesto; na prvorojenu svojem položi njeno osnove, in v najmanjem svojem položi njene vrata.
Josh.6.27   in gospod je bil z jezusom, in ime njegovo je bila po vsej zemlji.
Josh.7.1    ali so se storili izraelci veliko krivičnost; in vzel so se, in vzel je akhan, sin karmijev, sina zabdijeva, sina zerahova, iz rodú judovega, vzeme od kletve. tako se je razgnalo jezo gospoda zoper izraelce.
Josh.7.2    in poslal je jezus ljude v gejo, ktero je pri betelu, in reče jim: pojdite, razgledite aj. in pošli so se možjé, in pregledali aj.
Josh.7.3    in vrnili so se k jozusu, in rekó mu: da naj ne vstane ves ljudstvo, nego naj pojdejo kakor dve ali tri tisoč možjé, in razgrabijo mesto; ne podaj tam ves ljudstva, ker so malo.
Josh.7.4    in pošli so okolo tri tisoč moža, in bežali so pred ljudstvom gajskim.
Josh.7.5    in ljudi z aj ubijo od njih trideset in šest moža, in poganjali so jih od vrata do sebarim, in razbijo jih na breg; in srce ljudstva se postane, in postane kakor voda.
Josh.7.6    in razdarí jošua haljine svoje, in pade na zemljo pred obličjem svojim pred obličjem gospodovim do večeri, on in starešine izraelovi; in položili so prah na glave svoje.
Josh.7.7    in jezus reče: o, gospod, gospod! kaj si izpeljal ljudstvo to za jordan, da bi nas predal amorejskim, da bi nas pogubili? če smo bili ostali, in prebivali smo pri jordanu.
Josh.7.8    o, kaj bom rekel, ko se je izrael zavrgel pred sovražnikami svojimi?
Josh.7.9    ko bodo slišali kenaanci in vsi, kteri so prebivali v deželi, obhodili bodo nas, in iztrebili bodo ime tvoje iz zemlje; in kaj boš storila veliku imenu svojemu?
Josh.7.10   in gospod reče jezusu: vstani! za kaj si to ležel na obličji tvojo?
Josh.7.11   ljudstvo je zgrešil, in prevrnili so zavezo, katero sem jim naredil, in zaklevali so iz prokletstva, in vsadili so v njih vekomaj.
Josh.7.12   ker izraelci ne bodejo mogli vstati pred sovražniki svojimi; sovražniki se bodejo obračali pred sovražniki svojimi, ker so bili obljubljeni; ne bodem bil več z vami, če ne boste izgnali zakliatih od sebe.
Josh.7.13   vstani, posveti ljudstvo, in reci: osvetite se do jutra, ker tako govori gospod, bog izraelov: to prokletstvo je v tebi, izrael: ti ne boš mogli vstati pred sovražniki svojimi, dokler ne boste izgnali iz njih obljube.
Josh.7.14   vstójte se torej jutro po rodam svojem; in rod, katero bode pokazal gospod, pristopite po rodovima; a rod, ktera bode pokazal gospod, pristopite po hiše; a dom, ktera bode pokazal gospod, pristopite po možem.
Josh.7.15   in kdor se bo zgodilo, popalit se bode ognjem, in vse, kar ima, ker je prevrnil zavezo gospodovo, in delal je krivico v izraelu.
Josh.7.16   in vstala je jezus jutro rano, in pripelje ljudstvo po plemenom svojem; in zgodilo se je rod judovski.
Josh.7.17   in prišla se je po rodovih svojih, in prejel je rod zerajev, in prišla se je po človeku.
Josh.7.18   in zgodilo se je anan, sin zimri, sina zerahova.
Josh.7.19   tedaj reče jošua akhanu: sine moj, daj, daj gospodu bogu izraelovu slavo in daj mu spoznanje; in povedaj mi, kaj si storil, ne skrivaj od mene.
Josh.7.20   in akan odgovorí jezusu in reče: resnično sem grešil zoper gospoda, boga izraelova, in storil sem tako in to.
Josh.7.21   ko sem videl v prvo najbolje belearijo, in dvjesta srebrnih šekela, in jedna zlatna jezika, po petdeset šekelih; in poželel sem ga, in vzel sem; in glej, to se je skril v zemlji v mestu svojem, in srebro pod njih.
Josh.7.22   in jezus pošlje glasnike, in oni so pošli v šator; in glej, to je bila skrita v šatoru, in srebro pod njim.
Josh.7.23   in izpeljejo to iz šatora, in prinesó to k jošui in vsem izraelcima, in položili so jih pred jahvom.
Josh.7.24   in vzemši jošua in ves izrael z njim, vzel je akan, sina zerahovega, in plašilo njegovo, in šator njegov in vse, kar je imel, in pelje njegovo, in šator njegov, in šator njegov, in šator njegov, in vse, kar je imel, in odpeljejo jih v dolinu akor.
Josh.7.25   in reče jim jezus: kaj si nas pogubil? gospod te bode pogubil kakor danes; in zakamenjali so ga ves izrael kamenjem.
Josh.7.26   in postavijo na nj veliko kamenje kamenja; in gospod izpolnjeval jeze jeze svoje; za to mu je imenoval leho-hoor do današnjega dné.
Josh.8.1    in reče gospod jezusu: ne boj se in ne straši; vzemi z seboj vse vojsko, in vstani in pojdi na aj. glej, dal sem v roko svojo kralja gaje in zemljo njegovo, in zemljo njegovo.
Josh.8.2    in napraviš z ajem in s njegovim kraljem, kakor si napravil jerihonu in njegovemu kraljestvu; ali plašč in skot naj zagrabiš za sebe. postavi zasadi za mestom za njim.
Josh.8.3    in vstal je jošua, in vsi vojli, da so šli na aj; in izbral je jošua trideset tisoč močnih moža, in pošlje jih noč.
Josh.8.4    in zapovedal jim je, govoreč: zaklejte se za mestom; ne bodite daleč od mesta, in bodite vsi gotovi.
Josh.8.5    a jaz in vsi, kteri so z menoj, priidemo k mestu; in kedar bodo izšli proti nam kakor prvi, pobegemo se pred njimi.
Josh.8.6    in ko bodo pošli za nami, potegnemo jih iz mesta, in rekó: bežé so pred nami, kakor tudi prvi.
Josh.8.7    vi pa vstanite iz zasjeda, in pojdite v mesto.
Josh.8.8    za to, kar boste storili, glej, zapovedal sem vam.
Josh.8.9    in poslal jih je jošua, in šli so v zasjedu, in sedeli so sredi betela in aj, na morji od aj.
Josh.8.10   in vstavši jezus za jutro, pregleda ljudstvo, in šel je on in véliki starešine pred ljudstvom na gai.
Josh.8.11   in vse vojsko, kteri so bili z njim, pošli so, in hodili so se naproti mestu na izhodu.
Josh.8.12   a zasjeda na mestu je od morja;
Josh.8.14   ko je pa videlo kralj aj, izide in izide na boj na boj na boj, on in ves narod, kteri je ž njim; ali on ni vedel, da mu je zasada za mestom.
Josh.8.15   in videvši to, odide jezus in ves izrael od njih obličja.
Josh.8.16   in poganjali so se za izraelci, in oni so se odpelili iz mesta.
Josh.8.17   in niso ostali nihče v aji in v aj, kteri niso pognali za izraelom; in zapustili so grad otvoren, in poganjali so izraela.
Josh.8.18   in gospod reče jozusu: prostri roko, ki je v ruci svojem, zoper mesto, ker sem ga predal v tvojo roko. in zaseče jošua roko, kteri je v ruci svojem, na mesto.
Josh.8.19   in zasjeda vstali vskore iz mesta svojega, in izidejo, ko je iztegnil roko svojo, in pridejo v mesto, in prejeli so ga; in pospečali so, in spalili so mesto v ognji.
Josh.8.20   in ko so videli stanovniki gaje za njim, pogledajo, in ugledajo dim, da se izide iz mesta k nebu, in niso imeli več, da bi bežali ovamo ali sedaj.
Josh.8.21   ko je pa jezus in ves izrael videl, da so zasjeda vzeli mesto, in da je izšel dim iz mesta, povrnijo se, in pobili so ljude gajskega.
Josh.8.22   in to so izšli iz mesta naproti, da so bili sredi tabora, kteri so bili odtod, a te so odtod. in pobili so jih, da jih ni rešil nihče.
Josh.8.23   a kralja gaia so zgrabili živo, in pripeljali so ga k jozusu.
Josh.8.24   ko so pa izraelci pobili vse, kteri so bili v deželi, na polji in na gori, kjer so jih pognali, in pobili so vse, da so bili potegnili mečem.
Josh.8.25   in vsi, kteri so padli v tem dan, moža in žena dvanajst tisoč, vse, kteri so prebivali v aj.
Josh.8.27   samo skot in plijen, ktera je bilo v mestu, zagrabijo izraelci, po pravici gospodovo, kar je zapovedal jošui.
Josh.8.28   in zapali je jošua ognjem, in položil ga je vekomaj do vekomaj, do današnjega dné.
Josh.8.29   in kralja gaia je potegnil na dreve do večera; in ko je solnce zašlo, naredi jošua, in odločili so telo njegovo z dreve, in vrgli ga v vrata efronovega, in postavili so nad njim veliko kamenja kamenja, ktera je do današnjega dné.
Josh.8.30   tedaj je zgrabil jošua oltar gospodu bogu izraelovu na gori ebal,
Josh.8.31   kakor je zapovedal mojzes, hlapca gospodovo, izraelovim sinovima, kakor je pisano v postavi mojzesu: oltar od drahočnih kamenja, na kterih se ni imel železo; in prinesó na njem vsesozhzheniia gospodu, in pričali so žrtve pričesnice.
Josh.8.32   in napisal je na kamenjem rečilo postave mojega, katero je napisal pred izraelci.
Josh.8.33   in ves izrael in starešine in sodniki in sodnici so pošli po obej strani kovchega pred levijci levijci, kteri so nosili kovčeg saveza gospodova, tudi tujci in domorci, polovina zoper gore gerizim, a polovina zoper gore ebal, kakor je zapovedal mojzes, hlapca gospodov, da blagoslavljajo ljudstvo prvi.
Josh.8.34   po tem pa proče jezus vse besede tega postave, blagoslov in prokletstvo, po vsem, kar je pisano v postavi mojzesu.
Josh.8.35   iz vse, kar je zapovedal mojzes, ni beseda, kterega je jošua ne čital pred vsem zborom izraelovim, in ženom, in otrokom, in tujcem, kteri so prebivali z njimi.
Josh.9.1    ko so pa slišali vsi kraljevi, kteri so bili ob onu stranu jordana, v gorji in v šefeli, in v vseh krajih velikago morja k livanu, hetici, amorejci, kanaanci, perezejci, hivejci in jebusejci.
Josh.9.2    in so se zberili vkupe, da se bodejo sramovali zoper jezusa in izraela.
Josh.9.3    ko so pa, kteri so prebivali v gibeonu, slišali so, kar je storil gospod jerihonu in ai.
Josh.9.4    izpolnjevali so se tudi sami s zvijačo; in prišli so, in zapretili so se, in vzemó nove vke na oslice svoje, in mehove vina, vekove in oblečene,
Josh.9.5    in stare na nogah, in obučeni obuvi na nogah, in oblečeni na njih obleke; in kruh njih, katera so imeli, je izsušeno in izpolnjeno.
Josh.9.6    in pridejo k jozuemu v tabor v gilgalu, in rekó mu in vsem izraelcima: iz daleč zemlje smo došli; sedaj nam okadite zaveze.
Josh.9.7    ali izraelci odgovoré hiši: ali boste videli, da boste v meni prebivali; kako bi smo s vami naredili zaveze?
Josh.9.8    in rekó jezusu: hlapci tvoji smo. in reče jim jezus: kje ste? in odkod ste prišel?
Josh.9.9    in rekó mu: od daleč zemlje so prišli tvoji hlapci v imenu gospoda boga tvojega; kajti slišali smo ime njegovo, in vse, kar je storil v egiptu,
Josh.9.10   in vse, kar je storil kraljem amorejskim, kteri so bili za jordanom, sihonu, kralju esevonskomu, in ogu kralju bašanskemu, kteri je prebival v aštarote.
Josh.9.11   in rekó nam starešine naši, in vsi, kteri prebivajo v deželi našem, govoreč: vzemite sebi brašno na pot, in pojdite jim naproti, in govorite jim: otroci naši smo; zaveshchajte se torej z nami zaveze.
Josh.9.12   to je kruh, da smo se pohranili z njimi, v dan, ko smo izšli, da smo došli k vam; a sedaj so izsušeni in izpolnjeno.
Josh.9.13   in to vino vino, ktere smo se izpolnili, nove; in glej, to so ročili; in obleče naših oblačila in obuve naših, vekomaj.
Josh.9.14   in vzeli so véliki područje njih, ali niso vprašali gospoda.
Josh.9.15   in jezus je napravil mir s njimi, in sklopi z njimi zavezo, da bi jih izpolnil; in pripravijo jim se poglavarji zajednice.
Josh.9.16   in zgodí se po trijem dnéh, ko so zadržali zaveze z njimi, slišali so, da so z njimi, in da prebivajo v njih.
Josh.9.17   in izraelci odidejo, in prišli so v njih dežele; a njih mesta so gibeon in kefira, in berot, in kiriat-jearim.
Josh.9.18   in izraelci jim niso pobili, ker jim se so posvetili véliki poglavarji gospoda, boga izraelova. in vpili so vse zajednica zoper starešine.
Josh.9.19   pa rekó vsi poglavarji vsemu zajednici: mi smo jim zaklevali gospoda, boga izraelova; sedaj ga ne moremo dotačati.
Josh.9.20   to jim bomo storili, da jih oživimo, da ne bode na nas jezo za voljo zakletve, kterega smo jim zaklevali.
Josh.9.21   da živijo, da bodejo pučenici in čerjenji po vsej poboru, kakor so jim govorili véliki.
Josh.9.22   in pokliče jih jezus, in reče jim: za kaj ste me premenili, govoreč: daleč smo od vas, ker ste prebivali v nas?
Josh.9.23   a sedaj ste prokleti, da se ne potegne od vas hlapec, in noseče drevesa za mojo boga.
Josh.9.24   in odgovoré josovi in rekó: oznanjeno se je hlapcem svojim, da je gospod, bog tvoj, zapovedal mojzesu, hlapcu svojemu, da vam dá vse zemljo in pogubiti vse, kteri so prebivali v njem; tako smo se mnogo uplašili za življenje svoje pred vami, in storili smo to.
Josh.9.25   in sedaj, glej, mi smo v roko tvojo; kar si dobro in dobro, delaj nam.
Josh.9.26   in on jim učini tako, in izpelje jih iz roke izraelovih, da jih niso pogubili.
Josh.9.27   in postavil jih je jošua v dan to, da so nosili drevesa in čerpač za vse shajališče in za oltar gospoda, na mestu, ktero bo izbral.
Josh.10.1   ko je pa slišal adoni-sedek, kralj jeruzalemski, da je jošua prejel aj in je pogubil, kakor je napravil jerihonu in jej kraljem, kakor so storili z jerihonom in njegovim kraljem, in da so prebivali prebivališče v gibeon in v izraelu;
Josh.10.2   in mnogo se uplašijo; kajti vejal je, da je gabaonski mesto veliko, kakor eden iz gradov; in vsi možji njegovi bili moči.
Josh.10.3   in poslal je adonisedek, kralj jeruzalemski, k hoamu kralju hebronu, in k pijemu, kralju jarmutovu, in k jaefu, kralju lakišemu, in debiru, kralju eglonskomu, govoreč:
Josh.10.4   pojdite k meni, in pomočite mi, da se udarimo z gabaonom, ker je dal mir s jošom in sinom izraelovim.
Josh.10.5   in pošli so pet kralja jebusejskih, kralj jeruzalemski, kralj hebronski, kralj jarmutski, kralj lakis, in kralj eglonski, in vse njih vojska, in obsedili so gibeon, in obsedili so se zoper njega.
Josh.10.6   tedaj poslé gibeonski k jozuemu v tabor v gilgalu, govoreč: ne predaj svoje roke od svojih hlapcev; pridi na nas skoro, in reši nas, in pomagaj nam, ker so se sodili zoper nas vsi kraljevi amorejski, kteri so prebivali v gorji.
Josh.10.7   in odstopi se jezus iz gilgala, on in vse vojsko, kteri so bili ž njim, in vsi moči moči.
Josh.10.8   in reče gospod jezusu: ne boj se jih, ker sem jih predal v tvoje roko; nič od njih ne ostane pred teboj.
Josh.10.9   in prišel je na njih jezus vnezapu; in ves noč je šel iz gilgala.
Josh.10.10  in gospod jih je razdražil pred izraelom, in razbil jih je gospod veliko pogubljeno v gibeonu, in poganjali so jih po poti, ko se gre na bet-horon, in udarili jih je do azeke in do maceda.
Josh.10.11  in ko so bežali pred obličjem izraelovim po dolini bet-horonu, gospod vrže na njih iz neba iz neba kamenje do azeka; in jih je bil več, kteri so umrli z kamenje kruhove, nego jih, ktere so pobili sinovi izraelovi mečem.
Josh.10.12  tedaj reče jošua gospodu v dan, v dan, ko je predal gospod amorejce v roko izraelovim, in reče pred obličjem izraelovim: solnce, stoj pred gibeonom, in mesec po dolini ajalonskej.
Josh.10.13  in zastopila se je solnce, in mesec je storil, dokler se bog osramotil sovražnikov svojih. tako je storil solnce sredi neba, da se ne stopi na zahod do konca enega dnî.
Josh.10.14  in nič ni bilo, kakor to, ni prvi, ni poslednji dan, da bi gospod poslušal človeka; ker gospod je bojoval za izraela.
Josh.10.16  ali so bežali ti pet kralje, in skrili so se v peči v makkedi.
Josh.10.17  in oznanjevali so jezusu, govoreč: pet kralje so se našli, kteri so se skrivali v peči v makkedi.
Josh.10.18  in jezus reče: rodite kamenje na usta pečine, in postavite ljude, da jih varujejo.
Josh.10.19  vi pa ne stojte, poganjajte se za sovražniki svojimi, in prepelite njih strani; ne pustite se, da vnidejo v njih mesta, ker gospod, bog vaš, je jim predal v roke naše.
Josh.10.20  in zgodí se, ko je storil jezus in sinovi izraelovi veliko sramoto, tako da so bili konci, in tisti, kteri so bili rešili, odidejo v ukrepljeni gradove.
Josh.10.21  tedaj se vstopi ves ljudstvo k jezusu v makkeda v makkedi, in nihče je nič izložil jezikom zoper izraelce.
Josh.10.22  tedaj reče jošua: odločite peshcheru, in izpeljajte mi petima kraljem, kteri so bili v peshcherji.
Josh.10.23  tako so tako storili, in izpelili so pet kralja iz peči, kralja jeruzalema, kralja hebronova, kralja jarmutska, kralja lakišova, kralja eglonskega.
Josh.10.24  in ko so jih izpelili k jozuemu, poklical je jezus vse izraelce, in reče vélikim vojskom, kteri so bili ž njim, govoreč: pridite, položite noge svoje na ših vrat. ter pristopijo, in položili so noge svoje na vrata njih.
Josh.10.25  in reče jim jezus: ne bojte se, in ne bojte se, bojte se in bojte; ker tako bo storil gospod vsem sovražnikom svojim, proti kterim boste pobili.
Josh.10.26  in pobil jih je jošua, in povedal jih je, in povedal jih je na pet dreve; in visili so se na dreve do večeri.
Josh.10.27  in zgodí se na zahodu solnce, zapovedal je jezus, in odpeljali so jih od drev, in vrgli so jih v peshcherje, v kterem so se skrivali. in navalili so kamenje na peshcherji, kteri so tam do današnjega dné.
Josh.10.28  in makida je prejel tisti dan, in udarili so ga oštrim mečem; in pogubijo vse živo, kteri je bil v njem; nihče ni ostal nihče; in postal je z kraljem makedskim, kakor je storil z kraljem jerihonom.
Josh.10.29  in odide jošua in ves izrael iz makida v libnu, in obsedel je na libnu.
Josh.10.30  in izročil jej je gospod in njeno kraljestvo v roke izraelovih; in udarili so ga oštricom meča, in vse živé, kteri so bili v njem; nič ni ostal; in postal je z kraljem svojim kakor je storil z kraljem jerihonom.
Josh.10.31  in odide jošua in ves izrael iz libne v lakis, in obsedel ga je, in obsedel ga je.
Josh.10.32  in gospod je predal lakis v roke izraelove, in vzeme ga na drugi dan; in udarili so ga oštricom meča, in pogubil ga je, kakor je napravil z libnu.
Josh.10.33  tedaj se pride horam, kralj gazerski, na pomoč lakišemu; in udaril ga je jošua in ljudstvo njegovo, da ga ni rešil nihče.
Josh.10.34  in odide jezus in ves izrael iz lakiša v eglon, in obsedili so ga, in obsedili so ga.
Josh.10.35  in prejeli so ga v to dan, in porazili so ga oštricom meča; in vse životo, ktero je bil v njem, pogubil je v tem dan, kakor je storil z lakis.
Josh.10.36  in prešla se je jošua in ves izrael z njim k hebronu, in obpelili so ga.
Josh.10.37  in udarili so ga mečem, in vse živé, kar je v njem; nič, kar je bil v njem, ne bi rešil; kakor so storili z adullam, pogubili so ga in vse, kar je v njem.
Josh.10.38  in vrgel se je jošua in ves izrael do debira, in obsedel je proti njem.
Josh.10.39  in zgrabijo ga, in kralja njegovega, in vse prebivališče njene, in porazili so ga mečem, in pogubili so vse životo, ktera je bilo v njem, in nikogar ne ostavi; kakor je storil z hebronom in s kraljem njegovim, tako je zdelil debiru in jej kraljem.
Josh.10.40  tako je razbil jošua ves zemljo, goro in negebu, in šefela in morje, in vse kralje njih; nihče jih je ostavil, in izgubil je vse živo, kakor je zapovedal gospod, bog izraelov.
Josh.10.41  in izpelje jih od kadeš-barneje do gaze, in vse krajo gošeno do gibeona.
Josh.10.42  in vse te kralje in njih deželo jozue razbije vedno, ker je gospod, bog izraelov, vojskoval za izraela.
Josh.11.1   ko je pa slišal jabin, kralj asorski, poslal je k jobavu, kralju madonskomu, in kralju simronskomu, in kralju aksafskemu,
Josh.11.2   in k kraljem, kteri so prebivali na kraji, v gorji in v ravninu zoper kineroto, in na polji, in v nafot-dor na potoku,
Josh.11.3   in kanaance na izhodu in na morji, in amorejce, in hivejce, in jebusejce, kteri so na gori, in hivijce pod hermonom v deželi mispi.
Josh.11.4   in izšli so se vsi njih ljudstvo z njimi, kakor pesok na morji mnogo; in konje in kolesnice so mnogo mnogo.
Josh.11.5   in zberó se vsi te kralje, in pridejo, in raspolozhijo se pri vodâ merom, da se bojajo zoper izraela.
Josh.11.6   in gospod reče jozusu: ne boj se njih; kajti jutri v tem čas bodem predal njih, da so bili pogubljeni pred izraelom; konje njih potegni, in kolesnice njih spali v ognji.
Josh.11.7   in pride jošua, in vsi vojski, kteri so bili ž njimi, prišli so vnezapno na vode merom, in padli so na njih.
Josh.11.8   in izročil jih je gospod v roko izraelovo, in pobili so jih, in poganjali so jih do velikog sidonja, in do misrefot-majima, in do kraja mispa na istoku; in porazili so jih, da jih nihče ne ostanejo.
Josh.11.9   in napravil jim je jošua, kakor mu je gospod zapovedal: konje njih je udaril, in njih kolesnice spali ognjem.
Josh.11.10  in ko se je jezus v to čas odvrnil, zgrabil je hasor, in njega je bil pogubil za njih kraljestvo. a hasor je bil prvi kraja vseh teh kraljev.
Josh.11.11  in pogubili so vsakega tistega, kteri je v njem; in pogubili so vse, da ni ostal nobenega duše; in hasor je ognjem ognjem spalil.
Josh.11.12  in vse gradove kraljev in vse njih kralje jozue vzial, in udaril jih je oštricom meča, in pogubil jih je, kakor je zapovedal mojzes, hlapca gospodov.
Josh.11.13  ali vse gradove, ktere so bili polnice, niso izpolnili izrael, osim asor, kterega je bil kadil jošua.
Josh.11.14  in vse, kar je v njih mestakh, razgrabijo sinovi izraelovi za sebe; a vse tiste meči pogubili mečem, dokler jih niso pogubili, tako da niso ostali nobenega duše.
Josh.11.15  kakor je gospod zapovedal mojzesu, hlapcu svojemu, tako je mojzes zapovedal jošui, in tako je jozue storil; nič ni prepustil nič od vse, kar je zapovedal gospod mojzesu.
Josh.11.16  in prejel je jošua ves zemljo, goro in vse negebu, in vse deželo gošemsko, in šefel, in ravno deželo, in goro izraelsko, in prebivališče,
Josh.11.17  od gore halaga, ktera se stopi na seir, noter do vaal-gada v dolinu libanu pod goro hermon; in vse kralje njih je zgrabil, in pobil jih je, in pogubil je.
Josh.11.18  mnogo dnî je napravil jezus zoper vse te kralje.
Josh.11.19  in nekaj mesta, ktera ne je bil zgrabil izrael, prejeli so vse v meči.
Josh.11.20  kajti od gospoda se je zgodilo srce svoje, da so pošli na boj zoper izraela, da bi jih izgubil, da jim se ne dá milost, nego da bi se iztrebil, kakor je govoril gospod mojzesu.
Josh.11.21  in prišlo je jošua v to čas, in iztrebil je anakice iz gore, iz hebrona, iz debira, iz anabe, in od vseh krajih judovske, in iz vseh krajih judovske; in pogubil jih je jošua z gradovima svojimi.
Josh.11.22  nihče niso ostali enakih v zemlji izraelovih; ostali so samo v gazi, v gatu in v asdod.
Josh.11.23  in prejel je jošua ves zemljo, kakor je dal gospod mojzesu; in dal jih je jošua v posjed izraelu, po delakh njih po plemenom; in zemlja je počita za vojsko.
Josh.12.1   a to so kraljevi zemlje, ktere so bili pobili sinovi izraelovi, in zabrali so njih zemljo za jordanom na izhodu solnci, od potoka arnona do gore hermon, in vsiu ravninu na istoku:
Josh.12.2   sihona, kralja amorejskega, kteri je prebival v hešbonu, in gospodoval od aroera, ktera je na potoku, od kraja potoka, in polovina gileadske, do jaboka, područja amonovih,
Josh.12.3   in nad ravninom do morja kinereta na istoku, in noter do morske morja, morje solenega, od vzhoda do bet-jeješimota, in od tema pod krajo pisga.
Josh.12.4   in og, kralj bašanski, ostal je od refaimov, kteri je prebival v aštarotu in v edreji.
Josh.12.5   in vladal je na gori hermon, in iz salke, in po vsej bašanu, do područja gesuri in maakaje, in polovinje gileada, područje sihona, kralja hešbonskega.
Josh.12.6   mojzes, hlapca gospodovo, in sinovi izraelovi jih so udarili; in dal je je mojzes, hlapca gospodovega, v eredih, in gadovemu, in polovini plemena manassesa.
Josh.12.7   a to so kraljevi amorejskih, ktere je bil pobil jošua in sinovi izraelovi za jordanom na zapadnoj strani, od vaala v dolini libanonskej, noter do močnega gori, kteri so se popeljali v secir; in dal je je jošua plemenom izraelovim, za delom njih po delih.
Josh.12.8   na gori in na polji, in v puščavi, in v sodeh, in v puščavi, in v puščavi, hetita in amorejce, in kanaance, in ferezejce, in hivejce, in jebusejce.
Josh.12.9   kralj jerihonski, eden; kralj aj, kteri je blizu betela, eden;
Josh.12.10  kralj jeruzalemski, kralj hebronski;
Josh.12.11  kralj jerimota, kralj lakis;
Josh.12.12  kralj elama, kralj gezer;
Josh.12.13  kralj debir, kralj gader;
Josh.12.14  kralj ramatski, kralj aratski;
Josh.12.15  kralj libna, kralj eglonov;
Josh.12.16  kralj makir je kralj.
Josh.12.17  kralj tapujo, kralj eferov;
Josh.12.18  kralj afek, kralj saron;
Josh.12.19  kralj hazora; kralj hazora;
Josh.12.20  kralj simron-meron-merona, kralj akšafov,
Josh.12.21  kralj kadeš, kralj taanahov, kralj;
Josh.12.22  kralj megidona, kralj jokneamov, karmel;
Josh.12.23  kralj dor od nafeta dor, kralj goim v galileji;
Josh.12.24  kralj tiršiška; njih je bilo dvadeset in devet kralje.
Josh.13.1   ko je bil pa jezus več in več več, reče gospod k jezusu: ti si več več, in zemlja je ostala veliko v posjed.
Josh.13.2   to je zemlja, ktera je ostala: vse oblasti filistejske in vse gesurijci,
Josh.13.3   od sihor, kteri je pred egiptom, noter do predel ekronja na levo, kteri se prepira kanaaničim; pet knežev filistejskih: gazije, ašdodo, askalonsko, gat in ekron, in evejci;
Josh.13.4   od judova, in ves zemlja kanaanske, in meara sidonske, do afek, do područja amorejskih;
Josh.13.5   in zemlja gibličsko in ves livan na izhodu solnce, od vaal-gada pod gorjo hermon, dokler ne pride v hamatu;
Josh.13.6   vse, kteri so prebivali v gori, od libanona do misrefot-majima, vsi sidonje, jaz sem jih izganjal pred obličjem izraelovim; razdeli jih pa po zhrebijo izraelu, kakor sem ti zapovedal.
Josh.13.7   daj torej, predaj te zemljo v baštinu devetim plemenom in polovinji manašeovo, od jordana do velike morja, po zahodu solnce, dajaj ga, veliko morje in granice.
Josh.13.8   a drugega polovine polovine manašeovo in gadovo, ktero je dal mojzes ob onu stranu jordana na izhodu, kakor je jim dal mojzes, hlapca gospodov.
Josh.13.9   od aroera, kteri je na kraji potoka arnona, in grad, kteri je sredi dolini, in ves ravno ravno mednje medebe do dibona;
Josh.13.10  in vsi gradove sihona, kralja amorejskoga, kteri je kraljeval v hešbonu, do područja amonovih;
Josh.13.11  in gilead, in područje gesurskega in maakajevih, in ves gore hermon, in ves vasan do salke;
Josh.13.12  vse kraljestvo oga v bašanu, kteri je kraljeval v aštarot in v edreji, kteri je ostal od refaimov; in pobil ga je mojzes, in izgnal je.
Josh.13.13  ali niso izgnali sinovi izraelovi gesurce in maakajevih; ali gesuri in maakati bodejo prebivali v izraelu noter do današnjega dne.
Josh.13.14  samo levijevo pleme ni dal posečilo; gospod, bog izraelov, je njih baština, kakor jim je govoril.
Josh.13.15  in dal je mojzes po plemenu rubenovskim po rodovima njih.
Josh.13.16  in hranica njih je bila od aroera, kteri je pred potoku arnona, in mesto, ki je v dolini, in vse ravno ravno mezer;
Josh.13.17  jošbon in vse njih mesta, ktera so na ravnu kraji; dibon, in bamot-baal, in bet-baal-meon;
Josh.13.18  in jaza in kedemot in mefaat,
Josh.13.19  in kiriataim, in sibma, in zeret-shahar na gori dolini;
Josh.13.20  in bet-peor in podlogi pisga in bet-jeješimot,
Josh.13.21  in vsi gradove okolnih, in vse kraljestvo sihona, kralja amorejskega, ktera je imel sihona, katerega je imel mojzes, kakor tudi vélice midjanske, ewi, in rekem, in sur, in hur, in reba, kneze sihona, kteri so prebivali v té zemlji.
Josh.13.22  in bileama, sina beorovega, očitnika, ubili so mečem v meči.
Josh.13.23  a područje rúbenovega je bila jordan in područje; to je baština sinova rubenovih po porodicah njih; tisti mesta in njih dvorce.
Josh.13.24  in dal je mojzesu sinovi gadovim po rodovima njih.
Josh.13.25  in prejel je njih područje jazer, in vsi mesta gileadske, in polovina zemlje amonovih do aroera, kteri je naproti rabe;
Josh.13.26  in od hešbonu do ramat-mispe in betonim, in od mahanajima do kraja debira;
Josh.13.27  in v dolini betharam in bet-nimra in sukot in safon, in ostala kraljestva sihona, kralja esevonskoga, in jordan predel do kraja morja kinereta za jordanom na izhodu.
Josh.13.28  to je baština sinova gadovih po rodih njih, mesta in vesele njih.
Josh.13.29  in dal je mojzesu polovini plemena manasesova po rodovima njih.
Josh.13.30  in granica njih je bila od maana, in ves vasan, in vse kraljestvo oga, kralja vasanska, in vse vesele jaira, kteri so v vasanji, šezdeset gradov.
Josh.13.31  in polovina gileada, in aštarot in edreje, gradi kraljestva oga v vasanji; in dano so sinovi makira, sina manassijevega, in polovini sinova makirovih po rodih njih.
Josh.13.32  to so, ktere je razdelil mojzes za jordanom na rólih moapskim, za jordan, zoper jerihona, na izhodu.
Josh.14.1   a to so, ko so podedovali sinovi izraelovi v zemlji kanaanskoj, ko jim je razdelil eleazar duhovnik in jošua, sin nunov, in glavari rodú izraelovih.
Josh.14.2   po zhrebih so dobili po zhrebih, kakor je zapovedal gospod po roku jezusu devetim plemenom in polovini rodú.
Josh.14.3   od drugega stranja jordana, in levitima ni dal zhrebii za njimi.
Josh.14.4   kajti sinovi jožefovji imajo dva plemena, manasesa in efrajimovo; in levitima niso dajali del v zemlji, nego mesta, da prebivajo, in njih pašnjave za stoke in stoke njih.
Josh.14.5   kakor je zapovedal gospod mojzesu, tako so storili izraelci, in razdeli so zemljo.
Josh.14.6   in pristopijo sinovi judovi k jošu v gilgalu, in reče mu kaleb, sin jefunja kenezejca: ti véš to besedo, katero je govoril gospod mojzesu, človeku božjemu, o meni in tebi v kadeš-barneji.
Josh.14.7   štirideset let sem bil, ko me je poslal mojzes, hlapec božji, iz kadeš barneje, da sem izgledal zemljo; in jaz mu sem odgovoril besedo, kakor je bil v svojim mislih.
Josh.14.8   bratje pa moji, kteri so šli z menoj, prevrnili so srce ljudstva, a jaz sem prišla k gospodu, bogu svojemu.
Josh.14.9   v tem dan se je prisegel mojzes v tem dan, govoreč: zemlja, na ktero je bila hoda tvoja, tebi in tvojim otrokom bode vekomaj, ker si podranil gospoda, boga svojega.
Josh.14.10  in glej, gospod me je dopolnil, kakor je rekel, četrdeset in pet let, dokler je gospod govoril to besedo k mojzesu, ko je hodil izrael v puščavi. in sedaj, glej, jaz sem bilo osemdeset in pet let.
Josh.14.11  jaz sem še več moč, kakor je, ko me je mojzes poslal, tako sem mogel sedaj iziti in vniti v boj.
Josh.14.12  daj ti torej to gori, za katero je rekel gospod v tem dan; ker ti si slišal tisti dan, da so tam anakici, in veliko in veliko mesta; če bi se gospod z menoj, da jih bom iztrebil, kakor je govoril gospod.
Josh.14.13  in jezus ga blagoslovi, in dal je kaleb, sinu jefunejevu, hebron v baštinu.
Josh.14.14  za to se je dogodilo hebron kalebovu, sinu jefunejevu kenezejevu, do današnjega dnî, ker je dopolnil gospoda, boga izraelova.
Josh.14.15  a ime hebronovo je bil prvi mesto kiriat-arbe, ktera je bilo največ od anakitian. in zemlja je počita od boje.
Josh.15.1   in pripadala je područje rodú judovega po rodih njih, od područja edomske, od pustyni sin na jug na jug.
Josh.15.2   in predel jim je na jug, do kraja solenega morja, od lačnika, ktera je nosila na jug;
Josh.15.3   in prošla se je na jug od prihoda akrabimova, in hodi po senu, in stopi od jug do kades-barneje, in izide azron, in stopi k addaru, in odide do karka.
Josh.15.4   in odide do azemona, in prešla je do potoka egipetske, in izpolnjevala se bode na morji. to bode njih južna granica na jug.
Josh.15.5   in područje od istoka je soleno morja do zahoda jordanu; in granica severnih, in od morja morske, in od kraja jordana.
Josh.15.6   in prešla je hranica na bet-hogla, in prešla se od severa do betaraje; in prešla se je međa do kamene bohanova, sina rubenovega.
Josh.15.7   in prešla se je ta međa do kraja dolini akora, in snide se k gilgalu, kteri je naproti dolini adummima, kteri je na jug potoka; in prešla je granica do vodâ en-semes, in zakinjavala se pri en-rogelu.
Josh.15.8   in prešla se ta granica k dolinu hinnom, na jug jebus na jug, to je jeruzalem; in prešla je granica na vršče gore, ktera je pred dolinom hinnom na morji, ktera je na kraji zemlje refaimov na sever.
Josh.15.9   in prešla se je predel od vrha gore do izhoda vodâ neftoah, in prešla je do kraja kraja efrona; in prešla je područje do vaala, to je kiriath-jearim.
Josh.15.10  in prešla se je područje od vaala k morji, in prešla je do gore hiirske, na severu od jearim, to je kesalon, in snide do bet-semes, in prešla se na jugu.
Josh.15.11  in prešla je granica k severu od ekronja na sever, in prešla je područje do šikronu, in prešla je k gori baala, in prešla se do jabneela, in izpolnjevala se na morje.
Josh.15.12  in područje morja je veliko morja; to je područje judovskega kraja po vso strani njih rodove.
Josh.15.13  kaleb pa, sinu jefunejevu, dal je chast sredi judovske, po povelji božjej, in dal mu je jošua: mesto arbe, matere anakovo, to je hebron.
Josh.15.14  in kaleb izpelje odtod tri sinovi anakove: sesaja, ahimana in talmai, sinovi anakovi.
Josh.15.15  in odide odtod na prebivališče debira; a ime debira najprej je bilo kiriat-sefer.
Josh.15.16  in reče kaleb: kdor pobije kiriat-sefer in ga zavladi, dam mu svojo kćer aksu za ženo.
Josh.15.17  in vzel ga je otniel, sin kenaza, brata kalebovega; in dal mu je hišo svojo aksu za ženo.
Josh.15.18  in zgodí se, ko je prišla, in naredila se je, da bi prosila za očeta svojega njivo. in ona izide iz magarca, in kaleb jej reče: kaj imaš?
Josh.15.19  ona pa odgovorí: daj mi blagoslovo, ker si mi dal deželo negebu, daj mi tudi vodomaj. in dal jej je kalev gornje in gornje vode.
Josh.15.20  to je područje plemene judovske.
Josh.15.21  in bili so gradovi po prvi mestu judovskega kraja na područji edom na puščavi: kabseel in eder in jagur,
Josh.15.22  in kina in dimona, in adada,
Josh.15.23  kedes, asor, jitnan,
Josh.15.24  zif, in telem, in bealot,
Josh.15.25  hasor-hadatta, kerijot-hesron, to je hazor.
Josh.15.26  amam, in sema, in molada,
Josh.15.27  in hazar-gadda in hesmon in bet-pelet,
Josh.15.28  in hatsar-sual, in beer-sheba, in bazith,
Josh.15.29  baala, in ijim, in ezem,
Josh.15.30  eltolad, kesil, horma,
Josh.15.31  in siklag, in madmana, in sansana,
Josh.15.32  in lebaot, in silhim, in ain in rimmon; tisto šest gradova med njih veseli.
Josh.15.33  v šefeli: estaol, in sorea, in asna,
Josh.15.34  in zanoah in en-gannim, tappuah in enam,
Josh.15.35  jarmut, in adullam, soko, in azeka,
Josh.15.36  in saarijim, in aditajim, in gedera, in gederotaim: četrnaest gradova in njih veseli.
Josh.15.37  senan in hadasa, in migdal-gad,
Josh.15.38  in dilan, in mispe, in jokteel,
Josh.15.39  lakis, in boskat, in eglon,
Josh.15.40  kabbon, lahmas, kitliš,
Josh.15.41  in gederot, bet-dagon, in naama, in makeda: šestnaesti mesta in njih vesele.
Josh.15.42  libna, eter, ashan,
Josh.15.43  jiftah, ašna, nezib,
Josh.15.44  in keila, in akzib, in maresa: deset gradova in njih veseli.
Josh.15.45  ekron in prebivališče njene in dvorce njene;
Josh.15.46  od ekronja k moru, in vse, kar je blizu azota, in zavisišče njih;
Josh.15.47  asdod med veseli in veseli njegove; gaza, prebivališče njenih in zavisih njegovih do potoka egiptu, in morje velika in kraja.
Josh.15.48  in v gore: samir, in jattir, in soko,
Josh.15.49  in danna, in kiriat-sanna, to je debir,
Josh.15.50  anab, estemo, anim,
Josh.15.51  in gosen, in holon, in gilo: deset gradova in njih vesele.
Josh.15.52  arab, duma, esan,
Josh.15.53  in janum, in bet-tappuah, in afeka,
Josh.15.54  in humta, in kiriat-arba, to je hebron, in sior: devet mesta in njih dvorce.
Josh.15.55  maon, karmel, zif, juta,
Josh.15.56  jizreel, jokdeam, in zanoah,
Josh.15.57  kain, gibea, in timnata: devet mesta in njih vesele.
Josh.15.58  halhul, bet-sur, gedor,
Josh.15.59  in magarot in bet-in in tekoa: šest gradova in njih vesele; tekoa in efrata, to je betlehem, in pegor, in etan, in tatam, in tatam, in sorem, in keres, in calem, in galem, in galem, in mater, in matanah; deset gradova in njih vesele.
Josh.15.60  kiriat-baal ( to je kirjat jearim ), in rabba: dva mesta in njih sela.
Josh.15.61  v deželi: bet-araba, middin in sekaka,
Josh.15.62  in nibsan, in ir-melah, in en-gedi: šest gradova in njih veseli.
Josh.15.63  a jebusejce, kteri so prebivali v jeruzalemu, niso mogli pogubiti judske sinovi; tako so se jebusejci prebivali v jeruzalemu v jeruzalemu do današnjega dné.
Josh.16.1   in prišlo je područje sinova jožefovnim od jordana, kteri je pred jerihonom na iztok, in prešlo se od jerihona na goro v betel.
Josh.16.2   in izide do betela, in prešla se do kraja arkijevih do atarota.
Josh.16.3   in odide na morje na područje jafletske, do graničnih kraja bet-horona doline in do gezer, in izhaja do morja.
Josh.16.4   in zagrabijo se sinovi josefovi, manasse in efraim.
Josh.16.5   in predel je efrajimovih sinov po rodovah njih; in područje posedova njih je na istoku od atrot-addar do gore bet-horonu.
Josh.16.6   in prešla je granica k morji k mikmetatu na sever, in prešla se je na istok do taanat-silo, in prešla se je na istok do janoha;
Josh.16.7   in snide se od janoaha do atarota in naara, in prišla je do jerihona, in prešla je do jordana.
Josh.16.8   od tapuje je prešla granica k zapadu k potoku kana, in izhajala je na morji. to je baština efrajimovega plemena po rodovih njih.
Josh.16.9   in te gradove, ktere so se odločili efrajimovim sinovima, sredi baštine manašeovih, vse te mesta in njih vesele.
Josh.16.10  in efrajim ne je izgubil kenanice, kteri so prebivali v geser; in kanaanci so prebivali v efrajimovi do današnjega dné, dokler je prišla faraon, kralj egipetski, in poče ga, in spali ga ognjem; tudi kenejce in perezejce in prebivali v gezeru.
Josh.17.1   prišlo je pa područje manassesovega, ker je bila prvorojenj jožefovemu; makiru, prvorojenu manassesu, očeta gileadovo, ker je bil človek vojsko, kteri je bil v gileadi in v vasanji.
Josh.17.2   in ostali sinovi manasesovi po rodovima njihovim: sinovi jeezera, in sinovi helekovi, in sinovi jahazielovci, in sinovi šekemovci, in sinovi heferovci, in sinovi heferovci; to su bili sinovi manasesa, sina manasesa, moža po rodovih svojih.
Josh.17.3   a selofhada, sina heferovega, sina manaserovega, ni imel sina, nego samo hčere; in to so imena kćeri selofhadovih: maala in noa, hogla, milka in tirsa.
Josh.17.4   in pridejo pred svećenika eleazara in pred jošua, sina josovo, in pred véliki, in rekó: gospod je zapovedal mojzesu dati nam posjed sredi bratov naših. in dano je jim po povelji gospodovo zhrebii po bratom očeta njegovega.
Josh.17.5   in padlo je desetina deset, ktera je bilo manassesu, in bašanu, kteri je za jordanom.
Josh.17.6   za to, da so sinovi manašeovi imeli baštinu sredi njih bracev; a zemlja gileadovo je bila ostal ostal sinovi manašeovi.
Josh.17.7   in područje manašeovo je bila od ašera do mikmetata, ktera je pred mechem; in prešla je međa na prebivališče na prebivališče do en-tappuah.
Josh.17.8   manases je imel, a tappuah na područjem manašeovo, za efrajimovim sinim.
Josh.17.9   in prešla se je granica k potoku kana, na jug po potoku; in prešlo je efrajimovu sredi manašeovih gradov; in medel manašeovo je na severu na potoku, in zakinjavala se na morji.
Josh.17.10  od jug je prišlo efrajimovo, in na sever manašem, in morje je bila granica njih; in nad ašerom je prišlo k severu, in z isakarom na istok.
Josh.17.11  in imel je manase v isakaru in ašerom betsan in zavisih njih, in obyvatele dor in zavisih njegovih, in stanovnikov megidona in zavisih njegovih, in stanovnike megidona s vesoljami njenih, in prebivališče njegove, in prebivališče njegovo trećina.
Josh.17.12  ali sinovi manašeovi niso mogli izpeliti te mesta; in kanaanci so, da so prebivali v tej deželi.
Josh.17.13  in zgodí se, ko so bili pomagali sinovi izraelovi, delali so kanaancev obljube, in niso jih izgnali.
Josh.17.14  in sinovi jožefovji odgovoré jezusu, govoreč: za kaj si nam dal za nasledstvo jedno zhrebii in eno dič? a jaz sem mnogo ljudstva, in blagoslovil me je gospod?
Josh.17.15  in jezus jim reče: če si mnogo ljudstva, pojdi v leso, in potegni se za sebe, da si ti postal efrajimovo gori.
Josh.17.16  pa rekó: nedolžno nam je gora efrajimovo; in vsi kanaanci, kteri so prebivali v deželi, so železni in železni, kteri prebivajo v dolini, v betseanu in v veseliah njenih v dolini jizreel.
Josh.17.17  in reče jošua ljudstvu jožefu, in reče jezusu: ti si mnogo ljudstva, in imaš veliko moč; ne boš ti vedel enega.
Josh.17.18  ker med bode imel, ker je meč, in izpeljaš ga, da bode ti; in ko boste izgnali kanaanice, da imajo najbolje konje, ker so močni konci.
Josh.18.1   in zbere se vse zajednica izraelovih v šilo, in postavijo tam šator sastanka; in zemlja se je izpolnila od njih.
Josh.18.2   in ostali so se sinovi izraelovi, katere niso imeli posesti sedem rodú.
Josh.18.3   in reče jošua izraelom: doklej boste oslobodili, da boste posili zemljo, ktero je dal gospod, bog vaš?
Josh.18.4   izdajte od vas tri moža iz rodú, in jaz jih bodem odpeljal, in vstani, in prejdejo zemljo, in prepevajo pred menoj, kakor so podelali, in pridejo k meni.
Josh.18.5   in razdeli jih naj na sedem dele; juda naj ostane v njih kraji na jugu, in dom jožefov naj ostane v njih kraji na sever.
Josh.18.6   vi pa podelite zemljo na sedem dele, in pripeljite se k meni tu; in izpeljal vam bom zhrebii pred gospodom, bogom našim.
Josh.18.7   kajti levijevi nimajo del sredi vas, ker je svećeničko službo gospodovo; in gad in ruben in polovina kolena manassiina so prejeli posestvo svoje ob onu stranu jordana, na izhodu, ktero jim je dal mojzes, hlapca gospodov.
Josh.18.8   in moža postopijo, in odidejo; in jezus je zapovedal tem, kteri so šli prošiti zemljo, govoreč: pojdite, hodite po deželi, in prepelite se k meni, in sedaj vam bom izpeljal zhrebii pred gospodom v šilo.
Josh.18.9   in šli so, in pelili so zemljo, in postavili so je po gradovima njenih po sedmi dele v knjige, in prišli so k jošui v knjigu.
Josh.18.10  in jezus jim je položil zhrebii v šilo pred gospodom.
Josh.18.11  in padlo je zhrebii po plemenu benjaminovo, po rodovih njih; in prešlo je područje njih po plemenu mezhdu judom in sinom jožefom.
Josh.18.12  in granica njih je na severu od jordana; in prešla se je područje od jerihona na sever, in odide na brdo na morje, in izpolnjevala je po puščavi betaven.
Josh.18.13  in odtod je prešla granica do luza, na jug od luza, to je betel; in prešla se ta granica do atarot-adara, na gore, ktera je na jug bet-horonu doline.
Josh.18.14  in prešla je granica, in hodila je na zapadnoj strani na jug, od gore, ki je pred bet-horonom na jug, in izšel je do kiriath-baala, to je kiriath-jearima, mesto judovske. to je zapadna strana.
Josh.18.15  a južna strana je bila od kraja karijskih; in prešla je granica do kraja, in prešla je do istochnika vode neftoah.
Josh.18.16  in prešla se je međa do kraja gore, ktera je pred dolinom hinoma v dolini refaim na sever, in snide z hinom hinom na jug jebusejskih na jug, in snide do en-rogel.
Josh.18.17  in prešla se je noter do en-semes, in prešla se do gelilota, ktera je naproti prihoda adummima, in snidejo na kamen bohan, sina rubenovega.
Josh.18.18  in odide po kraji arabu na sever, in snide k severu.
Josh.18.19  in prešla je područje do kraja bet-hogla na sever, in zavrhne područje na kraji morske morja na sever, na kraji jordanu na jug. to je južna granica.
Josh.18.20  a jordan je podelal od istočnih kraja. to je baština benjaminovih, po područjem njenih, po područjem njenih.
Josh.18.21  in gradove benjaminovih po rodovima njih so bili: jerihon, in bet-hogla, in emek-kesis,
Josh.18.22  in bet-araba, in semaraim, in betel,
Josh.18.23  avvim, para, ofra,
Josh.18.24  in kefar-ammoni, ofni in geba: dvanajst mesta in njih vesele.
Josh.18.25  gibeon, rama, beerot,
Josh.18.26  mispe, kefira, moza,
Josh.18.27  in rekem, in nakan, in tarala,
Josh.18.28  in sela, elef, in jebus, to je jeruzalem, gibeat in kirjat: dvanajst gradova in njih vesele. to je baština benjaminovih po rodih njih.
Josh.19.1   in prešlo se je drugi zhrebii simeonovcům, po rodovih njih; in područje njih je bila sredi kraja judovske.
Josh.19.2   in bili so v njih zhrebii: beer-šeba, in šeba, in molada,
Josh.19.3   in hasar-sual, in bala, in esem,
Josh.19.4   in eltolad, in betul, in horma,
Josh.19.5   in siklag in bet-markabot in hasar-susa,
Josh.19.6   in bet-lebaot in saruhen: trnaest gradova in njih vesele.
Josh.19.7   ain, rimon, eter in asan; šest gradova in njih vesele.
Josh.19.8   in vse okolje njih, kteri so okolo njih mestih, do baalat-baalat-beer, po jugu. to je baština plemene simeonovskih, po rodovima njih.
Josh.19.9   po zhrebijo judovskega je pripadlo baština simeonovih, ker dela judovskega je postala več od njih. so so pa pripeljali sinovi simeonovci sredi njih baštine.
Josh.19.10  in prešlo je trečega zhrebii zabulonovemu po rodovih njih; in područje posesti njih je do sarid.
Josh.19.11  prešla je granica njih na morje do marala, in prišla se do marala, in prišla je do potoka, ktera je pred joknemam.
Josh.19.12  in vrne se od sarid k vzhodu k vzhodu, na područje kislot-taboru, in odide k daberatu, in snide do jafia.
Josh.19.13  in odtod odide na istok do gat-hefer in et-kasin, in prošla se k rimonu, ko je do nea.
Josh.19.14  in prešla je granica na severu k hanatu, in zašla je do kraja jiftah-ela.
Josh.19.15  in kehat, in nabaal, in simron, in jerihon in bet-lean;
Josh.19.16  to je baština sinova zabulonovih po porodichih njih: te mesta in njih vesele.
Josh.19.17  četvrti zhrebii je izšel issaharovemu plemenu po rodovih njih rodovih.
Josh.19.18  in predelje njih je bilo: jizreel in kesulot in sunem,
Josh.19.19  in hafaraim, in siion, in anaharat,
Josh.19.20  in rabbit, in kisjon, in ebes,
Josh.19.21  in remet, in en-gannim, in en-hadda in bet-passes;
Josh.19.22  in hranica je prišla k taboru, in sahajim, in bet-semes, in zakinjajo njih područje v jordan.
Josh.19.23  to je baština rodú issaharovega, po rodovih njih, te gradovi in njih veseli.
Josh.19.24  peti zhrebii je prišlo po rodovi ašerovskim po rodovih njih.
Josh.19.25  in područje njih je bilo: helkat in hali in beten in aksaf,
Josh.19.26  in alameleh, in amad, in misal; in pristopi k karmelu na zapad in v sihor-libnatu;
Josh.19.27  in vrne se na izhodu solnce do bet-dagon, in prišla je do zabulona, in od dolini jiftah-ela na sever, v betek in neel; in prešla je do kavula po levi;
Josh.19.28  in ebron, in rehob, in hammon, in kana, do velike sidonje.
Josh.19.29  in prevrne se ta granica k ramu, in do tvrdomaj tirske dežele; in prevrnil se je do hosa, in izhajala je na morji, od kraja akhziba;
Josh.19.30  in arab, in afek, in rehob.
Josh.19.31  to je baština plemene ašerovih po rodovih njih, te mesta in njih vesele.
Josh.19.32  šesti zhrebii je izšel za neftalima po njih rodovih rodovih po rodovih njih.
Josh.19.33  in granica njih je prišla od helef, od kraja v zaanannim, in adami-nekeb, in jabneel do lakumu, in izpolnjevala se pri jordanu.
Josh.19.34  in prevrne se granica na zapad do aznot-tabor, in odide odtod do hukoka, in prišla je k zebulunovi od juga, in ašeru se dotakne na morji, in za jordan za jordan od vzhoda solnce.
Josh.19.35  in krepki gradovi so: siddim, ser in hammat, rakat in kineret,
Josh.19.36  in adama, in rama, in hasor,
Josh.19.37  in kedes, in edrei, in en-hasor,
Josh.19.38  in gorem in veličastvo: aririm, in betlehem, in betsemes;
Josh.19.39  to je baština rodú neftalijevih sinova.
Josh.19.40  sedmi zhrebii je izšel za danovce po njih rodovih rodovih po rodovih njih.
Josh.19.41  in predel njih je bilo: sorea, in estaol, in ir-semes,
Josh.19.42  shaalabin, ajalon, jitla,
Josh.19.43  in elon, in timna, in ekron,
Josh.19.44  in elteke, in gibeton, in baalat,
Josh.19.45  in jehud in bene-berak in gat-rimmon,
Josh.19.46  in me-jarkon, in jarkon s krajo naproti jofe.
Josh.19.47  pa se je prišla judovski sinovi, in bojajo se proti lesem, in obpeljali so ga, in pobili so ga mečem mečem, in prebivali so jo; in nazvali so se dan dan, po imenu davida, sina svojega.
Josh.19.48  to je baština plemene synov danovega po svojim rodovima: njih mesta in njih vesele. in sinovi danovci niso izgnali amorejcev, kteri so jih stiskali na gori; ali amorejci jih niso pustili, da snidejo v dolinu; in područili so jim područje del njih.
Josh.19.49  in ko so izpolnili deželo po područji njih kraja, dali so izraelci jozuemu, sinu nunovemu, zhrebii v njih.
Josh.19.50  po povelji božjej so mu dali mesto, ktero je prosil, timnat-serah v efrajimovoj gori; in zgrabil je mesto, in prebival je v njem.
Josh.19.51  to je razdelje, ktere je dal eleazar svećenik, in jošua, sin navinov, in glavari rodú izraelovih po zhrebih po zhrebih, po zhrebih v šilo pred gospodom pri ulazu šatoru sastanka. tako so izpolnjevali zemljo.
Josh.20.1   in gospod reče jošui, govoreč:
Josh.20.2   govori izraelovim sinovima, govoreč: dajte mesta pribežanja, o katerim sem vam povedal po mojzesu.
Josh.20.3   da bi se bežal ubojicu, kteri je bil udaril brez misli, brez misli, in da bi bili za vas za pribežališče, da ne bi umrl ubojica za krivicu, dokler ne stane pred poboru.
Josh.20.7   in razdelijo kedeša v galileji na gori neftalim, in šekem na efrajimovoj gori, in kiriat-arbe, to je hebron, na gori judovskem.
Josh.20.8   in za jordan, za jordanom, dali so beser v puščavi, v puščavi, od rodova rubenovega, in ramot v gileadu iz plemene gadovega, in golan v vasanji iz plemene manašeova.
Josh.20.9   to so gradovi izročeni za vse izraelce in za tujce, kteri so prebivali v njih, da bi se tam pobegil vsak, kdor bi ubil dušo brez misli, da ne bi umrl v roko očitnika krvi, dokler ne stojí pred zborom.
Josh.21.1   in postopijo glavari levijev k eleazaru svećeniku, in k jozuemu, sinu nunovemu, in priglavarjem rodú rodú izraelovih.
Josh.21.2   in rekó jim v silo v zemlji kanaanskoj, govoreč: gospod je zapovedal po mojzesu, da nam dá gradove za prebivališče, in pašnjake naše za stoke naše.
Josh.21.3   in izraelci so dajali levitom v posedovji svojem, po povelji gospodovem, te mesta in njih pašnjake.
Josh.21.4   in padlo je zhrebii kehatovim rodovima; in bili so sinovi aronovi, svećeničkim, levitom, od rodú judovega, in od simeonovega plemena in od rodú benjaminovo.
Josh.21.5   ostal je pa ostal sinovi kehatovi po zhrebih od plemene efrajimovega, in od rodú danovega, in od polovine manasesova, deset gradova.
Josh.21.6   in sinovi geršonovi dajali so od plemene isakarovega in od rodú ašerovega in od rodú neftalijevega, in od polovini plemena manassesa v vasan.
Josh.21.7   merarijevim sinim po rodovima njih: od rodova rubenova in od rodú gadova in od rodú zebulunovega dvanajst gradov.
Josh.21.8   in izraelci dajo levitom te mesta in njih pašnjake, kakor je zapovedal gospod mojzesu po zhrebiji.
Josh.21.9   in dali so po plemenu judovskim in plemenom simeonovim, in od rodú benjaminovih, te mesta, ktere so se naredili.
Josh.21.10  za sinovi aaronovi, od rodove kehatovskih, od levijevih sinova; kajti za to je postal zhrebii.
Josh.21.11  in dali so jim kiriat-arbovu, mestu anakovo, to je hebron, na gori judovskem, in s pašnjo okolo njega.
Josh.21.12  ali njive mesta, in vesele njene, dal je jošua kaleb, sinu jefunejevu, v posjed.
Josh.21.13  in synom aaronovim: grad ubežališča za ubijca, hebron in s pašnjake njegove, in libna in s pašnjake njegove;
Josh.21.14  in jattir in s pašnjake, in esttemoa in s pašnjo,
Josh.21.15  in holon in s pašnjo, in debir in s pašnjake,
Josh.21.16  in ain in s pašnjacima, in jutta in s pašnjacima, in betsemes in s pašnjacima; devet gradova od teh dva plemena.
Josh.21.17  in od benjaminovo plemena: gibeon in s pašnjake njegove, geba in s pašnjake njegove,
Josh.21.18  anatot in s pašnjo, in almon in s pastabami jo: četiri grada.
Josh.21.19  vsi gradi aronovih sinova, svećeničkih, bilo je trideset in tri.
Josh.21.20  a rodovima levijevih sinov levijevih, kteri so ostali od kehatovih sinova, postavili so mesto njih od rodú efrajimovega.
Josh.21.21  in dali so jim mesto skrivnosti za ubojica, šekem in s pašnjo njegovo, in gezer in s pašnjavijo,
Josh.21.22  in kibsajim in s pašnjo, in bet-horon in s pašnjo jo: četiri grada.
Josh.21.23  in od danovega plemena: elteke in okrestje njegovo, gibeton in s pašnjacima,
Josh.21.24  ajalon in s pašnjake, gat-rimon in s pašnjakami; šest gradova.
Josh.21.25  in od polovini plemena manassesa: taanak in okrestje njegovo, in gat-rimmon in s pašnjo jo: dva mesta.
Josh.21.26  vsi gradovi so deset in pašnjave za rodove sinova kehatovih, kteri so ostali.
Josh.21.27  a sinovi geršonovim, kteri so bili z geršonovim rodom, od polovine manašeova plemena: golan v bashani in okrestnosti njegove, in beeshtera in s pašnjavijo: dva mesta.
Josh.21.28  in od rodú isakarova kišjon in s pašnjo, in daberat in s pašnjake,
Josh.21.29  jarmut in s pašnjacima, en-gannim in s pašnjo njegovo: četiri mesta.
Josh.21.30  in od pokolení ašerovega: misal in okrestje njegovo, abdon in s pašnjake njegove,
Josh.21.31  helkat in s pašnjake, in rehob in s pašnjake; šest gradova.
Josh.21.32  in od neftalijevega plemena: kadeš v galileji, kadeš v galileji in okrestje njegovo, in hammot-dor in s pašnjavijo, in kartan in s pašnjavijo: tri mesta.
Josh.21.33  vsi rodovi geršonovih, po rodovih njih, bilo je trideset in tri mesta.
Josh.21.34  a rodovima merarijevih, ostanem levitom, dali so od rodú zabulonovih: jokneam in predmest njegov, karta in predmest njegov;
Josh.21.35  dimna in s pastabami njenih, nahalal in s pastabami; šest gradova.
Josh.21.36  in ob onu stranu jordana, kteri je bil za jerihon, od rodovega plemena rubenovega beser v puščavi ravor in s pašnjavijo, in jazer in predmest njegov;
Josh.21.37  kedemot in predmest njegov, in mefaat in s pastabami njegovo: četiri mesta.
Josh.21.38  in od rodú gadovega: ramot v gileadu in predmest njegov, in mahanaim in s pašnjake njegove,
Josh.21.39  hešbon in s pastabami njegove, jazer in s pastabami njegove: vse gradove četvere.
Josh.21.40  vsem mestom merarijevim, po rodovima njih, kteri so ostali po rodovima levijevih, bili so dvanajst gradova.
Josh.21.41  vsi levité, kteri so bili sredi predela izraelovih, bilo je četrdeset in osem gradova s pašnjakami.
Josh.21.42  in okolo tega mesta, ko so bili obrojeni izraelce, kteri so bili bili na puščavi, ko so bili obpolni izraelce, kteri so bili v puščavi, ko so bili obrezali na puščavi, katere so obrezali izraelce po mestu, po povelji gospodovo, dajo mu mesto, ktero je prosil: timnat-serah dali so ga na gore efrajimovo. in zgrabil je jošua mesto, katerega je prosil: timnat-serah dali so ga na gore efrajimovej.
Josh.21.43  tako je dal gospod izraelu vse zemljo, ktero se je zakleo dati očetom svojim; in zadedovali so je in prebivali v njej.
Josh.21.44  in gospod jim je dal odpočinutje po vsej strani, kakor je zakleo očetom, in nihče od vseh njih sovražnikov ne vstane pred njih; vse sovražnike njih je predal gospod v njih roko.
Josh.21.45  ničesar ne pade od vseh dobrih beseda, katero je govoril gospod izraelom; vse je prišlo.
Josh.22.1   tedaj pokliče jošua rubenovce in gadovce in polovinu polovine manašeova,
Josh.22.2   in reče jim: vi ste slišali vse, kar vam je zapovedal mojzes, hlapec gospodov, in poslušali ste glas moj v vsem, kar sem vam zapovedal.
Josh.22.3   niste pustili bratov svojih tako mnogo dnî noter do današnjega dné, ker ste držali zapovedi gospoda, boga svojega.
Josh.22.4   a sedaj je gospod, bog vaš, dal vam odpočinutje, kakor jim je povedal; povrnite se torej, in pojdite v hiše svoje, v zemljo posjeda vaše, ktero vam je dal mojzes mojzes, mojzes mojzes, za jordanom.
Josh.22.5   ali varujte se, da delate več zapovedi in postavo, ktero nam je zapovedal mojzes, hlapca gospodov, da ljubite gospoda, boga svojega, in hodite po vsem njegovim putovima, da držite zapovedi njegove, in se držite do njega, in služite mu iz vseh svojih misli in iz vseh duše svoje.
Josh.22.6   in jezus jih blagoslovi, in odpustil jih; in šli so v njih hiše.
Josh.22.7   a polovini plemena manašeova dal je mojzes polovinje v bašanu; a polovini je dal jošua z bratami svojimi za jordanom na zapad. in ko jih je jezus poslal v njih hiše, blagoslovil jih je.
Josh.22.8   in reče jim: odhajte se z mnogimi slabami v hiše svoje, in so so veliko dobi stoke, in srebro, in zlato, in železo, in železo, in obleke veliko; in delajte razgrabljenje njih sovražnikov z bratami svojimi.
Josh.22.9   in pošli so se sinovi rubenovi in sinovi gadovci in polovina kolena manassesa od izraelaca iz šilo, ktera je bila v zemlji kanaanskoj, da odidejo v zemljo gileadsko, v deželo poseščine svoja, ko so jo prijeli po povelji gospodovo po mojzesu.
Josh.22.10  in ko so prišli v jordanu, ktero je v zemlji kanaanskoj, sagradili so se sinovi rubenovi in sinovi gadovci in polovinje manassesa tam žrtvenik na jordanu, oltar velik, da vidi.
Josh.22.11  in slišali so sinovi izraelovi, govoreč: glej, sinovi rubenovi in sinovi gadovci in polovina kolena manassesa so sagradili oltar na područji zemlje kanaanske, na kraji jordanu na kraji izraelovih.
Josh.22.12  in zberó se vsi izraelci v šilo, da so pošli sramovati se z njimi.
Josh.22.13  in poslali so izraelci k rubenovcům in sinovi gadovim in polovinji manassesova, v zemljo gilead, pineas, sina svećenika eleazara,
Josh.22.14  in z njim deset knezov, poglavar po vsakem rodovi izraelovih, po vseh plemenih izraelovih, kteri so bili glavari rodú izraelovih.
Josh.22.15  in ko so prišli k sinovima rubenovim in k sinovi gadovim in k polovini kolena manašeova v zemljo gilead, in rekó jim, govoreč:
Josh.22.16  tako govori vse zajednica gospodovo: kakošna je ta krivica, katero ste storili zoper boga izraelova, da se boste dnes odvrnili od gospoda, da ste sebi postavili oltar, da ste se odvrnili zoper gospoda?
Josh.22.17  jeli nam je malo krivica fegora, od kterega smo se ne očistili do današnjega dné, da je bila iazva v shajališči gospodovem?
Josh.22.18  a vi boste se dnes odvračali od gospoda; in če boste se dnes odvrnili zoper gospoda, vsak dan se bode razgnalo zoper vse izraelsko.
Josh.22.19  ali, če vam je zemlja vašega posjeda, pojdite v zemljo posevnosti gospodovo, k kteremu je prebival prebivališče gospodov, in posedite med nami; ali ne bodite se odvrgli zoper gospoda, in ne bodite se odvrgli zoper gospoda, in ne bodite se odvrgli od gospoda, da ste gradili oltar za oltar gospoda, boga našega.
Josh.22.20  ni li akan, sin zerahov, prestupil je krivico od kletve, in se je gnjeval na vse izraelsko shajališče, tako da ni sam eden umrl za voljo svojega krivičnega?
Josh.22.21  in odgovoré sinovi rubenovci in sinovi gadovci in polovina manassesova, in govorili so tisoč izraelovih, govoreč:
Josh.22.22  bog bog, in bog, bog gospodov, on zna, in izrael naj to poznaje; če smo v razvračevanji, ali smo se zoper gospoda pregrešili, naj nas v tem dan ne oslobodi.
Josh.22.23  če smo jim zgrabili oltar, da bi se odvračali od gospoda, da bi na njem obětovali žrtve žrtvov in prinosnice, ali da prinesemo žrtve pričesnice, gospod naj ga prosi.
Josh.22.24  ali za voljo strahovanja časa smo to storili, govoreč: jutro bodejo govorili vaši sinovi našim otrokom: kaj vam je z gospodom, bogom izraelovim?
Josh.22.25  ker je gospod postavil predel mezhdu nami in vami, sinovi rubenovi in sinovi gadovi; ne boste imeli del v gospodu. tako bodejo videli sinovi vaši, da se ne bojé gospoda.
Josh.22.26  zato smo rekli: postajmo tako, da izgradimo žrtvenik, ne za žrtve žré, ne za darove;
Josh.22.27  nego da bi bila pričanje između nas in vas in između rodov naših po nas, da boste služili službo gospodu pred obličjem svojim, in z daritami našimi in v pričesnih našim, da ne rekó jutrih sinovi našim zautra: vi ne imate del v gospoda.
Josh.22.28  in rekli smo: če bi to bilo, ko bi jim tudi rodom naši govorili, da boste govorili: poglejte podobo žrtvenika gospodovo, ktero so napravili očetje naši, ne za žrtve in ne za žré, nego za pričanje, da je pričanje između nas in vas.
Josh.22.29  ne daj nas, da bodemo odvračati se zoper gospoda in odvračati danes od gospoda, da gradimo oltar za žrtve in prinosnice, in za žrtve pričesnice, osim oltarja gospoda, boga našega, ki je pred prebivalištem njegovim.
Josh.22.30  in slišavši to svećenik pineas in véliki vojske izraelove, kteri so bili ž njim, slišali so besede, ktere so govorili sinovi rubenovi in sinovi gadovi in sinovi manassijci, in izpolnjevali so se.
Josh.22.31  in pinehas, sin eleazarov, reče sinovi rubenovci, in sinovi gadovim in sinovi manassejci: danes smo spoznali, da je gospod z nami, ker niste storili krivice zoper gospoda; tako ste izpelili izraelce iz roke gospodovih.
Josh.22.32  in pinehas, sin eleazarov, in véliki véliki so se vrnili od sinova rubenovih in od sinova gadovih iz zemlje gileadske v zemljo kanaansko k izraelcima, in odgovoré jim besedo.
Josh.22.33  in to se je dogodilo izraelcima, in izraelci blagoslavljajo boga; in niso se več govorili, da bi šli na boj zoper njih, da bi pogubili zemljo, v katerem so prebivali sinovi rubenovci in sinovi gadovi.
Josh.22.34  in sinovi rubenovci in sinovi gadovci imenili žrtveniku: " to je pričanje, da je pričo nas, da je gospod bog.
Josh.23.1   in zgodí se po mnogih dnevih, po času, ko je gospod dal izraelu odpočinutje od vseh njih sovražnikov, in jezus je bil starec in vedel v dnéh.
Josh.23.2   in poklical je jezus ves izrael, njih starešine, njih vélikih, in njih pravičnih, in njih pravičnih, in reče jim: jaz sem bil več, in prešlo sem več.
Josh.23.3   a vi ste videli, kaj je storil gospod, bog vaš, vsem tem narodom, pred vami, ker gospod, bog vaš, je bil, kteri je boril za vas.
Josh.23.4   vidite, da sem vam razdražil po zhrebii te narodi, ki so ostali, po vašim plemenom, od jordana, vsi narodi, ktere sem iztrebil, od jordana do velikog morja na zahodu solnce.
Josh.23.5   in gospod, bog vaš, iztrebi jih pred vami, in iztrebi jih pred vami, in podedovali boste njih deželo, kakor je govoril vam gospod, bog vaš.
Josh.23.6   držite se torej več, da varujte in delate vse, kar je pisano v knjizi postave mojzesova, da se ne odklonite ni na desno, ni na levo.
Josh.23.7   da ne vnidete v te narode, ktere so ostali, in imena njih bogov naj ne imenujete, in ne klanjajte se jim, in ne klanjajte se jim;
Josh.23.8   nego k gospodu, bogu vashemu, držite se, kakor ste postali do današnjega dné.
Josh.23.9   in izganjal je gospod pred vami narodi velike in močne; in nikogar vas ni storil pred vami noter do današnjega dne.
Josh.23.10  za vas je poganil tisoč; ker gospod, bog vaš, bojuje za vas, kakor vam je rekel.
Josh.23.11  držite se torej več, da ljubite gospoda, boga svojega.
Josh.23.12  kajti če boste se vračali in pridružite ostal tistih narodov, kteri so ostali med vami, in podelate se z njimi, in sami s vami,
Josh.23.13  spoznajte, da se vam ne bode priložil gospod, bog vaš, nič izganiti te narodi pred vami; in oni vam bodo za mrežo in mrežo, in mrežilo v krajih vaših, dokler ne boste izgubljeni iz tega dobrega zemlje, ktero vam je dal gospod, bog vaš.
Josh.23.14  glej, jaz sem prišel za voljo vseh kraja zemlje; in spoznate v srcu svojem in v srcu svojem, da nič od vseh beseda, ktera je povedal gospod, bog vaš, za vas; vse se je zgodilo zoper vas, ne pade nič od njih.
Josh.23.15  ali kakor je prišel na vas vse dobro beseda, katero je gospod, bog vaš, govoril vam, tako bode gospod, bog vaš, izvrgel na vas vse hudobne besede, dokler vas ne iztrebi iz tega dobrega zemlje, ktero vam je dal gospod, bog vaš.
Josh.23.16  da boste prestupili zaveze gospoda, boga svojega, ktero vam je zapovedal, in poidete, in služite drugim bogom, in poklonite se jim,
Josh.24.1   in zbere jošua vse plemena izraelove v šilo, in pokliče starejšine izraelove in starešine, in pravičnike njegove, in pravičnike njegove; in postavijo se pred bogom.
Josh.24.2   in reče jošua vsemu ljudstvu: tako govori gospod, bog izraelov: za rekojo bodejo prebivali očetje vaši od začetka: terah, oče abrahamov in nahor, in služili so drugim bogovima.
Josh.24.3   ali sem vzel očeta svojega abrahama po tej strani reke, in hodil sem ga po vsej zemlji, in razmnožil sem njegovo seme, in dal sem mu izaka.
Josh.24.4   in izaku sem dal jakoba in ezava, in dal sem ezavu goru seir, da ga zavladejo; jakob pa in njegovi sinovi snidejo v egipet.
Josh.24.5   in poslal sem arona in arona, in udaril sem egiptu, kakor je storil sredi njih; in potem sem vas vypelil.
Josh.24.6   in izpeljal sem iz egipta, in prišli ste v morje; in egipčani so pognali očetje vaših očeta z kolima in konje na morje rodono.
Josh.24.7   in klikali so se k gospodu, in postavil je oblak in mrak mezhdu vami in egipčani, in pripeljal je na njih morje, in pokrila jih je; in videli so oči svoje, kar sem storil v egiptu; in ostali ste v puščavi mnogo dnî.
Josh.24.8   in dopeljal sem vas v zemljo amorejsko, kteri so prebivali za jordanom, in oni so se bojali zoper vas; ali jaz sem jih predal v vaše roke, in zaposjeli ste njih pred vami.
Josh.24.9   in vstane balak, sin siporo, kralj moabov, in storil se je z izraelom; in poslal je, in pokliče balaama, da bi vas proklinjal.
Josh.24.10  ali nisem hotel poslušati balaka, in blagoslovil vas je, in izpeljal sem vas iz njih roke.
Josh.24.11  in ko ste prešli iordan, in došli ste v jerihon, in vojskovali so se z vami, kteri so prebivali v jerihonu, amorejci, perezejci, kanaanci, hitejci, gergesejci, in jebusejci; ali predal sem jih v roke svoje.
Josh.24.12  in poslal sem pred vami vrške, in izgnal jih je pred vami, dvanajst kraljev amorejskega; ne mečem svojem, ne lukom tvojem.
Josh.24.13  in dal sem vam zemljo, na kterem niste se trudili, in mesta, ktere niste gradili, in prebivali ste v njih; in vinograd in olive, ktere niste zasadili, jedli ste.
Josh.24.14  sedaj torej bojte se gospoda, in služite mu v pravičnosti in pravičnosti; in odpelite bogove, katerim so služili očetje vaši ob onu stranu reke in v egiptu, in služite gospodu.
Josh.24.15  ali če vam se ne podobaje služiti gospodu, izberite si danes, komu boste služili, ali bogom, kterim so služili očetje vaši ob onu stranu reke, ali bogom amorejskim, v katerih deželi prebivate; a jaz in dom moj bomo služili gospodu.
Josh.24.16  in ljudstvo odgovorí in reče: ne daj, da ostavimo gospoda, da služimo drugim bogovima.
Josh.24.17  kajti gospod, bog naš, on je bil bog, kteri je izpeljal nas in očetov naših iz zemlje egipatske; in sodil je nas po vsej poti, po kterem smo hodili, in v vseh naročih, po kterim smo prešli.
Josh.24.18  in gospod je izganjal pred nami vse narodi in amorejce, kteri prebivajo v tej zemlji; ali tudi mi bomo služili gospodu, ker on je bog naš.
Josh.24.19  in reče jošua ljudstvu: ne boste mogli služiti gospodu, ker on je bog svet, in bog zavist; ne bode odtegnil krivice vaše in krivice vaše.
Josh.24.20  če ostanete gospoda, in boste služili drugim bogovima, pride na vas in vas pogubi, ker vam je dobro storilo.
Josh.24.21  ljudstvo pa reče jezusu: ne, nego gospodu bomo služili.
Josh.24.22  in jezus reče ljudstvu: vi ste pričanje zoper vas, da ste vi izbrali gospoda, da mu služite.
Josh.24.23  in sedaj odpelite hudobne bogove, kteri so v vas, in prevrnite srce svoje k gospodu bogu izraelovu.
Josh.24.24  in ljudstvo reče jezusu: gospodu, bogu našemu, bomo služili, in poslušali smo njegov glas.
Josh.24.25  in sklopi je jošua v tem dan zaveze s ljudstvom, in dal mu je postavo in pravico v salu.
Josh.24.26  in pisal je jezus te besede v knjigi postave božjega; in vzel je veliko kamen, in postavil ga je pod terebintom, kteri je bil v svetišči gospodovem.
Josh.24.27  in reče jezus vsem ljudstvu: glej, ta kamen bode za pričanje zoper vas; kajti on je slišal vse besede, ktere nam je gospod povedal; in to naj bode zoper vas za pričevanje, da ne boste obljubili boga svojega.
Josh.24.28  in izpustil je jošua ljudstvo, vsak v svoj kraj.
Josh.24.29  zgodí se pa to, da je umrl jošua, sin nunov, hlapec gospodov, sto deset let.
Josh.24.30  in pokopali so ga pri predele prerokih njegovega, v timnate, na gori efrajimovej, na sever od gore gaja; in položili so ga tam na grob, v kterem so ga pokopali izraelci v gilgalu, kedar jih je odpelil iz egipta, kakor je bil ukazal, in tam so, ko so jih izpelili izraelci v gilgala, ko so ga izpelili, in tam so do današnjega dné.
Josh.24.31  in služil je izrael gospodu po vseh dnevih jezusovih, in po vseh dnevih starejšin, kateri so živali po jezusu, in kateri so videli vse dela gospoda, katera je storil izraelu.
Josh.24.32  in kosti jožefov, ktere so izpelili sinovi izraelovi iz egipta, prebivali so v sikemi na polji polja, katero je kupil jakob od emorjce, kteri je bil kupil za sto jožev.
Josh.24.33  in zgodí se po tem, in eleazar, sin aarona, véliki duhovnik, umrl, in pokopali so ga v gibeatu, sina njegovega, kateri mu je dal na gori efrajimu. a sinovi izraelovi so prešli, kteri so bili v mestu svojem. in finehas, sinovi izraelovi, odidejo po svojem mestu, ko je bil umrl; a finehas so pa prešli pred svojim kraljem, za to, da je bil umrl, in poklanjali so se pred njim.
Judg.1.1    in zgodí se po smrti jezusu, in vpraševali so izraelci gospoda, govoreč: kdo od nas bo šel pred kananejci knez, da se boje z njimi?
Judg.1.2    in gospod reče: juda naj ide; glej, predal sem zemljo v roko njegovo.
Judg.1.3    in juda reče simeonu, bratu svojemu: pojdi z menoj v moči svojem, in bodemo se bojati zoper kanaanice; in jaz sem šel s teboj v tvojo kraji. in odide ž njim simeon.
Judg.1.4    in pride juda, in gospod je predal kanaance in ferezejce v njih roke; in pobili so jih v bezek deset tisoč ljudi.
Judg.1.5    in našli so adoni-bezeka v bezeku, in bojovali so ga, in pobili so kenanice in ferezejce.
Judg.1.6    in adoni-bezek je bežal; in poganjali so ga, in vzeli so ga, in odsekovali so konce rok njegovih in noge njegove.
Judg.1.7    tedaj reče adoni-bezek: sedamdeset kralja, katere so bili opravljeni z rokami in nogami svojimi; kakor sem storil, tako mi je izpolnil bog. in odpeljejo ga v jeruzalem, in umrl je tam.
Judg.1.8    in sodili so se sinovi judovi zoper jeruzalema, in prejeli so ga, in pobili so ga oštrim mečem, in grad so spalili ognjem.
Judg.1.9    in po tem so pošli sinovi judovi, da se bojejo zoper kenanice, kteri so prebivali v gorji, in v negebu, in v šefeli.
Judg.1.10   in juda odide zoper khananejce, kteri so prebivali v hebronu; a ime hebron je bil preprej kiriath-arba; in pobili so sesaja in ahimana in talmaja.
Judg.1.11   in odtod odidejo zoper prebivališče debira, ktera je bilo prvi ime kiriath-sefer.
Judg.1.12   in reče kaleb: kdor bi udaril kiriat-sefer in ga zgrabi, dal mu bodem aksu, hčer svojo, za ženo.
Judg.1.13   in zdobil ga je otniel, sin kenaza, najvišega brata kalebova; in dal mu je svoje hčer aksu za ženo.
Judg.1.14   in zgodí se, ko je prišla, hodila je, da prosi od očeta njegovega polja. in hodila je od magarca, in kaleb jej reče: kaj imaš?
Judg.1.15   ona mu pa reče: daj mi blagoslov, ker si mi dal zemljo jug, daj mi tudi vodove vode. in kaleb jej je dal vodnjače in izkušnjavo.
Judg.1.16   in sinovi jobov kenejeka, sovražnika mojzesova, šli so iz mesta palmskih z judovmi v puščavo, ktera je na jug od arada; in odidejo, in prebivali so z ljudstvom.
Judg.1.17   in juda odide z simeonom, bratom svojim, in pobili so kanaance, kteri so prebivali v sefat; in pogubili so ga, in nazvali so grad horma.
Judg.1.18   in izpeljal je juda gazu, in područje njegovo, in askalona in područje njene, in ekron s područjem njegovim.
Judg.1.19   in gospod je bil z judom, in zagrabil je goro, ker niso mogli pripeljati stanovnike dolini, ker so težki težki.
Judg.1.20   in dali so kalebovi hebron, kakor je govoril mojzes; in izpeljal je odtod tri sina anakovih.
Judg.1.21   a jebusejce, kteri so prebivali v jeruzalemu, niso izpelili sinovi benjaminovi; in jebusejci prebivali so z benjaminimi v jeruzalemu do današnjega dnî.
Judg.1.22   in prišla se je tudi oni v betel, in gospod je z njimi.
Judg.1.23   in prebivala je dom izraelov v betelu; a mesto tega mesta je bilo prvi luz.
Judg.1.24   in videli so straže moža, kteri je izšel iz mesta, in rekó mu: pokaži nam, da bodemo prišla v mesto, in storimo ti milost.
Judg.1.25   in pokazal jim je, da vnidejo v mesto, in pobili so mesto mečem; ali moža in vse rodove njegove izpusté.
Judg.1.26   in ta človek odide v zemljo hetitsko, in sagradil je mesto, in dal jej je ime luz; to je ime njegovo do današnjega dnî.
Judg.1.27   in manasseh niso odpelili iz betšeana in njegovih zavisih, in tudi stanovnikov iz dor in zavisih njegovih, in zhitelei dor in zavisih njegovih, in stanovnikov jibleama in njegovih zavisih, in stanovnikov jibleama in njegovih zavisih; in kenanejci so počeli prebivati v tej zemlji.
Judg.1.28   in zgodí se, ko se je izrael ukrepil, položil je kanaance za dan, ali niso ga izpeljali.
Judg.1.29   in efrajim ne izgnal kenanice, kteri so prebivali v gezeru; in kanaanci so prebivali sredi njih v gezeru.
Judg.1.30   zebulun je ne izgnal prebivališče kedrona in stanovnika nahalola; in kanaanci so prebivali sredi njih, in stali so za dan.
Judg.1.31   ašer je pa ne izpeljal žitelje akko, ne izpeljal je tudi stanovnika sidona, in stanovnikov sidona in akziba, in khelba, in afek, in rehoba.
Judg.1.32   in prebivali so ašerovi sredi kanaancev, kteri so prebivali v deželi, ker so ga niso mogli izgnati.
Judg.1.33   neftalim je nič izpeljal stanovnikov betsemes in stanovnika betaneta; in prebival je izrael sredi kananejaca, kteri so prebivali v té deželi; ali prebivališče betsemes in betanata so jim postali dan.
Judg.1.34   in oblačili so amorejci danovce na gore, ker niso jim pustili, da snidejo v dolinu.
Judg.1.35   in imeli so amorejci prebivati na gori heres, v ajalon in v šaalbim; ali se je obročilo roko jožefovega hiše, in bili so jim dan.
Judg.1.36   in područje amorejskega je bila od kraja akrabimovih, od skale in povrh skala.
Judg.2.1    in prišel je angelj gospodov iz gilgala na bokim; in reče jim: jaz sem vas izpelil iz egipta, in vpeljal sem vas v zemljo, po katerem sem se zaklel očetom vašim, da vam dam; in reče: nisem razodel zaveze svoje s vami vekomaj.
Judg.2.2    ali vi ne boste naredili zaveze s stanovniki té zemlje, in izročite njih oltarje; ali niste poslušali glasa mojega. kaj ste to storili?
Judg.2.3    za to sem tudi jaz rekel: nisem izpeljal ljudstva, katerega sem povedal, da jih izganjajo pred vami; in oni vam bodo postelji, in bozi njih bodo vam v pohujšanje.
Judg.2.4    in zgodí se, ko je govoril angelj gospodov te besede vsem izraelom, vzdignili so ljudstvo glas svoj, in plakali.
Judg.2.5    tako so nazvali to mesto bochim; in pričali so tam gospodu.
Judg.2.6    ko je pa jezus popustil ljudstvo, odideta sinovi izraelovi, vsak v svojo baštinu, da zavladejo zemljo.
Judg.2.7    in ljudstvo je služil gospodu po vseh dnevih josovih in po vseh dnevih starejšin, kteri so živali po jezusu, in kateri so videli vse veliko delo gospoda, katero je storil izraelu.
Judg.2.8    in umrl je jošua, sin nunov, hlapec jahvin, sto deset let.
Judg.2.9    in pokopali so ga v područji ereda njegovega v timnat-heres, na gori efrajimovej, na severu od gore gaje.
Judg.2.10   in vsak ta rod se je pripeljal k očetom svojim; in vstane drugi rod po njih, kteri niso spoznali gospoda, ni dela, ktera je storil izraelu.
Judg.2.11   in izraelci so storili zlo pred obličjem gospodovim, in služili so baalim.
Judg.2.12   in opustili so gospoda boga očetov svojih, kateri jih je izpeljal iz zemlje egipetske, in hodili so za drugim bogovima, od bogov ljudskih, kteri so okolo njih, in klanjali so se jim, in razdražili so gospoda.
Judg.2.13   in izpustili so gospoda, in služili so baalu in astarte.
Judg.2.14   in razgnalo se je gnev gospodov zoper izraela, in predal jih je v roke grabičnikov, in zagrabijo jih; in predal jih je v roke njih neprijatelja okrog, da niso mogli vstati pred sovražniki svojimi.
Judg.2.15   v vsem, k kterim so hodili, ruka gospodova je bila na njih na hudo, kakor je govoril gospod, in kakor je gospod jim se zaklel.
Judg.2.16   in postavil jim je gospod sodniki, kteri jih je rešil iz roke njih, kteri so jih grabili.
Judg.2.17   ali tudi sodnih njih niso poslušali, ker so hodili za drugim bogovima, in klanjali so se jim; precej so se odklonili od puta, po kterem so hodili očetje njih, da so poslušali zapovedi gospodov; tako niso storili.
Judg.2.18   in da jim je gospod povzdignil sodbe, gospod je bil z sodom, in rešil jih je iz roke njih sovražnikov po vseh dnevih sodbe, ker se je povzdigoval gospod, da so se čakali od njih, kteri so jih potiskali in potiskali.
Judg.2.19   ali ko se je sodil sodnik, vrnili so se, in izpolnjevali so se od njih očev, in hodili so za drugim bogovima, da jim služe in jim se klanjajo; ne so odpuščali delov svojih, in ne so se odpuščali od njih žalosti.
Judg.2.20   in razgnalo se je gnev gospoda na izraela, in reče: za to, da so ljudstvo to prepustil moj zavezo, katero sem zapovedal očetom svojim, in niso poslušali glasa mojega,
Judg.2.21   tudi jaz nisem več izganjal pred njimi nič od poganov, ktere je ostal jezus, ko je ostal.
Judg.2.22   da bi na njih izkušal izraela, da bodejo držali pot gospodovo, da hodijo po njem, kakor so držali očetje njih, ali ne.
Judg.2.23   tako je gospod pustil te narodi, da jih nič ne izžene, in ni jih predal v jezusu roku.
Judg.3.1    to so narodi, ktere je izpustil gospod, da bi po njih izkušal izraela, vse, kteri niso znali vse boj kanaanske.
Judg.3.2    ali za voljo rodov izraelovih, da bi učili vojsko, razen tiste, kteri jih niso spoznali.
Judg.3.3    pet vojske filistejskih, in vsi kanaanci, in sidonci, in hivejci, kteri so prebivali na gori libanu, od gore vaal-hermon do zahoda do hamata.
Judg.3.4    in so so, da so z njimi izkušal izraela, da bi spoznal, da bodo poslušali zapovedi gospodov, ktere je zapovedal očetom svojim po roku mojzesu.
Judg.3.5    in izraelci so prebivali sredi kananejev, in hetita, in amorejaca, in perezejce, in hivijce in jebusejce.
Judg.3.6    in vzeli so njih žene za žene, in dajali so njih hčere za njih sinovi, in služili so njih bogove.
Judg.3.7    in izraelci so storili zlo pred obličjem gospodovim, in zapomenili so gospoda, boga svojega, in služili so baalim in astartam.
Judg.3.8    in zažalostilo se jeze gospodov zoper izraela, in predal jih je v rok kušan-rišatajimemu, kraljem aramejskom, in služili so mu osem let.
Judg.3.9    ko so pa izraelci klikali k gospodu, gospod je vzdignil izraelom zveličarja, kteri jih je rešil: otniela, sina kenaza, mladega brata kalebova.
Judg.3.10   in prišel je na njem duh gospodov, in sodil je izraela; in izšel je na boj, in predal je gospod v rok njegovo kusan-rišataim, kralja sirijske, in presilna je ruka njegova zoper kušan-risataima.
Judg.3.11   in zemlja je prebivala po petdeset let; in umrl je otniel, sin kenezov.
Judg.3.12   in izraelci so opet storili, kar je zlo v očích gospodovih. in gospod je krepčal eglonu, kralja moapskega, zoper izraela, ker so storili to, kar je zlo v očích gospodovih.
Judg.3.13   in pripelje k njemu vse amonce in amalikice, in šel je, in udaril je izraela, in zagrabijo grad palmce.
Judg.3.14   in služili so izraelci eglonu, kralju moapskom, osemnač let.
Judg.3.15   in zavapijo izraelci k gospodu, in gospod jim povzdigne zveličarja, ehuda, sina gira, benjaminičega sina, ktera je bila dvojica. in poslali so izraelci za njega darove eglonu, kralju moapskom.
Judg.3.16   in od sebe je napravil aod dve dvojice, širok širok, in prepeval ga je pod oblačilom svojo na desno bedru.
Judg.3.17   in pripelje dar eglonu, kralju moapskomu; a eglon je bil več več človek.
Judg.3.18   in zgodí se, ko je izpolnil dar, in pošlje tiste, kteri so nosili dar.
Judg.3.19   a on se je vrnil od tesalih, kteri so bili pri gilgalu, in reče: imam besedo skritno k tebi, kralju. in on reče: čuj! in izšli so od njega vsi, kteri so pred njim stojevali.
Judg.3.20   in ehud je prišel k njemu, in on je sedel v gornišči, ktero je bila samo za njega. in ehud mu reče: imam ti besedo božjo k tebi. in on vstal od prestola.
Judg.3.21   in izprostri ehud svojo levo roko, in vzel je meč iz desnice svoje, in obleče ga v noge njegovo.
Judg.3.22   tako da tudi moč prišla za oštrim, in sedel je sedel, ker se ni iztegla meč iz telesa njegovega.
Judg.3.23   in izide ehud za vrata, in zamknó za njim vrata gornice, in zakrila je.
Judg.3.24   ko je pa izšel, prišla so se hlapci njegovi, in ugledajo, in glej, vrata gornice so bile zakrita, in rekó: da se ne bode zadržal v zadnji kraji.
Judg.3.25   in čakajo, da se zasramijo; in glej, ne odpró vrata gorčine; in vzeli so kliuč, in razpró, in glej, gospodar njih leží mrtvo na zemlji.
Judg.3.26   a aod je pobegl, dokler so se čakali, prešla je, in prešla se je tesanje, in odide v seira.
Judg.3.27   in zgodí se, ko pride, in zatrubi trube na efrajimovoj gori; in snidejo z njim izraelci, in on je pred njimi.
Judg.3.28   in reče jim: pojdite za menoj, ker je gospod predal vaše neprijatelje moapce v roke vaše. in stopili so se za njim, in prejeli so prešle jordanu na moave, in niso popustili moža.
Judg.3.29   in pobili so moapce v tistih času kakor deset tisoč, vse močnike, kteri so bili v njih, in vse moči; in nihče se ni rešil.
Judg.3.30   tako se je moab v tem dan pokoril pod roko izraelovemu; in zemlja je prebivala osamdeset let.
Judg.3.31   po tem je vstal samgar, sin anata, kteri je bil udaril šest stotina filistejců s govičim govetom; in on je zveličal izraela.
Judg.4.1    in vstali so sinovi izraelovi, da delajo zlo pred obličjem gospodovim.
Judg.4.2    in izročil jih je gospod v roko javina, kralja kanaanskega, kteri je kraljeval v asor; in vojsko vojska njegovega je sisara, in on je prebival v aroset-gojim.
Judg.4.3    in zavapijo izraelci k gospodu, ker je bilo devet stotina železnih kolesnits, in njih je oslobodil izraelce dvadeset let.
Judg.4.4    in debora, žena prerokova, žena lafitovčina, sodila je v tem času izraelu.
Judg.4.5    in ona je sedel pod devoru deboru, između rama in betela v efrajimovej gori; in prišli so k njej sinovi izraelovi za sodbo.
Judg.4.6    in poslala je debora, in pokliče baraka, sina abinoamovega, iz kedeša neftalijeva, in reče mu: ali ti je gospod, bog izraelov, zapovedal: pojdi na goru tabor, in vzemi s seboj deset tisuća možnih ljudi iz neftalijevih in zebulonovega.
Judg.4.7    in pripeljal bodem k tebi v potoku kison siseru, vojsko vojska jabinova, in kolesnice njegove in mnoštvo njegovo, in predam ga v tvoje roko.
Judg.4.8    in reče jej barak: če si šel z menoj, pojdem; če pa ne pojdeš z menoj, ne bom hodil.
Judg.4.9    ona mu reče: pojdem, pojdem s teboj; ali za to, da ne bode več tvoja na poti, po kterem si hodila, ker gospod bo predal siseru v roke žene. in debora vstal, in šel je z barakom v kedes.
Judg.4.10   in poklical je barak zabulona in neftalijevo v kedes, in prišla je za njim deset tisoč moža; in debora je šel z njim.
Judg.4.11   kenejci, kenejci, odločili so se od kenejcev jobavega, moža mojzesova, in položil je prebivališče k lesu, kteri je pri kedeši.
Judg.4.12   in oznanjevali so siseru, da je prišlo barak, sin abinoamov, na gori tabor.
Judg.4.13   in pokliče siseru vse kolesnice svoje, devet stotina železnih kolesnits, in vse ljudstvo, kteri so bili ž njim, od haroset-gojim k potoku kisonu.
Judg.4.14   in debora reče baraku: vstani, ker to je dan, v kterem je gospod predal siseru v roko tvojo; glej, gospod je prišel pred teboj. in barak snide s gore tabor, in deset tisoč moža za njim.
Judg.4.15   in gospod izpustí siseru, in vse vojske njegove, in vse vojska njegovo, oštrim meči pred barakom. in sisara snide z vojske svoje, in pobežal je na noge.
Judg.4.16   in barak je poganjal kola in vojska do haroset-gojima; in vse siserske vojska pade pod ostrijo meča, tako da ni ostal ni enega.
Judg.4.17   in sisara je potegnil noge svoje v šator jaela, žene hebera kenejca, ker je bila mir sredi jabin, kralja asora, in dom hebera kenejca.
Judg.4.18   in jael je izšel siseru navstrechu, in reče mu: zaklej, gospod moj, pridi k meni, ne boj se! in odide k njej v šator, in ona ga pokrila v šatoru.
Judg.4.19   in reče jej sisera: napoi mi malo vode, ker sem žejen. in razprla je meč meč, in napoi ga, in pokrila ga je.
Judg.4.20   in reče jej: stopi v šatoru prebivališče; in če pride kdo in te popita, in reče: ima li tu nikogar? ti reci: ni.
Judg.4.21   in jael, žena heberova, vzel je štič prebivališče, in položi vrč v roko svojo; in prišla je k njemu, in izročil je plač v času njegovem, in je ležala v deželi; kajti on je umrl, in je umrl.
Judg.4.22   in glej, barak je poganjal siseru. in jael izide pred njim, in reče mu: pojdi, in pokazujem ti moža, kterega si iščel. in vnide k njej; in glej, sisara ležal je mrtev, in kol v morji njegovem.
Judg.4.23   tako je bog v tem dan ponižal jabin, kralja kanaana, pred izraelci.
Judg.4.24   in položilo se je ruka izraelaca zakoračena na jabin, kralja kanaana, dokler ga niso pogubili.
Judg.5.1    in zgrabijo debora in barak, sin abinoamov, v tem dan, in reče:
Judg.5.2    ko so bili poglavarji v izraelu, ko je ljudstvo izpolnjeval, blagoslavljajte gospoda!
Judg.5.3    poslušajte, kralje, vnimajte, voče; jaz sem gospodu prepeval, bodem pečal bogu izraelovu.
Judg.5.4    gospod, ko si izšla iz seira, ko si se odpeljal iz polja edomske, zemlja se je potrela, in nebesa se ječejo, in oblake se vode vode.
Judg.5.5    gore se pokorijo pred obličjem gospoda, ta sinaj pred obličjem gospoda, boga izraelova.
Judg.5.6    v dnéh samegara, sina anata, v dnéh jaela izročilo se kralje, in prešestniki so hodili po razvratnosti ulice.
Judg.5.7    tiste, kteri so bili v izraelu, oslobodili so se, dokler ne vstala debora, ko sem postavila mati v izraelu.
Judg.5.8    izročili so nove bogove, kakor kruh ječmenja; ko bi videl, da je vrg v četrdeset tisoč.
Judg.5.9    srce moje je za poglavarje izraelovih, kteri so čestili ljudstvom; blagoslavljajte gospoda!
Judg.5.10   sedaj so sedili na oslici, sideč na jazi.
Judg.5.11   zapečati se glas ročnikov, pogančev, tam podajajo pravico gospodovo, pravične pravice v izraelu. tedaj je prišel v njih mesta ljudstvo gospodov.
Judg.5.12   zbudi se, zbudi se, debora! zbudi se, zbudi se, govorí pesem! vstani, barak, in vzemi plenje svoje, sin abinoamov!
Judg.5.13   tedaj se je veličal moč svojo, gospod, ponižal me je mogočnih od mene.
Judg.5.14   iz efrajima so, kteri so jih pobili v dolini; brat tvoj, benjamin, z ljudstva tvojega; od makira snidejo skopci, in od zebulunovega vojnika.
Judg.5.15   in issašarovi so z dešarom, in isachar je bil s debora, kteri je hodil po dolini v dolinu. v rukih rubenovskih veliko je prevrne srca.
Judg.5.16   za kaj si ostal pri vestih, da poslušaš zvijačne zvijače? v šatorih ruvimovih veliko je veličastvo srca.
Judg.5.17   galaad je prebival ob tej strani jordana; in za kaj je dan prebival v ladjo? ašer je ostal na breg morske, in prebivala je v starah svojih.
Judg.5.18   zabulona je ljudstvo, ktera je pogubil dušo svojo za smrt, in neftalim na visočinah polnih kraja.
Judg.5.19   prišli so kraljevi, in bojali so; tedaj bojovali so kralje kenaanski v taanaku, pri vodah megiddovih; srebe srebra ne vzemó.
Judg.5.20   z neba bojovali so zvezde, iz oblasti svojih bojajo zoper siseru.
Judg.5.21   potok kison jih izhodi, potok čisti, potok kison. popiraj se, duša moja!
Judg.5.22   tedaj se razdrjajo kraja konja od končev mogočnih.
Judg.5.23   preklinjajte meroza, reče angelj gospodov: proklinjaj, proklinjajte prebivališče njegove, ker niso prišli na pomoč gospodu, v pomoči gospodovem v močakh.
Judg.5.24   blagoslovljen naj bode jael, žena hebera kenejčega, blagoslovljen od žen v šatoru.
Judg.5.25   voda je prosil, in teko mu je dal; v pečališče je pripeljal maslo.
Judg.5.26   potegla je roko svojo v toč, in desnico svojo na strunje trudčev; in potegla je siseru, razbila mu je glavo, razbila ga je, in razbila meč njegovo.
Judg.5.27   po nogah njenih je padla, padla je, ležal je pri nogah njenih, v kterem je se skril; tam je padl pogubljen.
Judg.5.28   po okno pogleda mati siserova mati, in pregleda na mrežo, govoreč: za kaj se je naredila kolesnica njegova, da pride? za kaj se delajo stopi kolesnits njegovih?
Judg.5.29   modrove njene odgovoré jej odgovarjajo, in ta sam odgovarjaje po besedah svojih:
Judg.5.30   sprejé so ga, da ga razdijajo plijen, kteri so za glave močnih ljubih? razbojno plašč na siseru, razbojnih, razbojnih kraja, na njih vrat plijen.
Judg.5.31   tako naj poginejo vsi neprijatelji tvoji, gospod; a kteri ga ljubijo, bodejo kakor solnce, ko snide v moči svojem. in prebivala je zemlja četrdeset let.
Judg.6.1    in izraelci so storili zlo pred obličjem gospodovim; in predal jih je gospod v roko madijanovskim sedem let.
Judg.6.2    in premogovala se je ruka madijanovega nad izraelom; in izraelci so si postali pred madianovci godove v górah, in peshcherje in kreposti.
Judg.6.3    in zgodí se, ko so se izpeljali izraelci, odidejo midjanci, in amalečani, in sinovi istočni, in stopili so se proti njemu.
Judg.6.4    in položili so se pred njimi, in pogubili so plodove zemlje, dokler ne pridejo v gazu; in niso ostali življenja v izraelu, ni ovce, ni telce, ni magarje.
Judg.6.5    ker šli so tudi stada svoja in šatore, in prišli so kakor skakavci v množico, in njih, in njih velbliudom niso bilo število; in prišli so v zemlji, da ga pogubijo.
Judg.6.6    in razdražil se je izrael več pred midijanci, in zakričali so izraelci gospoda.
Judg.6.7    in zgodí se, ko so se izraelci klikali k gospodu za madijanje,
Judg.6.8    poslal je gospod proroka k izraelcima, in reče jim: tako govori gospod, bog izraelov: jaz sem vas izpeljal iz egipta, in izpeljal vas iz doma službe;
Judg.6.9    in izpeljal sem vas iz roke egiptovskih in iz roke vseh, kteri so vas stiskali, in izganjal sem jih pred vami, in dal sem vam njih zemljo;
Judg.6.10   in povedal sem vam: jaz sem gospod, bog vaš; ne bojte se bogov amorejskega, v katerih ste prebivali v zemlji njih; ali niste poslušali glasa mojega.
Judg.6.11   in prišel je angelj gospodov, in sedí pod dubom, ktero je bila v efratu, ktera je bilo joašere abiezerovemu; in gideon, sin njegov, hodil je pšenico v čavilo, da bi pobežal od madijana.
Judg.6.12   in se mu se pokaže angelj gospodov, in reče mu: gospod je z teboj, močni moči!
Judg.6.13   in reče mu gideon: o, gospodarje moj! če je gospod z nami, kaj nam je vse to zgodilo? in kje so vsi čudeže njegove, ktere nam so povedali očetje naši, govoreč: gospod nas je nič izpelil iz egipta? sedaj nas je odpustil gospod, in predal nas je v roko madijancev.
Judg.6.14   in gospod pogleda k njemu, in reče mu: pojdi v moči svoji, in spasi izraelce iz roke; glej, jaz sem te poslal.
Judg.6.15   on mu odgovorí: gospod, v čem bom zveličal izraela? glej, moč moja je najmanji v manaši, in jaz sem najmanji v hiši očeta mojega.
Judg.6.16   in gospod mu reče: jaz bodem s teboj; in ti boš udaril midjance kakor enega moža.
Judg.6.17   in reče mu gideon: če sem našel milost v tvojim očeh, daj mi znamenje, da si ti ti govoril.
Judg.6.18   ne potegni se odtod, dokler ne pridem k tebi, in nisem pripeljal daritve svoje, in položim pred teboj. in on reče: jaz bodem ostal, dokler se ne vračeš.
Judg.6.19   in gedeon vnide, in napravil je kozlov, in opresnoki z meč opresno; meso je položil v košu, in plečo izlaje v popelje, in prinesel je k njemu pod dubom, in se je poklonila.
Judg.6.20   in angelj gospodov mu reče: vzemi meso in nekvašenje kruhove, in položi ga na to skalo, in vrč izlij. in on je tako storil.
Judg.6.21   in angelj gospodov prostori konco z točka, ktera je v ruci njegovi, in dotakne meso in opresnoki; in postane oganj iz skale, in požer meso in opresnoki; in angelj gospodov je izšel od njegovih očí.
Judg.6.22   videvši pa gedeón, da je angelj gospodov, reče gideon: o, gospod, gospod! ker sem videl angelja gospodovo obličje pred obličjem.
Judg.6.23   in gospod mu reče: mir ti, ne boj se, da ne umreš.
Judg.6.24   in gedeon je sagradil tam oltar gospodu, in nazva ga: gospod je mir. tako je še še v efrati abiezerovih.
Judg.6.25   in zgodí se tej noč, in reče mu gospod: vzemi telca, ktero je za tvojo očeta, in tele sedmeri let; in razodi oltar baala, ktera je za očetom tvojem, in posej dubravo, ki je pri njem.
Judg.6.26   in zgradi oltar gospodu bogu svojemu, ki se ti je pokazal na vršči tej kraja, v zboru; in vzemi mladič, in prinesi na vsesozhzhenie na dreve duhove, katero si bil potegnil.
Judg.6.27   in gedeon je vzel deset moža od svojih hlapcev, in delal je, kakor mu je gospod povedal. in zgodí se, ker se je hranil očeta njegovega, in moža mesta, ne delal noč, in delal je noč.
Judg.6.28   ko so se pa zjutro zvedó gradski možji, glej, oltar baalov je razodel, in ašera, ktera je pri njem, izpolnjeno, in drugega govev je prinesel na žrtvom oltar.
Judg.6.29   in govorili so eden drugemu: kdo je to storil? in ko so se prosili in prosili, rekó: gideon, sin joašev, je storil to.
Judg.6.30   pa rekó možjé gradski joasu: izpelji sina svojega, da bi umrl, ker je razodel žrtvenik vaala, in da je odsekal dubravo, kteri je pri njem.
Judg.6.31   in reče joaš vsem, kteri so stali ž njim: ali pravite vi za vaala? boste li vi ga rešili? kdor se za njim nastane, bode pogubljen do jutra. če je bog, bodi sam sam za voljo sebe, ker je razodel oltar njegov.
Judg.6.32   in nazva ga v tem dan: postavi se baala, ker je razodel oltar njegov.
Judg.6.33   in vsi madianici, in amalečani in sinovi istoka so se zberili, in prešli so prešla, in taboruvali so v dolini jizreel.
Judg.6.34   in duh božji je obudil gedeona; in zatrubi trube, in zakričal je abiezer za njim.
Judg.6.35   in poslal je glasnike po vsem manassesu, in on se tudi pokliče za njim; in poslal je glasnike po ašeru, in v zebulunu, in v neftalim; in prešli so se pred njim.
Judg.6.36   in gedeon reče bogu: če boš zveličal izraela z mojo roko, kakor si govoril,
Judg.6.37   glej, jaz bom položil vrlo lavo na gumno; če se ima rosa samo na vrg, in po vsej zemlji izsušilo, spoznam, da boš zveličal izraela po mojo ruci, kakor si govoril.
Judg.6.38   in zgodí se tako. in vstavši gedeón sutra jutro, izpolnjeval je vrg, in izročil je rosa iz roke, napolnil je voč med vodom.
Judg.6.39   in gedeon reče bogu: ne bodi se razgnalo jezo tvoja zoper mene, da bom še raz govoril, da bom še raz izkušal v roku, da bode samo suho na vrg, in po vsej zemlji naj je rosa.
Judg.6.40   in bog je storil tako tej noči; in bila je sukho samo na vrg, in po vsej zemlji je bilo rosa.
Judg.7.1    jerubbaal pa, to je gideon, in ves ljudstvo, kteri je bil ž njim, vstal, in utabovali se pri vostih hareda. in tabor midjanski je na sever na severu od brega moreja v dolini.
Judg.7.2    in gospod reče gedeonu: mnogo je ljudstvo, kteri je s teboj, da bom predal midjance v njih roke, da bi se izrael ne hvali zoper mene, govoreč: ruka moja me je pomogla.
Judg.7.3    zatorej govori ljudstvu, govoreč: kdo je strah in strašen, naj se vrne, in vrne se od gore gileada. in vrnili so se od ljudstva dvadeset in dve tisíce, in deset tisoč ostajo.
Judg.7.4    in gospod reče gedeonu: ljudstvo je še mnogo; zavedi jih k vodi, in tam jih bom izkušal; in o tem, za kogar ti rečem: ta hodi s teboj, ta naj gre z teboj; in koliko ti rečem: ta naj ne hodi s teboj, on naj ne hodi.
Judg.7.5    in izpelí ljudstvo na vode. in gospod reče gedeonu: vsak, kdor lapí vode z vode, kakor lapí pes, naj ga postaviš samega; in vsak, kdor kleče na kolena svoja, da pije.
Judg.7.6    in bilo je število tistih, kteri so lačali z jezikom svojim v jezikom, bilo je tri sta moža; in ves ostal ljudstvo pade na kolena svoja, da pijo vode.
Judg.7.7    in gospod reče gedeonu: od trista možnih možnih, kteri so lačili, zveličal bom vas, in predal bodem midjance v roko tvojo; in ves ljudstvo naj se vrne vsak do svojega mesta.
Judg.7.8    in vzeli so popravljeno ljudstva v roke svoje, in trube svoje; in izpustil je vse izraelce, vsak do svoja prebivališče, a tiste trista možnih je zgrabil; tabor pa madijanski je bil pod njim v dolini.
Judg.7.9    in zgodí se tej noč, in reče mu gospod: vstani, snidi v tabor, ker sem ga predal v tvojo roko.
Judg.7.10   če se pa bojiš sniti, snidi se, ti in pura, otrok tvoj, v tabor.
Judg.7.11   in poslušaj, kaj govoré; in po tem naj se ukrepijo roke tvoje, in snideš v tabor. in sešel je on in pura, hlapca njegov, do kraja pedeset, kteri so bili v taboru.
Judg.7.12   midjanci in amalečani in vsi izhodi od izhoda položili se v dolini, kakor skakavci; in velbliudom njih niso bilo število, kakor pesok na breme morske.
Judg.7.13   in prišedši gedeón, glej, izročil je eden bližnjemu sen. in reče: videl sem se, in glej, kruh ječenih kruha se ročilo v taboru midjanskega, in prišla je do šatora, in udaril ga je, in prevrnil se je, in prebivala je šator.
Judg.7.14   a druznik mu odgovorí in reče: ta ni drugo, nego meč gedeona, sina joašega, moža izraelova; bog je predal v njegove ruke midjance in ves vojska.
Judg.7.15   in zgodí se, ko je slišal gedeón razgovarjenje sne in značenje njegovo, pokloni se; in vrne se v tabor izraelsko, in reče: vstanite! gospod je predal v roke vašega vojska madijanske.
Judg.7.16   in razdeli je trista možnih moža tri časa, in predal je vseh ročnike v roke, in čerbe prazne, in svetilnice v vrhih.
Judg.7.17   in reče jim: glejte me, in tako delajte; in glej, ko bom prišel v sredi tabora, tako boste storili, kar bom storil.
Judg.7.18   ko bom trudil rog, jaz in vsi, kteri so z menoj, in zatrubite tudi vi trombe okolo obóz, in govorite: za gospoda in gedeona!
Judg.7.19   in prišla je gideon in sto moža, kteri so bili ž njim, do kraja tabora, na početku srečnega straže, ko so povzdigali stražniki; in zatrubili so trube, in podrali so kruhove, ktere so imeli v roke.
Judg.7.20   in troči so tri vojske v trube, in razbijo vrčev; in vzeli so v levo roko svetilnice, in v desnici rogove trube, da trube; in klikali so: meč za gospoda in za gedeona!
Judg.7.21   in postavili so se vsak po svojem mestu, okolo obóra; in vse vojska se poteče, in zakričali so, in bežali so.
Judg.7.22   in ko se pokorijo trista rogov, postavil je gospod meč vsakega zoper bližnjega v vsem taboru, in pobežalo se je vojska do bet-sitta, do serera, do kraja abel-mehola pri tabatu.
Judg.7.23   in zvali so se izraelci iz neftalijeva, in iz ašera, in od vseh manašeovih, in poganjali so se za midijanami.
Judg.7.24   in poslal je gedeon glasnike po vsem kraji efrajimovim, govoreč: snidite v susret madianitian, in vzemite se vode do bet-bara in jordan. in vsi efrajimovi moža kličejo, in prejeli so vode do bet-bara in jordana.
Judg.7.25   in zgrabijo dva madijanske knezove oreba in zeeba, in umorili so oreba v orebovi, a zeebu so bili pogubili v skale zeeba; in poganjali so madijance; glave oreba in zeeba prinesó gedeonu za jordanom.
Judg.8.1    pa mu rekó efrajimovci: kaj je to, kar si nam storil, da nas nisi poklical, ko si šel bojovati z madijanci? in sodili so se krepko s njim.
Judg.8.2    in on jim reče: kaj sem storil sedaj kakor vi? ali ne je bolje kraja efrajimovega vinograda od abiezera?
Judg.8.3    v vaših roke predade bog midijanske knezove oreba in zeeba; in kaj sem mogel storiti, kakor ste vi? tedaj se je zgodilo duh njih, ko je govoril to besedo.
Judg.8.4    in prišla je gedeón za jordan, in prešla je on in tri sta moža, kteri so bili ž njim.
Judg.8.5    in reče možem sukota: dajte pa kruha temu ljudstvu, kteri je z menoj, ker so gladni; a jaz sem presledoval zebaha in salmunu, kraljem midijanskim.
Judg.8.6    a vojske sukkotske rekó: je li zebahova in salmunje sedaj v tvojej ruci, da dajemo kruha tvojemu vojsku?
Judg.8.7    gideon pa reče: za to, ko bi dal gospod zebah in salmunu v moč mojo, potegnem meso vaše trnje z trnjo na pustinji in v pučih.
Judg.8.8    in odide odtod v penuel, in govoril jim je po tem. in odgovoré mu možjé penuel, kakor so odgovorili možjé sukotske.
Judg.8.9    in reče on njim, kteri so bili v penuel, govoreč: kedar se vračem v miru, razorim tuč.
Judg.8.10   zebah in salmunna so bili v karkor, in vojska njih z njimi, kakor petnač tisoč; kajti tistih, kteri so ostali iz vseh vojske izraelovih; in padli so sto dvadeset in štiri tisoč ljudi, kteri so mečali meč.
Judg.8.11   in šel je gedeón na poti tistih, kteri so prebivali v šatorih, na istok od nobah in jogbeha, in udaril je vojskovo, ko je bila v spodobnosti.
Judg.8.12   in pobežali so zebah in salmunu, in poganjal ga je, in zgrabil je dva kralja midjanske zebaha in salmunu, in razdražil je ves vojska.
Judg.8.13   in prišel je gedeon, sin joašev, iz boj, od kraja heres.
Judg.8.14   in zgrabi otroka, kteri so bili iz sukota, in vpraševal ga je, in pisal ga je vojske sukkotske in starešine njegove, sedemdeset in sedem moža.
Judg.8.15   in pride k sukotskim vélikim, in reče jim: glej, zebah in salmunna, za kterih ste me zasramovali, govoreč: je li roka zebahova in salmana sedaj v roči tvojem, da dajemo kruha svojem izloženim možjem?
Judg.8.16   in vzel je starešine mestnih, in trnje v puščavi in trnje, in izročil je z njimi možé sukota.
Judg.8.17   in veže penuel razbolil, in pogubil je ljudstvo mestu.
Judg.8.18   in reče zebahu in salmunu: kje so moža, ktere ste pobili v taboru? in rekó: kakor ti, so so ravno ti, kakor viče kraljevih sina.
Judg.8.19   on pa reče: bratje moji in sinovi matere moje so. zhiv je gospod, če ste jih ostali živeli, nisem vas bil pogubil.
Judg.8.20   in reče jeter, prvorodniku svojemu: vstani, ubij jih. ali mož ni potegnil meč svojega, ker se je uplašil, ker je bil najmlaj.
Judg.8.21   tedaj rekó zebah in salmunna: vstani ti, in porazi se nas; kajti kakor je človek, tako je njegova moč. in vstal je gedeon, in pobil je zebah in salmunu, in vzel je mreže, ktere so bila na vrat njih kamelih.
Judg.8.22   in izraelci rekó gedeonu: vladaj nad nami, ti in sin tvoj, in sin tvoj, ker si nas zveličal iz roke midjancevih.
Judg.8.23   gideon jim pa reče: nisem jaz gospodoval nad vami, in sin moj ne bode nad vami gospodoval; gospod bode vam gospodoval.
Judg.8.24   in gedeon jim reče: prosite od vas prosi, da mi dajte vsak moč za kopljenje svoje; ker imajo zlatne zaširi, ker so ismaelijci.
Judg.8.25   in rekó: dajemo, da jim dajemo. in pokrili so oblačilo njegovo, in vrgli so tam vsak vsač z kopljem svojem.
Judg.8.26   in več zlatnih uših, ktere je poprosil, bilo je tisoč in sedemstotin srebrnih šekelih, osim žiljačev, in oblečih, in oblačilce purpuru, ktere so bili na kraljih madijanskim, in opróčilo, ktere je bila na vyi njih kamelih.
Judg.8.27   in gedeon je napravil efod, in postavi ga v mestu svojem, v efratu; in ves izrael je tam hodil za njim; in zgodí se za gedeonom in za hišo njegovo.
Judg.8.28   tako se je pokoril madijanje pred izraelci, in niso se vrnili glave svoje; in zemlja je počivala četrdeset let v dnéh gedeona.
Judg.8.29   in jerubbaal, sin joašev, odide, in prebival je v svojem hiši.
Judg.8.30   in gedeonu je bilo sedemdeset sina, kteri so izšli iz nje, ker imajo mnogo žene.
Judg.8.31   in ženina njegova, ktera je bila v sikemi, rodila mu je tudi ta sina; in dal mu je ime abimelek.
Judg.8.32   in umrl je gideon, sin joašev, v dobrem starosti, in pogreben je v grobi joasa, očeta njegovega, v efrati abiezerovih.
Judg.8.33   ko je pa umrl gedeón, odstopili so se sinovi izraelovi, in hodili so se za baalim, in postavili so za njih baalberita za boga.
Judg.8.34   in sinovi izraelovi niso se spominjali gospoda, boga svojega, kateri jih je rešil iz roke vseh njih sovražnikov.
Judg.8.35   in niso okazali milost za hišo jerubbaala, gedeonovega, za vse dobro, katero je storil izraelu.
Judg.9.1    in abimelek, sin jerubbaalov, šel je v sihem k bratom matere svoje, in govoril je z njimi in z vso rodom rodú matere svoje, govoreč:
Judg.9.2    govorite vseh šekemskih moža: kakošno je bolje, da vam vladajo sedemdeset moža, vse sinovi jerubbaalovi, ali da se nad vami panuje eden človek? spominjajte se, da sem telo vaše in meso vaše.
Judg.9.3    in bratje matere njegove govoré za njega v ušesa vseh šekemskih moža vse te besede; in srce njih je prišlo za abimelekom, ker so rekli: brat naš je.
Judg.9.4    in dali so mu sedamdeset srebrnih srebrnih šekela iz hiš-berita, in abimelek je najel za njimi ljudî prazni in točne, in šli so za njim.
Judg.9.5    in vnide v hišo očeta svojega v efratu, in pogubi brate svoje, sinovi jerubbaalove, sedemdeset možnih, na enem kameni. ostal je pa jotam, sin jerubbaalov najmlađi, ker se je skril.
Judg.9.6    in zberó se vsi šekemske možji in ves hilo milo, in šli so, in postavili so abimeleka za kraljestvo pri vrtu, ktero je bilo v šekemu.
Judg.9.7    ko so se oznanjali jotama, šel je, in stopi na vrši gori gerizim, in vzdigne glas svoj, in pokliče, in reče jim: poslušajte me, možjé sikemski, da vas sliši bog.
Judg.9.8    šli so drevesa, da se pomažejo za sebe kralja; in rekó masline: kraljaj nad nami.
Judg.9.9    ali maslina jim reče: pustim li moč mojo, s katerim se slavi bog in ljudjé, in hodim, da hodem nad drevami?
Judg.9.10   tedaj rekó drevesa smokvu: pojdi, kraljaj se nad nami.
Judg.9.11   a smokovnica jim reče: pustim li sladost svoje in dobrega rodú, da pojdem, da se postavim nad drevami?
Judg.9.12   in rekó drevo vinogradu: pojdi, kraljaj se nad nami.
Judg.9.13   a vinograd jim reče: pustim li se vino moje, ki se veselí boga in ljudî, da hodem poglaviti nad drevami?
Judg.9.14   tedaj rekó vsi drevi ječem: pojdi ti, kraljaj nad nami.
Judg.9.15   in vrg reče drev: če me po resnici boste me pomazali za kralja nad vami, pojdite, sodite v moči svojem; če pa ne, izide oganj iz trnje in požre cedrove libanske.
Judg.9.16   sedaj pa, če ste se po resnici in pravičnosti storili, da ste postavili abimeleka za kraljestvo, in če ste dobro storili z jerubaalom in z hišo njegovo, in če ste mu storili po pravičnosti njegove?
Judg.9.17   ker je oče moj voeval za vas, in vrgel je življenje svoje, in izpeljal vas je iz roke midjancevih.
Judg.9.18   a vi ste se dnes vrnili zoper hišo očeta mojega, in pobili ste njegove sinovi, sedemdeset možnih, na enem kamen; in postavili ste abimeleka, sina hlapce njegove, za kraljem sikemovim, ker je vaš brat.
Judg.9.19   če ste pa v resnici in resnosti storili z jerubaalom in z hišo njegovo v tem dan, radujte se pri abimeleku, in sam naj se raduje z vami.
Judg.9.20   ali če ne, izide oganj iz abimeleka, in požeže šekemske možé in dom millo, in izide oganj od šekemskih moža in iz domu millo, in požre abimeleka.
Judg.9.21   in bežal je jotam, in pobezhal je, in pobezhal je v beer, in prebival je tam pred svojem bratom abimelekom.
Judg.9.22   in abimelec je postavil nad izraelom tri leta.
Judg.9.23   in poslal je bog hudo duha sredi abimeleka in šekemskih moža; in gradili so se šekemske možjé proti abimelekovi.
Judg.9.24   da bi dovračal krivico sedemdeset jerubbaalovih sina, in da bi njih kri položil na abimeleka, brata svojega, kteri jih je bil umoril, in na šekemske moža, kteri so ga pomagali, da bi pogubili brate svoje.
Judg.9.25   in šekemske možjé postavijo zoper njega podloge na vrhih hor, in razgrabili so vse, kteri so hodili za njimi po poti. in povedovali so abimelekovi.
Judg.9.26   in prišel je gaal, sin ebedov, in bratje njegovi, in pridejo v šekem; in obradovali so se šekemski možjé.
Judg.9.27   in ko so prišli na polje, položili so vinogradniki svoja, in polčali so, in delali so polje; in vnidejo v dom boga svojega, in jedli so, in pili so, in proklinjali so abimeleka.
Judg.9.28   in gaal, sin ebedov, reče: kdo je abimelek, in kdo je šekem, da bi mu služili? ne je li on sin jerubbaal? ali zebul je njegov nadstojnik? služite možem emora, očeta sikemova; kaj pa bomo mu služili?
Judg.9.29   če bi imel ta ljudstvo v mojo roko, da bi izpeljal abimeleka. in reče abimelekovi: umnožaj vojstvo svoje, in izidi.
Judg.9.30   ko je pa zebul, glavnik mesta, slišal je besede gaal, sina ebedovega, zažalosti se.
Judg.9.31   in pošlje glasnike k abimelekovi, govoreč: glej, gaal, sin ebedov, in bratje njegovi so prišli v šekem, in glej, zgrabijo mesto zoper tebe.
Judg.9.32   vstani torej noč, ti in ljudstvo, kteri je z tobom, in obledi se v polji.
Judg.9.33   in zgodí se jutro, ko bode zašlo solnce, vstani se zjutro na mesto; in glej, on in narod, kteri je z njim, izidejo k tebi, in delaj mu, kakor bode našla.
Judg.9.34   in vstane abimelek in ves ljudstvo, kteri je bil ž njim, v noči, in oblečejo se v zasjed zoper sikema na četiri roke.
Judg.9.35   in gaal, sin ebedov, izide, in stopil je pri vratih vrat gradskih; in vstal je abimelek in ljudstvo, kteri je bil ž njim.
Judg.9.36   ko je pa gaal videlo ljudstvo, reče zebulu: glej, ljudstvo sedi iz vrha gor. pa mu reče zebul: tišče gor vidiš kakor moža.
Judg.9.37   gaal pa odgovorí, in reče: glej, ljudstvo snide na morje, od kraja zemlje; in eno početka prihaja od drugega lesa.
Judg.9.38   tedaj mu reče zebul: kje je torej tvoja usta, ktera si rekel: kdo je abimelek, da mu služimo? ne je li ta ljudstvo, kterega si zaničil? izidi sedaj, in boj se z njimi.
Judg.9.39   in gaal izide pred šekemske možjé, in bojoval se je z abimelekom.
Judg.9.40   ali ga je abimelek poganjal, in pobežal je pred njim; in padli so veliko ubijenih do vrata mesta.
Judg.9.41   in abimelek je ostal v aruma; in zebul izgnal gaala in brate njegove, da naj ne bodijo v šekemu.
Judg.9.42   in zgodí se drugi dan, in ljudstvo izide na polje; in oznanjevali so se abimelekovi.
Judg.9.43   in vzel je ljudstvo, in razdeli ga za tri čete, in obleče se v zasjedi. videvši, in glej, ljudstvo izide iz mesta, in vstal je na njih, in udaril jih je.
Judg.9.44   in abimelek in početke, kteri so bili ž njim, izročili so se, in postavili so se pri vratih gradskih; a dvjé vrsti so se na vse, kteri so bili na polji, in udarili so jih.
Judg.9.45   in abimelek je voiuval z mestom vso dan; in zgrabijo mesto, in pogubil je ljudstvo, kteri je bil v njem; in razdeli je mesto, in posejal je sol.
Judg.9.46   ko so to slišali vsi možjé veže sikemovih, in vnidejo v krepost hišo el-berita.
Judg.9.47   in oznanjevalo se abimelekovi, da so se zbrali vsi žitelji veže sikemova.
Judg.9.48   in šel je abimelek na gori salmon, on in ves ljudstvo, kteri je bil ž njim; in vzel je elimelekov več v roke, in obseče ga, in položi ga na plečje svoje, in reče ljudstvu, kteri je bil ž njim: kaj ste videli, da sem jaz storil, brzo storte, kakor tudi jaz.
Judg.9.49   in vsadili so so tudi vsak ljudstvo svoje, in odidejo za abimelekom, in položili so na kreposti, in spalili so na njih ogledi ognjem; in umrli so vsi možjé veže sihemske, kakor tisoč moža in žene.
Judg.9.50   in abimelek odide v tebes, in obsedel je, in zgrabil ga je.
Judg.9.51   ali v mestu je bila krepka veže, in pobežali so tam vsi možjé in žene in vsi gradski glavari, in zamknó se za seboj, in stopili so se na pokriva veže.
Judg.9.52   in pride abimelek do veže, in obpelí ga; in približal se je do vrata veže, da bi ga ognjem spalili.
Judg.9.53   vhodila je pa jedna žena v glavi elimelekovi, in udaril mu je kopanje.
Judg.9.54   on pa kliče brzo k otroku, štitonoč njegovemu, in reče mu: iztegni meč svoj, in pogubi me, da se ne bi rekel: žena ga je pogubil. in mož njegov ga je udaril, in on je umrl.
Judg.9.55   ko so pa izraelci videli, da je abimelek umrl, odidejo vsi v svoj mesto.
Judg.9.56   tako je odvrnil bog abimeleku krivico, katero je storil očetu svojemu, da bi pogubil sedemdeset bratov svojih.
Judg.9.57   in vse hudobnost šekemskih moža je vrnil bog na njih glavo; in prišla je na njih prokletstvo jotama, sina jerubbaalova.
Judg.10.1   po abimeleku je vstal, da izpelje izraela tola, sin pua, sina dodo, moža isakarova, in prebival je v samariji na gori efrajimovej.
Judg.10.2   in sodil je izraelu dvadeset in tri leta; in umrl je, in pokopali so ga v samariji.
Judg.10.3   po njem je vstal jair gileadski, in sodil je izraelu dvadeset in dva leta.
Judg.10.4   imajoč trideset sina, kteri so jedili na trideset maglih, in imajo trideset gradova; in nazvali so jih jair jaira do današnjega dnî, kteri so v zemlji gileadskoj.
Judg.10.5   ko je umrl jair, pokoril se je v kamonu.
Judg.10.6   in izraelci so storili, kar je zlo v očích gospodovih, in služili so baalim in aštarotskim, in bogom sidonskim, in bogom sidonskim, in bogom moábskim, in bogom amonovim, in bogom filistejskim, in izpustili so gospoda, in niso mu služili.
Judg.10.7   in zagnalo se je jeze gospoda zoper izraela, in predal jih je v roke filistejskim in v roke amonovih.
Judg.10.8   in sovražili so in pogubili izraelce v tem godinji osemnaest let, vse izraelce, kteri so bili za jordanom v zemlji amorejskej v gileadji.
Judg.10.9   in sinovi amonovi so prešli iordan, da se bojajo zoper juda, in zoper benjamin, in zoper efrajimovo dom. tako so izraelci mnogo žalosti.
Judg.10.10  in izraelci kličejo k gospodu, govoreč: grešili smo se zoper tebe, ker smo ostavili boga našega in služili baalim.
Judg.10.11  in gospod reče sinovima izraelovim: niste li bili egipčani, in amorejci, in sinovi amonovi, in filistejci?
Judg.10.12  in sidonje, in amalečani in amalečani so vas oslabili, in zakričali ste me, ali sem vas izpeljal iz njih roke?
Judg.10.13  a vi me ste pustili, in služili ste drugim bogovima; za to vas ne bom več rešil.
Judg.10.14  pojdite, in kličite bogu, ktere ste sebi izbrali, da vas bodejo rešili v času stiske vaše.
Judg.10.15  in izraelci rekó gospodu: grešili smo; delaj ti po vsem, kar ti je ugodno; samo, gospod, reši nas v tem dan.
Judg.10.16  in odpelili so hudobne bogove izmed njih, in služili so gospodu; in zahranil se je v trudu izraelovem.
Judg.10.17  in pošli so se amonovi in razbili se v gileadu; in izraelci izidejo, in utaborijo se v mispi.
Judg.10.18  tedaj rekó vojskovnici gileadski eden drugemu: kdo je človek, kteri bo začal voiuvati z amonijci? on bode glava vsem, kteri prebivajo v gileadu.
Judg.11.1   jefte gileadski je bil moč moč, in on je sin bludničine; in gilead je rodila jeftega.
Judg.11.2   žena gileada mu je rodila otroke; in ko so se rodili sinovi žene, izpeljejo jeftega, in rekó mu: ti ne boš posedil v hiši očeta našega, ker si sin drugega žene.
Judg.11.3   in jefte je pobjedal pred bratje svojimi, in prebival je v deželi tobovu; in zbirajo se k jeftemu možni možjé, in hodili so se z njim.
Judg.11.4   in zgodí se po dnevih, in sodili so se sinovi amonovi zoper izraela.
Judg.11.5   in zgodí se, ko so se vojskovali sinovi amonovi z izraelom, šli so starešine gileadski vzeti jeftega v deželi tobe.
Judg.11.6   in rekó jeftji: pojdi, in bodi nam vodnik, da bomo bojali vojsko z amonovi.
Judg.11.7   jefte pa reče starešinam gileadskim: niste li vi sovražili, in odpeljali ste me iz hiše očeta svojega? kaj ste pa prišli k meni, ko ste v nevolji?
Judg.11.8   in starešine gileadski rekó jeftji: za to smo sedaj prišli k tebi, da ideš z nami, in bodeš voiuval zoper amonovih sinov, in boš nam glava vsem stanovnikom gileada.
Judg.11.9   jefte pa odgovorí z starešinami gileadskim: če me odvračate, da bodete bojali zoper amonice, in gospod bi jih dal pred menoj, jaz bodem vam glava.
Judg.11.10  in starešine gileadski rekó jeftji: gospod bode poslušal, da ne bomo storili po besedi tvojem.
Judg.11.11  in jefte je šel z starešinami gileadskim, in postavili so ga nad njim glava in vojnika. in jefte je povedal vse besede svoje pred gospodom v mispi.
Judg.11.12  in jefte pošlje poslance k kralju amonovim, govoreč: kaj imaš z menoj, da si prišel proti meni, da boš bojoval z zemljo mojo?
Judg.11.13  in kralj amonovih sinov reče poslanjem jeftega: za to, da je izrael prejel moj zemljo, ko je šel iz egipta, od arnona do jaboka in do jordana; povrni jih torej v miru.
Judg.11.14  in jefte pošlje poslanja k kralju amonovim glasnike.
Judg.11.15  govoreč: tako govori jiftah: izrael nič ni vzel moapske zemlje, ni zemlje amonovih.
Judg.11.16  ker ko je šel iz egipta, šel je izrael po puščavi do crvenega morja, in pride do kadeša.
Judg.11.17  in izrael pošlje poslance k kralju edomskomu, govoreč: daj, da prejdem po deželi svojem. ali se ne posluša kralj edomski; pa poslal je tudi kralju moapskemu; ali ni hotel. tako se je sedel izrael v kadeši.
Judg.11.18  in prošla je po puščavi, in obšel je zemljo edomsko in moapsko deželo, in pride na iztok zemlje moapske; in razbili so se ob onu stranu arnona; ali ne vnidejo v područje moabov, ker arnon je granica moapske.
Judg.11.19  in izrael pošlje poslance k sihonu, kralju amorejskemu, kralju emorejskomu, in reče mu izrael: pojdi po deželi svojem do mesta svojega.
Judg.11.20  ali sihon ne hodi, da bi prošlo izrael po područji svojem; in sobra sihona vse ljudstvo svoje, in obsedel se je v jahaz, in bojoval se je z izraelom.
Judg.11.21  in gospod, bog izraelov, predade sihona in vse ljudstvo njegovo v roke izraelovih, kteri so jih pobili; in izrael je zavladel po vsej zemlji amorejskim, kteri so prebivali v deželi.
Judg.11.22  in zagrabijo vse oblasti amorejskih, od arnona do jaboka, in od pustyni do jordana.
Judg.11.23  in sedaj gospod, bog izraelov, izgnal amorejce pred svojim ljudstvom izraelom, in ti boš ga zavladel?
Judg.11.24  ne imenuješ li to, kar ti je dal kemosh, bog tvoj? tudi vse, kar nam je dal gospod, bog naš, podedoval pred nami?
Judg.11.25  ali si li ti bolji od balaka, sina ciporova, kralja moapskega? je li sovražnik s izraelom, ali se je sramoval z njimi?
Judg.11.26  ko je izrael prebival v hešbonu in v selih njegovih, in v jazeru in v veseliah njegovih, in v vseh mestih, kteri so pri jordanu, trista let; za kaj jih niste odpelili v to čas?
Judg.11.27  jaz sem ne grešil zoper tebe, in ti delaš krivico zoper mene, da bi se boril zoper mene. gospod, sodnik, bodi dnes sodil sredi izraelovih in amonovih.
Judg.11.28  ali kralj amonovih ne posluša besede jeftega, kterega mu je bil poslal.
Judg.11.29  in duh gospodov je prišel na jiftah, in prešla je gilead in manasseh, in prešla je z mispe v gileadu, in od mispe gileada stopi proti amonovim.
Judg.11.30  in jefte je obljubil gospodu, in reče: če si mi predal amonove sinove v moje roko,
Judg.11.31  da bode, kdor bode meni izšel iz vrata mojega domu navstrechu meni, kedar sem se v miru vračal od amonovih sinova, da bode gospodu, in prinesem ga v vsesozhzhenie.
Judg.11.32  in jefte je prešlo proti amonovim sinovima, da bi bojovali z njimi, in gospod jih je predal v njegove roke.
Judg.11.33  in porazil jih je od aroerja do prihoda v minit, dvadeset gradov, in do abel-keramim. tako so bili amonovi pokorni pred izraelci.
Judg.11.34  ko je pa prišel jefte v mispu v hišo svojo, in glej, hlapca njegova je izšla pred njim s bubnami in s vičami; a ta je bila njegova edinja, in nima mu ni sina, ali hčere.
Judg.11.35  in zgodí se, ko je videl, in razdaril je oblačilo svoje, in reče: gorjé, dčina moja! ti si me zasramila, in ti si me zasramila; kajti jaz sem otvoril usta svoja k gospodu, in ne bom mogel odvračati.
Judg.11.36  ona mu reče: oče moj! si si v meni otvoril usta svoja gospodu, delaj mi, kakor je izšel iz ust tvojih, za to, da ti je gospod storil za sodbe tvoje, od amonovih sinova.
Judg.11.37  in reče očetu svojemu: izpolni mi to; popusti me dva mesece, da bom šel in snide na gore, in plačim se za močjo mojo, jaz in sovražniki moji.
Judg.11.38  on pa reče: pojdi! in odpustil je je dva mesece. in odide ona in svojice svoje, in plakal je za device svoje na gore.
Judg.11.39  in zgodí se po konci dvojih mesecev, in vrne se k očetu svojemu; in izpolnila je jefte svojo, katero je obljubil; in ona ni spoznal moža. in postala je postavo v izraelu.
Judg.11.40  da se bodejo po dnevi hodili sinovi izraelovi oplačati kćer jeftega galaadičnega, četrdeset dnî v leto.
Judg.12.1   in sebrali so se efrajimovi, in prišli so v sever, in rekó jeftji: kaj si hodil, da bodeš bodil proti amonovim sinovima, in ne si nas pozval, da pojdemo s teboj? postavimo dom tvoj ognjem.
Judg.12.2   jefte jim pa reče: jaz in narod moj smo bili mnogo sovražniki s amonovi; in ko sem vas klical, niste me izpelili iz njih roke.
Judg.12.3   ko sem pa videl, da niste mi pomočili, položil sem življenje svoje v roko svojo, in prišla sem k amonovim sinovima, in gospod jih je predal v moje roke. kaj ste torej dnes šli zoper mene, da bodete bojovali zoper mene?
Judg.12.4   in sobra jiftah vse gileadske ljudstvo, in bojoval se je z efrajimovim; in pobili so gileadski moža efrajimovo, ker so rekli: vi ste, galaad, sredi efrajima in sredi manassesa.
Judg.12.5   in prejeli so gileadski meči prešestbe jordana efrajimovo; in ko so reči efrajimovci, rekli so: pojdite! in gileadski možjé jim rekó: je li ti efrajimov? a on odgovorí: ne.
Judg.12.6   tedaj mu rekó: reci: sibbolet! in on je rekel: " sibbolet! " in ko je govoril: sibbolet, da bi tako govoril, prejeli so ga, in porazili so jih pred jordanom; in padli so v tem času štirideset dve tisoč iz efrajimovih.
Judg.12.7   in jiftah je sodil izraela šest let. in umrl je jiftah gileadski, in pokopajo ga v mestu gileadskemu.
Judg.12.8   po njem je sodil izraela ibsan iz betlehema.
Judg.12.9   imajoč trideset sina, in trideset kćeri je izpeljal izvan nje, in trideset žen je pripeljal za svoje sinove zunej; in sodil je izraela sedem let.
Judg.12.10  in umrl je esevon, in pokopajo se v betlehemu.
Judg.12.11  po njem je sodil izraela zabulonov elon, in sodil je izraela deset let.
Judg.12.12  in umrl je elon zabulonov, in pokopali so ga v ajalonu v deželi zabulona.
Judg.12.13  po njem je sodil izraela abdon, sin hillela, piratonov.
Judg.12.14  imajoč četrdeset sina in trideset sina, kteri so jedili na sedemdeset oslih; in sodil je izraelu osem let.
Judg.12.15  in umrl je abdon, sin hilela, piratonov, in pokoril ga je v piratone v zemlji efrajimovej, na gori amalečani.
Judg.13.1   in izraelci so več delali, kar je zlo v očích gospodovih; in gospod jih je predal v roke filistejskim četrdeset let.
Judg.13.2   in bilo je neki človek iz sorea, iz rodú danovskih, po imenu manoah; in žena njegova je bila neplodna in ne rodila.
Judg.13.3   in z ženom se pokaže angelj gospodov, in reče jej: glej, ti si neplodna in ne rodiš; ali zače, in rodiš sina.
Judg.13.4   ohrani se torej, da ne piješ vino in pič, in ne jedi nič nečistega.
Judg.13.5   ker glej, zgrabiš in rodiš sina; in moč ne bo prišlo po glavi njegovem, ker to otrok bode za nazirejo bogu od materja; in on bode začal zveličati izraela iz močnih roke.
Judg.13.6   in žena pride in reče mužu svojemu, govoreč: človek božji je prišel k meni, in viđenje njegovo je kakor obličje angelja božjega, mnogo strašna; in ne prosil sem, odkod je, in ni mi povedal imena svojega.
Judg.13.7   in reče mi: glej, zgrabiš in rodiš sina; sedaj naj ne piješ vina in sikerja, in ne jedi nič nečistega, ker otrok bode božji nazor od materja do dné smrti svoje.
Judg.13.8   in manoah molila gospoda, in reče: o meni, gospod, daj, da pride božji človek, katerega si poslal, da pride k nam in nas posveti, kaj bomo storili otroku, kteri se bo rodilo.
Judg.13.9   in slišal je bog glas manoaha; in angelj božji je prišel še k ženi, ko je sedel na polji; a manoah, mož njeno, ni bil ž njo.
Judg.13.10  žena pa pristopi, in pobežala je moža svojemu, in reče mu: glej, prikazal mi je ta človek, kteri je prišel v to dan k meni.
Judg.13.11  in manoah vstal, in šel je za ženom svojim, in pride k temu človeku, in reče mu: ti si ta človek, kteri si govoril z ženom? a on odgovorí: jaz sem.
Judg.13.12  manoah pa reče: ko se bo zgodilo beseda tvoja, kaj bi imel pravičnega sodba, in kaj bi storil?
Judg.13.13  in angelj gospodov reče manoah: od vsega, kar sem rekla ženo, naj se bode držal.
Judg.13.14  da ne jedi ničesar, kar izhaja iz vinograda; vino in pič naj ne pije, in ničesar nečisto naj ne jedi; vse, kar sem jej zapovedal, naj se hodi.
Judg.13.15  in manoah reče angelu gospodovu: držimo te pa, da bi ti pripravili kozel.
Judg.13.16  pa reče angelj gospodov manoah: če me ohraniš, ne bom jesti tvoga kruha; ali če prineseš vsesozhzhenie, prinesaj ga gospodu. kajti manoah ne poznal, da je angelj gospodov.
Judg.13.17  in reče manoah angelu gospodovu: kaj ti je ime, da te slavimo, kedar pride tvoja beseda?
Judg.13.18  in angelj gospodov mu reče: kaj se popiš za ime moje? on je čudo.
Judg.13.19  in manoah uze kozla in khlebnost, in prinese je na skale gospodu. in delal je čudo, ko je videl manoah in žena njegovo.
Judg.13.20  in zgodí se, ko se je potegla plamen od oltarja k nebu, prišel je angelj gospodov v plameni oltarja. ko so pa manoah in njegova žena videli, padejo na zemljo.
Judg.13.21  in angelj gospodov ni bil več prikazal manoah in ženo njegovemu. tedaj spozna manoah, da je angelj gospodov.
Judg.13.22  in reče manoah ženi svojej: nepremenno bomo umrli, ker smo videli boga.
Judg.13.23  žena mu pa reče: če nam je gospod hotel pogubiti, ne bo sprejel iz roke našega paljenice in darú; in ne bi nam prikazal vse to, in ne bi nam to oznanjal.
Judg.13.24  in žena rodi sina, in dala mu je ime samson. in mladenič je ročilo, in gospod ga blagoslovi.
Judg.13.25  in duh gospodov začne ga zgoditi v taboru danovskem, mezhdu sorea in estaol.
Judg.14.1   in samson snide v timnah, in videl je v timnatu ženo z kraljimi filistejskim.
Judg.14.2   in šel je, in povedal je očetu svojemu in materi svojemu, in reče: videl sem ženo v timnatu, od dél filistejskih, in vzemite mi ga za ženo.
Judg.14.3   pa mu reče oče njegov in mati njegova: nima li moža iz dél bratov tvojih in v vsem ljudstvu svojem, da si ti hodila vzeti za ženu iz neobrezanih filistejskih? samson pa reče očetu svojemu: ta mi vzemi, ker mi je dobro.
Judg.14.4   očeta pa njegova in mati niso spoznali, da je od gospoda, ker je hodil odrečnost zoper filistejce; ali v tem čas gospodovali so filistejci nad izraelom.
Judg.14.5   in samson snide z očeta svojimi in z mati svojimi v timnatu; in ko so se prišli k vinogradnikom timnatu, glej, mladič mladič ryča pred njim.
Judg.14.6   in duh gospodov je prišlo na-nj, in razdražil ga je, kakor bi raztrl kozel, in nič ni v ruci svojem; in ni povedal očetu svojemu, in materi svoje, kar je storil.
Judg.14.7   in snide, in govori z ženom, in dogodilo se je samsona.
Judg.14.8   in zgodí se po dnevih, da ga vzeme; in odstopi se, da vidi trup lava; in glej, ležel je meč v ustih lava in med med med medom.
Judg.14.9   in izpelí ga v usta, in odide, ko je šel, in jedel; in šel je k očetu svojemu in materi svoje, in jim je dal, in jedli so; ali jim ne reče, da je imel med lavitom lava.
Judg.14.10  in šel je oče njegov k tej žene; in storil je tam samson pič, ker so tako delali mladiči.
Judg.14.11  in zgodí se, ko so ga videli, pripeljejo trideset družev, kteri so bili ž njim.
Judg.14.12  in samson jim reče: dal vam bodem zagadku; če mi ga oznanete v sedmih dnevih pijanja, dajem vam trideset plačev in trideset obleke obleke.
Judg.14.13  če pa ne boste mogli mi rečiti, dajte vi vi trideset plačev in trideset obleke oblečih. in rekó mu: zdaj zagadčilo svoje, da ga poslušamo.
Judg.14.14  in reče jim: od jedel je izšel jed, in iz močnega je izšel sladko. in niso mogli rečiti zagadku po tri dnevih.
Judg.14.15  in zgodí se četvrti dan, in rekó ženo samsonovi: predaj moža svojemu, da bi nam povedal zagadku, da se ne ognjem spalim tebe in hišo očeta svojega; ali ste nas poklicali, da nas zgrabite?
Judg.14.16  in žena samsonova zaplače nad njim, in reče: ti si me nenavidanil, in nisi me ljubil, ker si zagadel zagadku sinom ljudstvu mojim, in mi mi nisi povedal. a on jej reče: glej, očetu svojemu in materi mojo sem mu ne povedal, in ti bi ti to povedal?
Judg.14.17  in zaplakal je za njim sedmero dnî, v katerim je bila pita. in v sedmi dan jej je povedal, ker ga je bolilo. in ta je povedal sinom svojega ljudstva.
Judg.14.18  in moža mesta na sedmi dan, predno je zašlo solnce, rekó mu: kakošno je bolje od meda, in kaj je silneč od lava? a on jim reče: če bi mi ne zgrabili mojo javič, ne boste mogli odločiti zagadku mojo.
Judg.14.19  in duh gospodov je prišlo na-nj, in snide v askalon, in udari tam trideset ljudi, in vzel njih obleke, in dal je obleke njih, kteri so oznanili zagadku. in razgnalo se je gnjev njegov, in šel je v hišo očeta svojega.
Judg.14.20  in žena samsonova prebivala je za sovražnika njegovega, kteri je bil njegov družnik.
Judg.15.1   in zgodí se po dnevih, v dnéh žetve pšeničnega žetve, priseče samson ženo svojo, in reče: prišel bom k ženu svojemu v ležel. in oče njeno ga ne pozvoli vniti.
Judg.15.2   in reče jej oče njeno: povedal sem, da si ga namreč sovražil, in dal sem ji tvojemu drugemu; ali je ne bolje sestra njena bolji od nje? daj naj ti namreč vmesto nje.
Judg.15.3   samson mu pa reče: jaz sem enkrat nedolžen filistejcem, ko bom storil zoper vas hudo.
Judg.15.4   in odide samson, in zgrabi trista lisičev; in vzel je svetilnice, in zgrabil je, in postavil je enega svetilnika sredi dvojičev.
Judg.15.5   in zapalil je svetilnice, in pošlje na popelje filistejskega, in popalil je ognjem, in polje, in vinograd, in olive.
Judg.15.6   pa rekó filistejci: kdo je to storil? in rekó: samson, zet timnijevega, ker je vzel ženo njegovo, in dal je njegovemu druzi. in pošli so filistejci, in spalili so jo in očeta njeno ognjem.
Judg.15.7   in reče jim samson: če boste storili tako, ne bom se uslišal, nego ko se bom osramotil za vas, tako bodem storil.
Judg.15.8   in udaril jih je vekomaj, in porazil jih je, in snide, in prebivala je pri potoku etamskega.
Judg.15.9   in pelili so se filistejci, in razbili so se v judejo, in izpeljali so se v lehi.
Judg.15.10  in rekó jim vsi judejci: za kaj ste šli zoper nas? in rekó: prišli smo, da bi zvedali samsona, da bi mu storili, kakor nam je storil.
Judg.15.11  tedaj snidejo tri tisoč judov iz judova k skalji skale etama, in rekó samsonu: ne veš li, da so nad nami vladali filistejci? kaj si nam to storil? a on jim reče: kakor so mi storili, tako sem jim storila.
Judg.15.12  in rekó mu: prišel smo, da te molimo, da te predam v roke filistejskim. in samson jim reče: pokličite mi, da me vi ne ubijete.
Judg.15.13  in odgovoré mu, govoreč: nič, nego bomo te zvedali in predali v njih roke, ali ne bomo te pogubili. in legili so ga dva nove šibe, in odpeljejo ga iz skale.
Judg.15.14  in ko je prišel do lehi, prišlo so filistejci na-nj, in padó mu navstrechu. in duh gospodov je prišlo zoper njega, in zvuke, ktere so bili v bramah njegovih, bili so kakor od ognja, ko se je ognilo v ognji, in ječe so se izpolnjevali od njegovih roke.
Judg.15.15  in najde čelo oslico, ktera je ležel na poti; in stegnivši roko, vzel je, in udaril po njej jezerje tisoč.
Judg.15.16  in samson reče: za meč oslico sem jih pogubil; za šitel oslico udaril sem tisoč moža.
Judg.15.17  in zgodí se, ko je izpolnil, vrže čelo iz roke svoje; in nazva to mesto ramat-lehi.
Judg.15.18  in ozdravi se več, in klical je gospoda, in reče: ti si dal po roku svojega hlapca to veliko blaginjo; in sedaj umrem iz žeže, in padnem v roke neobrezanih?
Judg.15.19  in bog odprí gorčinu, ktero je bila v lehi, in izšel je iz nje vode; in on pil, in povrne se duh njegov, in prevrne. zato se je imenoval en-hakkore, kteri je bil v lehi, do današnega dné.
Judg.15.20  in sodil je izraela v dnevih filistejskih dvadeset let.
Judg.16.1   in samson odide v gazu, in ugleda tam bludničinu, in vnide k njej.
Judg.16.2   in oznanjevali so gazitom, govoreč: samson je prišel tu. in obročili so ga, in oblečili so ga vso noč pri mestu gradskej; in čakali so vso noč, govoreč: ko bode jutro časa, zabijemo ga.
Judg.16.3   in samsonov je ležel noter do polnočnosti; in vstavši o polnoči, vzel je vrata gradske vrata in oba praga, in izpelje jih z prijevarom, in položil je na plečice svoje, in iznese jih na vršče gori, ktera je pred hebronom.
Judg.16.4   in zgodí se po tem, in ljubi ženo v dolini sorekov, po imenu delila.
Judg.16.5   in vstopijo k njej poglavarji filistejske, in rekó jej: predaj ga, in glej, v čem je moč njegova velika, in s čim bi ga mogli močati, da ga zgrabimo; in mi ti dajemo človek sto in sto srebrnih srebrnih šekela.
Judg.16.6   delila pa reče samsonu: povedaj mi, v čemu je velika moč tvoja, in čemu bi se zvedel, da bi se ponižali.
Judg.16.7   in reče jej samson: če me bodo svečali z sedmi šimi žilami, ktera se ne zapuščajo, da bodem slab, in bodem kakor eden človek.
Judg.16.8   in pripeljejo k njej vojske filistejske sedem veznih strela, kterih niso bile zapušena, in vezala ga je med njimi.
Judg.16.9   in zasjeda je sedila v šatori. in reče mu: samsonovi, filistejci, zoper tebe! " in razdaril je žilce, kakor se raztrga plašč, ko se je ogledel ognjeno, ko se je ogledel ognjem. in ne spoznal se je njegova moč.
Judg.16.10  pa reče dalila samsonu: glej, naredil si me, in govoriš mi laž. povedaj mi torej, kako bi se zvedala.
Judg.16.11  in reče jej: če me bodo okovali nove šibe, v katerim ni bilo več, tako bodem slabljen, in bodem kakor eden človek.
Judg.16.12  in delila je vzela nove vrbe, in vezla ga je med njimi, in reče mu: samsonovi, filistejci, nad seboj, samsone! in zasadí se zasjeda v pokoji. in izroče jih z roke svoje kakor ječo.
Judg.16.13  pa reče dalila samsonu: do sedaj si me naredil, in govorila mi si laž; povedaj mi, v čem bi se bil zvezal? in on jej reče: če sečeš sedmero kraja na glavi moč.
Judg.16.14  in naredila ga je delila, in reče mu: samsone! filistejci so na tebe, samsone! in zbudil se je iz snu svoja, in izročil je trlo so, da se ne spozna njegova moč.
Judg.16.15  pa mu reče delila: kako bi ti rekel: ljubim te, in srce tvoje ni z menoj? tri več si me naredil, in nisi mi povedal, v čemu je velika tvoja moč.
Judg.16.16  in zgodí se, ko ga je vsadila vso noč s besedo svojimi, in bolí ga je, da se je žalostila do smrti.
Judg.16.17  in oznaní jej vse srce svoje, in reče jej: ničesar ni prišlo po glavi mojo, ker sem božji nazireanin iz utrobe matere mojo; če bi se ostal, odvrne se od mene moč moja, in slabo bodem, in biti kakor vsi ljudje.
Judg.16.18  videvši pa dalila, da jej je oznanjal vse srce svoje, pošlje, in pokliče filistejske knezove, govoreč: pojdite vedno, ker mi je oznanjal vse svoje srce. in prišli so k njej vojske filistejske, in prinesó srebro v roke svoje.
Judg.16.19  in poklela ga je na kolenji svoja, in poklicala je človeka, in obročil je sedmero vrčev njegovega glave; in začne se ponižati, in moč njegova se odstopi od njega.
Judg.16.20  pa reče delila: filistejci na te, samson! in razbudí se iz sna svojega, in reče: izidem, kakor več, in odpečam se. a on ne pozna, da se je gospod odstopil od njega.
Judg.16.21  in vzeli so ga filistejci, in izkopali so mu oči, in odpeljali so ga v gazu; in okovali so ga v mečevih okovima, in bil je resnično v ječo straži.
Judg.16.22  in volje glave njegove začne izročiti, ko je bila ostala.
Judg.16.23  in knezovi filistejski se zberó, da prinesó veliku zhertvu dagonu, bogu svojemu, in da se veselijo. in rekó: bog naš je predal samsona, sovražnika našega, v roke naše.
Judg.16.24  in videvši ga ljudstvo, hvalili so boga svojega, in rekó: bog naš je predal v roke naše sovražnika našega, in tistih, kteri so opustošili zemljo naših, kteri je bil veliko od nas.
Judg.16.25  in zgodí se, ko so se poveseli srce njih, rekó: pokličite samsona, da bi nas pomagal. in poklicali so samsona iz ječe, in zgrabijo ga; in postavijo ga sredi stupov.
Judg.16.26  samson pa reče otroku, kteri ga je držal za roko: podaj mi, da se dotaknem stupov, na kterih je prebival dom, da se potegnem na njih. in otrok je tako storil.
Judg.16.27  a dom je bila polna moža in žen; in tam so vsi filistejski knezovi; in na krovi je bilo okolo tri tisoč moža, moža in žene, kteri so gledali, da so se udarili samsona.
Judg.16.28  in samson kliče k gospodu, in reče: gospod, gospod, spomeni me, in prepevaj me samo ta raz, o bog, da bi se osramotil filistejcem za eno moč za oba očí moje.
Judg.16.29  in zgrabi samson oba srečnih stupov, na kterih je prebivala hiša, in vpila se je na njih, eden po desnici svojem, a drugega z levo.
Judg.16.30  in samson reče: da umira moja duša s filistejci! in prevrne se z močjo, in padla je dom na vojske in na vse ljudstvo, kteri je bil v njem. in bili so mrtvi, ktere je bil pogubil v smrti svojem, več od tistih, kteri je bil pogubil v življenji svojem.
Judg.16.31  tedaj snidejo bratje njegovi in ves dom očeta njegovega, in vzeli so ga, in izpelili so ga, in pokopali so ga mezhdu sorea in estaol v grobu manoah, očeta njegovega. a on je sodil izraelu dvadeset let.
Judg.17.1   bilo je pa človek z kraja efrajimovega, ktera je bilo ime mica.
Judg.17.2   in reče materi svojej: tisuč in sto srebrnih srebrnih srebrnih, kteri so ti vzeli, in za to si zaklinjal, in govorila si v ušima mojim: glej, srebro je v meni; jaz ga sem prejel. mati njegova reče: blagoslovljen gospod, sin moj!
Judg.17.3   in ko je predal materi svojej tisoč in sto srebrnih srebrnih, in mati njegova reče: posvetil sem te srebro gospodu z moči svoji, da bi napravil podobo in izlito idol; in sedaj naj ti ga odvračim.
Judg.17.4   on pa oddá srebro materi svojej; in vzela je mati njegova dvjesta srebrnih srebrnih šekela, in dal ga je zlatniku, in napravil je, da je bila v hišem hiši.
Judg.17.5   človek mikaj je imel dom božji, in napravil je efod in terafimi, in napolni enega sina svojega, da bi mu postal za svećenika.
Judg.17.6   v tistih dnevih ni bilo kralja v izraelu; vsak je delal, kar mu je bilo dobro.
Judg.17.7   in bil je mladenič iz betlehema judina, iz roda judova, in on je bil levit, in prebival je tam.
Judg.17.8   in šel je ta človek iz betlehema judina, da prebiva, kjer se najde, in pride na efrajimovo gori, k domu mikajovu.
Judg.17.9   in reče mu mika: odkod si prišel? in on mu reče: jaz sem levit iz betlehema judina, in jaz hodem prebivati, kjer bom našel.
Judg.17.10  in mika mu reče: ostani med menoj, in daj mi za očeta in za svećenika; in jaz ti bom dal deset srebrnih srebrnih srebrnih srebrnih dnî in opravljenje in življenje. in levit je šel.
Judg.17.11  in postane levit prebivati z teboj; in otrok mu je bil kakor eden z sinom svojimi.
Judg.17.12  in mika napolni levijevo roko, in otrok mu je postal za duhovnika; in prebivala je v hiši.
Judg.17.13  in mika reče: sedaj sem vedel, da me bode gospod delal, ker imam levijevo za svećenje.
Judg.18.1   v tistih dnéh ni bilo kralja v izraelu; in v tistih dnevih je razglasil se za sebe deželo danovske, da naj prebivajo; kajti do tega dnî jej ni pripalo do tega dnî sredi plemen izraelovih.
Judg.18.2   in sinovi danovi poslali so z svojimi rodom pet možnih moža iz sorea in estaola, da izgledajo zemljo in izslečili je; in rekó jim: pojdite in izslečite zemljo. in pridejo v efrajimovo gori, do hišina hiše, in prestanejo tam.
Judg.18.3   ko so bili pri hiši mikovi, spoznajo glas mladiča levijevega, in vrnili so se tam, in rekó mu: kdo te je zpeljal tu? in kaj praviš tu? in kaj ti je tu?
Judg.18.4   on jim reče: tako in tako mi je storil mika, in najel me je, in jaz mu sem postal za svećenika.
Judg.18.5   in rekó mu: vprašaj se torej boga, da spoznamo, če se bode izpolnil put naš, v katerem smo šli.
Judg.18.6   in svećenik jim reče: pojdite v miru; pred gospodom je put vaš, v katerem ste hodili.
Judg.18.7   in pošli so pet možnih moža, in prišli so v lajisu; in videli so ljudstvo, kteri je v njem prebival, in prebivala so v nasočnosti sidonjskega, tihoč spokojno, in ne mogoč govoriti ničesar, ker so daleč od sidonje, in niso imeli ničesar z meščami.
Judg.18.8   in pridejo k bratom svojem v sorea in estaol; in rekó jim bratje njegovi: kaj pravite?
Judg.18.9   in rekó: vstajte, in pojdem na njih, da smo prišli in prejeli v zemlji, in glej, je mnogo dobro; tudi vi mučite; ne bojte se, da odidete, da pride in zavlademo zemljo.
Judg.18.10  ko boste prišli, prišli ste k ljudstvu, kteri je zaupanje, in zemlja je kraja, ker ga je bog predal v vaše roke, mesto, v katerem ni nedostatka nič, kar je na zemlji.
Judg.18.11  in izšedó iz roda danovega iz sorea in estaola šest stotina, kteri so bili oblečeni v bojnih veči.
Judg.18.12  in šli so, in razbili so se v kiriath-jearim v judeji; za to se je imenoval to mesto tabor danovski do današnjega dnî; glej, za kiriath-jearima.
Judg.18.13  ko so odšli odtod, pridejo na efrajimovo gori, in pridejo k domu mikajovu.
Judg.18.14  a pet moža, kteri so šli izgledati zemljo, odgovoré, in rekó bratom svojim: véste li, da je v tistih hiših, efod in terafimi, in izličen in ličan? spoznajte se torej, kaj boste storili.
Judg.18.15  in pristopijo tam, in vnidejo v dom otroka levita, v hišo mikajo, in pozdravijo ga.
Judg.18.16  a šest stotin, kteri so bili iz danijevih sinova, bili so oblečeni v vojsko vojsko, kteri so bili iz danovega.
Judg.18.17  in pet moža, kteri so šli izgledati zemljo, šli so, in pridejo tam, in vzeli so izlijenčino, in efoda in terafima, in obličje; in véliki duhovni stajali pri vratih vrata, in šest stotina, kteri so bili oblečeni v vojsko vojenja.
Judg.18.18  ko so pa vnišli v hišo hišo, in vzeli so obličje, in efoda, in terafima, in poslanja. in reče jim svećenik: kaj pravite?
Judg.18.19  in rekó mu: muči, položi roko svojo na usta, in pojdi z nami, in daj nam za očeta in za svećenika. je li bolji za te, da si duhovnik za hišo enega moža, nego da boš duhovnik po rodu in rodu v izraelu?
Judg.18.20  in veselilo se je srce vélikega duhovna; in vzel je efod in terafimi in izlijenčino, in vnide sredi ljudstva.
Judg.18.21  in vrnili so se, in odidejo, in položili so pred seboj hišo, in skot in čast pred njimi.
Judg.18.22  ko so se pa bili odločili od hišine hiše, in glej, moža, kteri so bili v hiši, kteri so bili z hišem, klikali so, in prebivali so sinovi danovci.
Judg.18.23  in pogledajo sinovi danovci svoja obličje, in rekó miku: kaj ti je, da si klical?
Judg.18.24  on pa reče: brali ste moje obličje, ktere sem storil, in svećenika, in odidite. kaj mi je še še? kaj mi pravite: kaj imaš?
Judg.18.25  in sinovi danovi mu rekó: ne daj, da se ne čuje glas tvoj s nami, da se vam ne napadó možjé v duši svojem, in potegneš dušo svojo in življenje tvojo.
Judg.18.26  in ko so šli sinovi danovi po svojim puših, ugleda mika, da so silni od njega, in vrne se, in vrne se v svoj dom.
Judg.18.27  in oni so vzeli, kar je storil mika, in svećenika, kteri je imel, in pridejo k lasu, na ljudstvo spokojno in tisto, in udarili so jih oštrim mečem, in zapali so mesto.
Judg.18.28  in ni nikogar, kteri bi ga rešil, ker je daleč od sidona, in niso jim ničesar z ljudmi; in ta je v dolini, ktera je v domu rehobovo. in zgradili so mesto in prebivali v njej.
Judg.18.29  in naredili so mesto dan po imenu njegovega očeta dana, kteri se je rodil izraelu; ali prvi je ime mestu prvi.
Judg.18.30  in sinovi danovci stavijo za sebe obličje, in jonatan, sin geršona, sina mojzesova, on in sinovi njegovi so bili svećenički danovskim plemenom, do dnî izpeljenja zemlje.
Judg.18.31  in postavili so sebi obličje mihijo, katero je storil, po vseh dnéh, ko je prebival dom božji v šilo.
Judg.19.1   in zgodí se v tistih dnevih, da ni kralj v izraelu, in bil je levit, kteri je prebival v krajih efrajimovega; in vzel je sebi ženinu od betlehema judina.
Judg.19.2   a nalozhnica mu se razsrí, in odide od njega v hišo očeta svojega v betlehem jude, in ostala je tam črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez črez času.
Judg.19.3   in vstala je moža njeno, in šel je za njo, da bi govoril v srcu svojem, da ga pripelje; a z njim je bil otrok njegov in dve magarce. in ona ga ugleda v hišo očeta svojega; in ko ga ugleda oče hlapca, prestopi ga naproti.
Judg.19.4   pa ga pripelje test njegov, oče hlapca, in ostal je z njim tri dnî; in jedli so, in pili so, in ostali so tam.
Judg.19.5   zgodí se pa četvrti dan, in vstali so se jutro, in ko je vstal, da odide, reče oče mladenički k hlapci svojemu: podkrepi srce svoje za kruh kruha, in potem pojdete.
Judg.19.6   in so sedeli, in jedli so oba vkup, in pili so; in reče oče otrokovičega moža človeku: pojdi, ostani v noči, in veselí se srce tvoje.
Judg.19.7   in vstal je človek, naj odide. ali njegov teč ga zaprosi, da bi se tudi ostal tam.
Judg.19.8   in vstavši jutro na prvi dan, da se odide, reče oče otrokovičnega: povrni si srce svoje, in vrni se, dokler se ne pride dan. in jedli oba.
Judg.19.9   in vstal je človek, naj se odide z ženom svojimi in otrokom svojem. in reče mu tež njegov, oče moči, in reče mu: glej, dan je prišlo v večer; ostani se še noč, in naj se veselí srce tvoje. in vstani jutro jutro na put svoj, in pojdeš v šator svoj.
Judg.19.10  ali človek ni hotel ostati noč; in vstal je, in odide, in pride pred jebus, to je jeruzalem, in ž njim dve magarce, ktera so bili pripeljeni, in ženina njegovo ž njim.
Judg.19.11  ko so bili pri jebus, prišlo je dan več, in rekel je hlapca k gospodarju svojemu: pojdi, da odidem v to mesto jebusejskega mesta, in ostanimo se v njem.
Judg.19.12  pa mu reče gospodar: ne bodimo se v mesto tujcev, ktera niso iz izraelaca, nego pojdemo do gibe.
Judg.19.13  in reče otroku svojemu: pojdi, da vnidem v enega od tega mesta, da ostanemo v gibeji ali v rama.
Judg.19.14  in odidejo, in odidejo, in zašla se solnce pri gibeji, ktera je za benjamina.
Judg.19.15  in vrnili so se tam, da vnidejo, da se nosejo v gibeji. in prišedši, sedeli so na mestu mestu, in ni nikogar, kteri bi jih izpeljal v hišo.
Judg.19.16  in glej, neki starec je prišel večer s delom svojimi na polji večer; on je bil z efrajimske gori, in prebival je v giveji. a mesta tega mesta so sinovi benjaminovci.
Judg.19.17  in vzdignivši oči, ugleda pohoda na mestu mestu; in reče starec: kje ideš? in odkod ideš?
Judg.19.18  on mu reče: pojdemo iz betlehema judina do kraja efrajskega kraja; jaz sem odtod; in šel sem do betlehema judina, in prišel sem v dom moj; pa ni nikogar, kteri bi me zgrabil v hišo.
Judg.19.19  imamo tudi šito in pač za oslice naših, in tudi kruha in vino za mene, in za hlapcu tvojo, in za otroka, kteri je z robom tvojim; nič ne poginemo.
Judg.19.20  in starec reče: mir ti, ali vse, kar ti je nedostavljeno, na meni, ali ne hodi na ulici.
Judg.19.21  in pripelje ga v svojo hišo, in izročil je magarih; in prepevali so noge svoje, in jedli so, in pili so.
Judg.19.22  in ko so se veselili srca svoja, glej, moža tega mesta, sinovi krivični, otočili so hišo, in gradili so pred vratima, in rekó staremu gospodarju hiše: izvedi moža, kteri je prišel v hišo tvojo, da ga poznamo.
Judg.19.23  in izide k njima muž, gospodar hiše, in reče jim: ne, bratje moji, ne delajte hudega, ker je prišel ta človek v mojo hišo, ne delajte to sramoto.
Judg.19.24  glej, devica moja je devica, in ženina njegovo; odpeljem jih, in pokorite jih, in delajte jim, kar vam je dobro; ali temu moža ne delate takočnega krivičnosti.
Judg.19.25  ali niso hoteli moža poslušati. tedaj vzeme moža svoje žensko, in izpelje je k njim ven. in poznali so ji, in zasramovali so jej vso noč do jutra, in izpusté je, ko se je zgodilo.
Judg.19.26  in žena pride za jutro, in padla je pri vratih hiše tega moža, v kterem je bil jej gospodar; in ležala je tam, dokler se ne zače.
Judg.19.27  in vstala je gospodarja njeno jutro, in razprla je vrata doma, in izide, da se odide, in glej, žena, ženina njegova, padla je pri vratih, in roke njene na praga.
Judg.19.28  in reče jej: vstani in pojdemo. ali ni mu odgovorí, nego je umrl. in vzeme je na magarca, in vstal je, in odide na svoje mesto.
Judg.19.29  in prišedši v dom svoj, vzel je meč, in vzel je oblačilo svoje, in razseče je po kosti njegove na dvanajst dele, in pošlje je po vseh krajih izraelovih.
Judg.19.30  in zgodí se vsak, kteri je videl, govoreč: nikoli se je zgodilo, in nič ne je bilo zgodilo od dné, ko so bili izšli izraelci iz egipta do današnjega dné. položite se, poradite se, in govorite!
Judg.20.1   in izšli so se vsi izraelci, in zbere se vse zajednica kakor eden, od dana do virsavii, in zemlja gileada, k gospodu v mispu.
Judg.20.2   in postopijo se kraj vseh ljudstva, vse rodovi izraelove, v zboru ljudstva božjega, četiri stotine tisoč lačnih meči, kteri so hodili meč.
Judg.20.3   in slišali so sinovi benjaminovi, da so šli sinovi izraelovi v mispu. in rekó izraelci: govorite, kaj je ta krivica?
Judg.20.4   pa odgovorí levit, muž pogubljenega žene, in reče: prišel sem v gibeju benjaminovo, jaz in moja ženina, da se ostanejo.
Judg.20.5   in postopijo proti meni gibejci, in obrodili so me hišo noč; mene so hoteli pogubiti, in ženstvo moje so ponižali, in umrl je.
Judg.20.6   in vzel sem ženina mojo, in razložil je, in poslal sem po vsej krajih izraelovih, ker so storili sramoto in sramoto v izraelu.
Judg.20.7   glej, vsi vi ste sinovi izraelovi, dajte sami sebe besedo in sovet.
Judg.20.8   in vstane ves ljudstvo kakor eden človek, govoreč: ne bodemo nič vniti v šator svoj, in nikogar ne bodemo v hišo svojo.
Judg.20.9   a to je ta beseda, ktero smo storili z gibejo: pojdemo na nje po zhrebijo.
Judg.20.10  bodemo pa vzeti deset možnih za sto, in sto od tisoč in sto tisoč, da vzemó brašno za ljudstvo, kteri bo prišel, da izpolnjujo benjaminovu givu po vsej sramoti, katero so storili v izraelu.
Judg.20.11  in sebrali so se vsi izraelci iz mesta, kakor eden človek.
Judg.20.12  in poslali so plemena izraelove moža po vsej rodove benjaminovih, govoreč: kakošno je ta krivica, ktera se je zgodilo med vami?
Judg.20.13  izdajte torej tistih hudobnih možnih, kteri so v giji, da jih pogubim, in izročimo hudo iz izraela. ali sinovi benjaminovi niso hoteli poslušati glasa bratov svojih, izraelcev.
Judg.20.14  in zberejo se sinovi benjaminovi iz mesta njih v gibeu, da izidejo, da bodejo bojali vojsko zoper izraelce.
Judg.20.15  in pobrosili so se benjaminovci v tem dan iz mestnih mesta dvadeset in pet tisoči, kteri so nosili meč, osim tistih, kteri so prebivali v gibeji, kteri so bili prebrojeni sedstotset izbranih možnih.
Judg.20.16  vsi tisti, kteri so izpolnjevali kamenje, opravljajo kamenje, da se ne greši.
Judg.20.17  in prebrojeni se je ves izrael, brez benjaminovih, četiri stotine tisoč tisoč meči; vsi so ratniki.
Judg.20.18  in vstali so, in šli so v betel, in vprašajo boga, in rekó sinovi izraelovi: kdo nam bo šel vojsko, da se boje sramoval zoper benjamina? gospod pa reče: juda naj se vstane.
Judg.20.19  in vstali so se izraelci, in raspolozhijo se pri gibeji.
Judg.20.20  in izšli so se izraelci na boj zoper benjaminove; in setovali so se z njimi na boj so izraelci pri giveji.
Judg.20.21  in sinovi benjaminovi izidejo iz mesta, in pogubili so njih dan po izraelu dvadeset in dve tisíce moža.
Judg.20.22  ali so se pomagali izraelci, in odstopili so se na boj na mestu, na kterem so se postavili prvi dan.
Judg.20.23  in šli so izraelci, in plakali so pred obličjem gospodovim do večera, in vprašajo gospoda, govoreč: da bi se največ prišlo v boj zoper benjamina, brata svojega? gospod pa reče: pojdite k njemu.
Judg.20.24  in prišli so izraelci k benjaminovam drugi dan.
Judg.20.25  a veniamin je izšel zoper njih iz gibe v drugi dan, in iztrebili so od ljudstva osemnaest tisoč moža na zemljo, vsi tisti, kteri so nosili meč.
Judg.20.26  in vstopijo vsi sinovi izraelovi, in ves ljudstvo, in pridejo v betel, in plakali so, in postili so se v tem dan, in prinesó paljenice in pričesnice pred gospodom.
Judg.20.27  in izraelci vprašajo gospoda, ker tam je kovčeg zaveze gospodovo v tistih dnevih,
Judg.20.28  in pineas, sin eleazara, sina aaronovih, stoječ pred njim v tistih dnevih, govoreč: hodi li še iziti na boj zoper sinovi benjamina, brata mojega? gospod pa reče: pojdite, kajti jutri bodem predal v roko svojo.
Judg.20.29  in izrael položi podloga okolo gibe.
Judg.20.30  in sodili so se izraelci na benjaminice na tretji dan, in setovali so se zoper gibea kakor več.
Judg.20.31  in sinovi benjaminovi izidejo naproti ljudstvu, in izpeljali so se iz mesta, in začnó biti od ljudstva, kakor več, po putih, ktere je eden po betelu, in druga na gibeu na polji, bilo je okolo trideset izraelcev.
Judg.20.32  in rekó sinovi benjaminovi: prepirajo se pred nami kakor prvi. in izraelci rekó: bežajmo in izpeljemo jih iz mesta na ulice.
Judg.20.33  in vsi izraelovi moža postopijo iz svoja mesta, in setovali so se v baalamaru; a zasjeda izraelovo je izšla iz svojega mesta, od zahoda gibe.
Judg.20.34  in prešli so se pred gibea deset tisoč izbranih iz vseh izraelskih; in boj je bila težka; in oni niso spoznali, da jim se je zgodilo zlo.
Judg.20.35  in udaril je gospod benjamina pred izraelom; in pogubili so izraelci v tem dan dvadeset in pet tisoč in sto moža; vsi ti so potegnili meč.
Judg.20.36  in videvši benjamina, da so bili pogubljeni, odločili so se ljudstvo izraelovi mesto, ker so se zaupali na zasjeda, ktero so bili položili pri gibeji.
Judg.20.37  in zasjeda se prestopi, in vrgli se na gibea; in zasadí se zasjeda, in pobili so ves mesto mečem.
Judg.20.38  in sodili so se ljudstvom izraelovim, kteri so bili podložni v zasočnosti, da bi jih izpeljali z močnim lakom v mestu.
Judg.20.39  ko so se pa povrnili izraelci v sramotu, in veniamin je bil zgrabil, da bi bili pobili izraelovi, kakor trideset ljudi, ker so rekli: prešlo smo se pred nami, kakor v prvi boj.
Judg.20.40  ko se je pa postal moč, da se izide iz mesta, postavo dim. in ko se pogleda benjaminovci za njim, pogledajo se, in glej, prešlo se je vse mesto na nebo.
Judg.20.41  in ko se je vrnil izraelovi možjé, pospešali so se benjaminovci, ker so videli, da mu se zgodilo zlo.
Judg.20.42  in vrnili so se pred ljudstvom izraelovim na put po puščavi; in boj njih je prišlo, in tisti, kteri so bili iz mesta, pogubili so ga sredi njih.
Judg.20.43  in potegnili so benjamina, in odpelili so ga, in popirajo ga naproti gibeji, na izhodu solnce.
Judg.20.44  in padli so iz benjamina osemnaest tisoč moža; vse to so moža moči.
Judg.20.45  in vrnili so se, in pobežali so se v puščavo, k skale rimonu; in pobili so po putih pet tisoč možnih moža; in potegnili so se za njim do gideama, in bili so od njih dve tisoči.
Judg.20.46  in vsi, kteri so bili padli v tem dan z benjaminovim, bilo je dvadeset in pet tisoči, kteri so nosili meč; vse to so moža moči.
Judg.20.47  ali so se vrnili in bežali v puščavo, k skale rimmonu šest stotî; in ostali so se na skale rimon šest mesoč.
Judg.20.48  in izraelci izpolnjevali so benjaminice, in pobili so jih oštrim mečem, od mesta in skot, in vse, kar se je našla; in vse gradove, ktere so se našli, izpeljejo v ognjem.
Judg.21.1   in izraelci se zaklejo v mispi, govoreč: nihče od nas ne bo dal svojo kćer benjaminovemu za ženo.
Judg.21.2   in narod pride v betel, in sedeli so tam do večera pred bogom; in vzdignili so glas svoj, in plakali so veliko plač.
Judg.21.3   in rekó: gospod, bog izraelov, za kaj je postalo to v izraelu, da bi se danes zgodilo v izraelu eno rod?
Judg.21.4   in zgodí se drugi dan, in ljudstvo je vstal, in sagradili so tam oltar, in prinesó paljenice in pričesnice.
Judg.21.5   in rekó izraelci: kdo je, kteri se ne bo prišel v zboru iz vseh plemena izraelovih k gospodu? kajti velik se je zaklel, kteri ne je prišel k gospodu v mispu, govoreč: nepremenno bode umrl.
Judg.21.6   in zasramovali so se izraelci za benjamina, brata svojega, in rekó: danes se je odnesla eden rod od izraela.
Judg.21.7   kaj naj jim storimo za žene za žene? kajti mi smo se zaklevali v gospodu, da jim ne dajemo od svojih kćeri za žene.
Judg.21.8   in rekó: kdo je eden iz rodov izraelovih, kteri ne je prišel k gospodu v mispu? in glej, nihče je prišel v tabor iz jabeša gileadske v občino.
Judg.21.9   in slišal se je ljudstvo, in glej, tam ni nikogar od njih, kteri so prebivali v jabesu v gileadu.
Judg.21.10  pa pošljejo tam zajednica dvanajst tisoč močnih moža, in zapovedajo jim, govoreč: pojdite in udarite z mečem stanovnike jabeša v gileadu, in žene in žene.
Judg.21.11  in tako naj boste storili: vsakega moža in vsakega ženo, ktera je znala moža, pogubite.
Judg.21.12  in našli so od prebivajočega jabeša galaadske četiri stotine mladenih močnih močnih, kterih niso spoznali moža, in pripeljejo jih v tabor v silo, ktera je v zemlji kanaanskoj.
Judg.21.13  in vse zajednica pošlje, in govorili so benjaminom, kteri so bili v skale rimonu, in oznanjajo jim mir.
Judg.21.14  in vratili so se benjaminici v to čas, in dali so jim žene, ktere so ostavili v jabeši v gileadu. ali niso jim bilo dobro.
Judg.21.15  ljudstvo se je pa posrnil benjaminom, ker je storil gospod žalost po plemenih izraelovih.
Judg.21.16  in starešine zboru rekó: kaj bomo storili tistim, kteri ostanejo za žene? ker so se posvetili žene iz benjamina?
Judg.21.17  in rekó: nasledstvo, ktero je razbita za benjamina, da se ne bode izgubil rod iz izraela.
Judg.21.18  a mi jim ne moremo dati žene za žene naše; kajti sinovi izraelovi so se zaklevali, govoreč: proklet, kdor je dal ženo benjaminovemu.
Judg.21.19  in rekó: glej, v silo je več praznik gospodu v silo, ktera je na sever od betela, na izhodu solnce, ktera se pravi iz betela v šekem, in na jug od lebona.
Judg.21.20  in zapovedajo benjaminom, govoreč: pojdite in oblečite se v vinogradnih vinogradnih.
Judg.21.21  in pogledajte, in glej, kedar izidejo žene, kteri so prebivali v šilo, boste izšli iz vinogradnih, in pripeljajte se vsak sebi za ženu iz šilovih dcer, in pojdite v zemljo benjaminovo.
Judg.21.22  in kedar pridejo očetje in bratje njih, da se bodejo sodili zoper vas, rečimo jim: pomilujte se nad njimi, ker nismo vjeli vsakega ženo v boči; kajti vi jim niste davali, za to ste postali krivice.
Judg.21.23  in sinovi benjaminovi so tako storili; in vzeli so žene po imenu svojem od točarih, ktere so razgrabili; in pošli so, in vrnili so se v baštinu svojem, in sagradili so gradove in prebivali v njih.
Judg.21.24  in pošli so odtod sinovi izraelovi odtod, vsak v rodstvo svoje in v rodstvo svoje; in odšli so odtod vsi v baštinu svojo.
Judg.21.25  v tistih dnéh ni bilo kralja v izraelu; vsak človek je delal, kar je dobro v očesu svojem. in izraelci so izpolnili benjaminovce, in pobili so jih oštrim mečem, iz mesta do skot, do vsega mesta, ko so se našli, in vse gradove, ktere so našli.
Ruth.1.1    in zgodí se, ko so sodili sodi, nastalo je glad v zemlji. in šel je človek iz betlehema judina, da prebiva v moreh polji, on in žena njegova in sinovi njegovi.
Ruth.1.2    in ime tega moža je bilo elimelek, in ime ženi njegovega noemi, in dva sina njegove mahlon in kilion, efratijci iz betlehema judina. in pridejo v deželo moava, in prebivali so tam.
Ruth.1.3    in elimelek, moža noemega, umrl je; in ostala je ta tudi dva sina njene.
Ruth.1.4    in vzeli so sebi žene moavičke, ktera je bilo ime orpa, in druga rofa; in prebivali so tam kakor deset let.
Ruth.1.5    in umrli so tudi oba, machlon in kiljon, in žena je ostala od njih dva sina in od svojih dva sina.
Ruth.1.6    in vstala je ta z svojimi nevestami, in vrnili so se iz zemlje moapske, ker so slišali v moábskoj polji, da je gospod posetil ljudstvo svoje, da jim je dal kruha.
Ruth.1.7    in izide iz mesta, k kterem je bil, in dva nevestja njena z njo; in hodili so po poti, da se vračajo v judejo zemljo.
Ruth.1.8    pa reče noemi nevestim svojem: pojdite, vratite se vsak v hišo matere svoje; gospod naj oznanjuje vam milost, kakor ste storili mrtvim in meni.
Ruth.1.9    gospod naj vam dá, da boste našli pokoj vsakega v hiši moža svoja. in poljubi jih. in vzdignijo glas svoj, in plakali so.
Ruth.1.10   in rekó mu: s teboj se bomo prišli k svojem ljudstvu.
Ruth.1.11   pa reče noemi: obratite se, kćeri moje! kaj boste šli z menoj? ali imam še sinovi v moči svojem, da bi vam bili moža?
Ruth.1.12   obratite se, kćeri moje, ker sem bil več, da nisem moža, ker sem rekel: imem se moža, da bi imel moža, da bi imel moža, in rodim sina;
Ruth.1.13   ali boste li vredili, dokler se ne postopijo? ali boste se posedali, da se ne boste možili moža? ne, kćeri moje, ker mi se je gorčilo za vas, ker se je izšila zoper mene ruka gospodova.
Ruth.1.14   in povzdignivši glas svoj, plačejo se več. in orpa poljubi svekru svojo, a rut se je sledovala za njo.
Ruth.1.15   pa reče noemi: glej, sovražnik tvoj je vrnil k svojem ljudstvu in k svojem bogovima; vrni se tudi ti za ženom svojo.
Ruth.1.16   a rut reče: ne predaj me, da te ostavim, da se povrnem od tebe; ker kjer hodeš, pojdem, in kjer hodeš ostati, ostal bodem; narod tvoj je moj ljudstvo, in bog tvoj je bog moj.
Ruth.1.17   ko bi bil umrl, umrem, in tam bodem pokoril; tako mi naj gospod storí, in to naj doda, če bi smrt razložil između mene in tebe.
Ruth.1.18   videvši pa noemi, da se je zgodilo, da bi šel ž njo, odpravil se je govoriti k njej.
Ruth.1.19   in šli so oboje, dokler ne pridejo v betlehem; in ko je prišla v betlehem, ves mesto je bila v njih; in rekó: to je noemi?
Ruth.1.20   ona jim pa reče: ne pokličite me noemi; pokličite me mara, ker je več gorljiv zoper mene.
Ruth.1.21   polno sem šel, in prazna me je odvrnil gospod. za kaj me kličete noemi, ker gospod je zoper mene, in vsemogočni me je zgodilo?
Ruth.1.22   tako se je vračala noemi, in rut moavička, nevestka njena, ktera se je vrnila iz kraja moava; in prišli so v betlehemu na početku žetve ječmenja.
Ruth.2.1    in noemi je bilo rodnje moža svojej moža, mož močnega, iz roda elimelekova, ktera je bilo ime booz.
Ruth.2.2    in rut moavička reče noemi: pojdi, pojdi pa na polj, in zbirajem klasy za tem, v katerem bom najel milost. reče jej pa: pojdi, moja hčer.
Ruth.2.3    in šla je, in prišla je, in zgrabila se je na polji za ženniki; in prišla je, da je polja polja boaza, kteri je bil iz roda elimelekova.
Ruth.2.4    in glej, boaz pride iz betlehema, in reče žnjačim: gospod je z vami! in rekó mu: gospod naj te blagoslovi!
Ruth.2.5    in reče boaz otroku svojemu, kteri je postavljen nad ženniki: čega je ta moča?
Ruth.2.6    mladenič, kteri je bil postavljen nad žetvijo, odgovorí in reče: to je moapje moapje, kteri je prišel z noemi iz kraja moapske.
Ruth.2.7    ona pa reče: hodi naj se zbirati in zbirati v snopih za ženami; in prišla je, in ostala se je od jutra do večera, in ostala se je malo na polji.
Ruth.2.8    pa reče boaz ruti: ne poslušaj, moja moja, ne khodi zbirati na drugega polje, in ne pojdi odtod, nego stopij se z močami mojim.
Ruth.2.9    pogledaj na njivo, kjer se žanjajo, in pojdi za njimi; glej, jaz sem zapovedal otrokom, da ti se ne dotaknejo; in če boš žedel, pojdi v posuje, in pij iz čega se začerjajo otroci.
Ruth.2.10   ona pade na obličje svoje, in pokloni se na zemljo, in reče mu: kaj sem našla milost v očesu tvojem, da me spoznaš, da sem jaz stranj?
Ruth.2.11   in odgovorí boaz in jej reče: oznanjen mi je rečeno, kar si storil z teboj po smrti moža tvojega, in kako si ostavila očeta svojega in mater svoje in zemljo roke svoje, in hodila si k ljudstvu, kterega se niste znali enega časa.
Ruth.2.12   gospod naj odgovorí za to, kar si delal, in daj ti več plačilo od gospoda, boga izraelova, pod katerim si prišel, da se postaviš pod krila njegove.
Ruth.2.13   ona pa reče: daj, da najdem milost v očesu tvojem, gospod moj, ker si me opominil, in ker si govoril v srcu hlapce svoje, in glej, jaz nisem kakor eden od otrok tvojih.
Ruth.2.14   in reče jej booz: sedaj pridi, in jedi kruh, in potegni plačilo svoje v ostro. in ona sedla je na strani žnjačev. in poče jej booz brašno, in je jedel, in se je najal, in ostala je.
Ruth.2.15   ko se je vstal zbirati, ukaže booz otrokom svojem, govoreč: tudi med snopami naj se zbiraje, in ne sramotite se.
Ruth.2.16   in tudi odločite z plaškami, in pustite jo, da bi jej zgrabil, in ne preklinjajte jej.
Ruth.2.17   in zbirala je na polji noter do večera; in zašla je, kar se je zbirala; in bila je kakor mera ječmene ječmene.
Ruth.2.18   in vzel je, in vnide v mesto; in videl je svekrva njena, kar je bila zbirala; in iznesla je, in dala jej je, kar je ostala, da se je napolnil.
Ruth.2.19   in reče jej svekrva njena: kje si zbirala danes? in kje si storil? blagoslovljen naj bode kdor te je spoznal. in povedal je svekru svojej, kjer je storil, in reče: ime tega moža, z katerim sem storil dnes, je boaz.
Ruth.2.20   pa reče noemi nevestu svojej: blagoslovljen naj je gospodu, ker ni odpustil milosti svoje ni živih, ni mrtvih. in reče jej noemi: približilo se je nam ta človek, kteri je od roke naše.
Ruth.2.21   a rut, moabita, reče svekru svojemu: tudi to mi je rekel: prilepi se z moimi otrokami, dokler se ne izpolnijo vse žetve moje.
Ruth.2.22   in noemi reče roti svojej snahu: dobro, moja hči, da si šel z močami svojimi, da se ti ne najdejo na drugega polji.
Ruth.2.23   tako se pristopi k otrokom boozovim, da zbirajo, dokler se ne izpolnila žetve ječmenja in pšenice; in ostala je z teboj.
Ruth.3.1    pa jej reče noemi, svekrvo njena: hči, da ti ne bodem iščeval pokoja, da bi ti bilo dobro?
Ruth.3.2    a sedaj je boaz, z katerim si bil močnišče njegovo, ni nam znala? glej, ta noč bode razvalil ječo ječo na gumnu.
Ruth.3.3    usliši se pa, in pomaži se, in obleči na sebe oblačilo svoje, in pojdi na gumno; ali naj se ne spoznaš moža, dokler ne povrni, da pije in pije.
Ruth.3.4    in ko bi ležel, spoznaj mesto, kjer je ležal, in pojdi, in odkryj noge njegovo, in legaj se. on ti bo povedal, kaj ti bodeš storila.
Ruth.3.5    ona mu pa reče: vse, kar si rekel, učinim.
Ruth.3.6    in stopi na gumno, in storil je po vsem, kar jej je ukazal sveklja njena.
Ruth.3.7    in ko je opil booz in jedel, razveselilo se je srce njegovo, in pride, da bi ležel na područji drugega. in ona pride, in odkrila mu noge, in odide.
Ruth.3.8    in zgodí se v polnočnosti, in posrí se človek, in glej, žena leží pri nogah njegovih.
Ruth.3.9    in reče: kdo si ti? a ona odgovorí: jaz sem rut, službenica tvoja, in obleči krilo svojo na služabnik svoje, ker ti si rodnik.
Ruth.3.10   on pa reče: blagoslovljen si ti gospoda, hčer moja! ker ti si pridobil poslednji milost tvoja boljši od prve, ker si ne šel za mladenci, ali siromaši, ali bogati.
Ruth.3.11   in sedaj, kćeri moja, ne boj se; vse, kar si rekel, bodem ti storil; kajti vedel je vse ljudstvo naroda mojega, da si žena moč.
Ruth.3.12   in da je resnično rodnik, da je tudi ta rodnik, kteri je bil več od mene.
Ruth.3.13   ostani tuč noč, in zgodí se jutro, če te osvetí, naj je dobro. ali če ne hoče, da te osvobodi, odkupim te, tako kakor živ gospod! legaj se do jutra.
Ruth.3.14   in ležala je k nogam njegovem do jutra, in vstala je, dokler ne spoznal eden drugega. in reče boaz: naj se ne poznaje, da je prišla žena v gumno.
Ruth.3.15   in reče jej: podaj belo, ktera je na tebi, in vzemi ga. in zgrabi ga, in izmeri šest mečev ječmenja, in položi ga. in vnide v mesto.
Ruth.3.16   in ko je prišla k svekru svojej, reče: kaj si ti, moja hčer? in reče jej vse, kar jej je storil človek.
Ruth.3.17   in reče: tisto šest mečev ječev je dal meni, ker mi je rekel: ne bodi več prišel k svekru svojemu.
Ruth.3.18   ona pa reče: sedi se, hči moja, dokler ne spoznaš, kako se bo zgodilo beseda; kajti ta človek ne bode spokojnil, dokler se ne izpolni ta besedo.
Ruth.4.1    in vooz se stopi na vrata, in sedel je tam. in glej, prišla je rodnik, o kterem je rekel boaz. in reče mu: vedaj, zdaj se, sedi ovamo. in odide, in sede.
Ruth.4.2    in vzemši boaz deset moža iz starejšin mesta mesta, in reče: sedite tu. in sedó.
Ruth.4.3    in reče područniku: polja polja, ktera je za brata našega elimeleka, dajal je noemi, ki se je vračal iz kraja moava.
Ruth.4.4    in jaz sem povedal: oznanjal ti bodem, govoreč: kupi pred seboj, kteri so sedeli, in pred starešinami naroda mojega; če si ti izkušal, pokupi; če pa ne pokupiš, povedaj mi, da bodem spoznal, da ni mimo tebe, kteri bi izkusil, in jaz sem po tebi. on pa reče: jaz pokupim.
Ruth.4.5    in reče boaz: v dan, ko si kupil njivo iz roke noemi, možeš tudi rutu moavičinu, ženo mrtvovega, da postaviš ime mrtvih v baštini njegovem.
Ruth.4.6    pa reče rodnik: ne bom mogel, da ga osramotim, da ne pogubim dědictví mojo; podaj si moč mojo, ker ne bom mogel pokupiti.
Ruth.4.7    in to je več pravičnost v izraelu, na popravljenje in za popravljenje, da bi izpolnjeval vsak besedo. in izdajal je človek obupanje svoje, in dajal je bližnjemu svojemu, in to je pričanje v izraelu.
Ruth.4.8    in rekel je rodnik boozovi: kupi si ti. in vzel je obuvo svoje.
Ruth.4.9    in reče vooz starejšim in vsem ljudstvu: vi ste dnes pričanje, da sem ostal iz roke noemi vse, kar je elimelekovo, in vse, kar je aljon, in mahlon.
Ruth.4.10   tudi rut moavičinu, ženo mahlonovo, dal sem sebi za ženo, da povrnem ime mrtvega v baštini njegovem, da se ne iztrebi ime mrtvih od bratov njegovih in iz rodú njegovega; vi ste pričanje danes.
Ruth.4.11   in vsi ljudstvo, kteri so bili v vratih, in starešine rekó: svideteli smo! gospod daj, da bode žena, ktera vnide v hišo tvojo, kakor rachel in kakor lea, ktere so obje gradili dom izraelov; in delaj se moč v efrati, in imaš ime v betlehemu.
Ruth.4.12   in naj bode dom tvoj kakor dom peresa, kterega je bila tamara rodila judovi, od semena, ktero ti bode dal gospod iz tega otrok.
Ruth.4.13   in vzeme boaz rut, in ona mu je postala ženo; in vnide k njej; in gospod jej je dal, da zače, in rodila je sina.
Ruth.4.14   in žene rekó noemi: blagoslovljen gospod, kteri ti ne odpustí danes, in naj se imenuje ime tvoje v izraelu!
Ruth.4.15   in on ti bode za povračilo dušo, in da se ohrani vekomaj; ker ga je rodila ženina tvoja, ktera te je ljubil, ktera ti je bolje od sedmerih sinov.
Ruth.4.16   in noemi vzel mladenič, in položil ga je v srcu svojem, in postala ga je za čisto.
Ruth.4.17   in sosedi mu prizovajo ime, govoreč: sina je rodila noemi; in nazvali so mu ime obed. on je oče jišaj, očeta davidova.
Ruth.4.18   a to so rodovi perez: perez je rodil esrona;
Ruth.4.19   esrom je pa rodil rama; a ram rodi aminadaba;
Ruth.4.20   aminadab je rodil nahšona; in naason je rodil salmona.
Ruth.4.21   salmon je pa rodil boaza; in boaz je rodil obeda;
Ruth.4.22   obed je pa rodil jišaja; jessej je pa rodil davida. in glej, reče: sedi se, moja hči, dokler ne spoznaš, kako se bo zgodilo; kajti ne bo pogodilo moža, dokler se ne izpolni ta beseda.
1Sam.1.1    bilo je bil neki človek iz ramathajima sifana, iz gore efrajimovega, po imenu elkana, sin jerahmeela, sina elia, sina tofega, v efrajimovej oblasti.
1Sam.1.2    imajoč dva žene, eden se je imenoval anna, in druga penina; in penina imajo otročice, ali ana ne je imela otroka.
1Sam.1.3    tako je šel človek od dnî iz mesta svojega, da se pokloni in prinese žrtvovanje gospodu nad vojskama v silo. in tam je bila dva sina njegovega, hofni in pineas, duhovni gospodovi.
1Sam.1.4    in zgodí se dan, ko je elkana prinasil, in dal je svojej ženi peninini in vsem jedom jej in vseh rodú njenih.
1Sam.1.5    ali anji je dal enega dič, ker je ljubil ana, ali gospod je zamknla utrobe njeno.
1Sam.1.6    ker ne je dal jej gospod otroka po žalovanji svojem, kakor v žalovanji žalosti njene, in je zahranil, za to, da je gospod zatvoril utrobe njeno, da jej ne dá otroka.
1Sam.1.7    tako je delal rok po godu, ko je prišla v dom gospodovo; in vpila ga je, in ji je plakal, in ne jedi.
1Sam.1.8    in reče jej elkana, moža njeno: anna, kaj plačeš? in reče jej: kaj ti je, da jokaš? kaj pa ne jedeš? in za kaj se prepeva srce tvoje? nisem jaz ti bolji od deset otrok?
1Sam.1.9    in vstala je ana, po tem, da so jedli in pili v šilo, pred gospodom; a eli je sedel na stolu pri vratu svetišta gospodovo.
1Sam.1.10   in bila je v žalosti duši, in molil se je gospodu, in zaplakal je plakal.
1Sam.1.11   in naredila je obet, govoreč: gospod nad vojskama, če pogledaš na ponižnost službe svoje, in spomeneš se mene, in ne spomeneš službenici svoje, in daješ hlapcu svojemu moža moža, da ga dam tebi, gospod, noter do dnevih dnî njegovega, in železo ne bo prišlo na glavo njegovo.
1Sam.1.12   in zgodí se, ko je mnogo molila pred gospodom, zahranil je eli usta njena.
1Sam.1.13   ali ona je govorila v srcu svojem, in ustne njene so se slavili, ali ni se glas njegov slišal; zato eli je mislil, da je pijan.
1Sam.1.14   in reče jej eli: doklej boš prepil? potegni se od vina svojega.
1Sam.1.15   a ana odgovorí in reče: ne, gospodarje moj! jaz sem žena hudovoljna žena; vina in pijanja sem ne pila; in izlil sem dušo svojo pred gospodom.
1Sam.1.16   ne daj hlapcu svojemu za drugega rodú, ker sem od obilnosti mogočnosti mojega sem ostala do sedaj.
1Sam.1.17   in odgovorí eli in reče: pojdi v miru, in bog izraelov naj ti dá prosi, ktero si ga prosil.
1Sam.1.18   pa reče: namreč je hlapca tvoja našla milost v tvojim očesu. in žena je hodila po svojem hodi, in jedel je, in obličje njeno ni bil več.
1Sam.1.19   in vstali so jutro jutro, in poklonili se so gospodu, in odidejo, in pride v hišo svojo v ramu. in elkana spoznal aninu, ženo svojo, in gospod se je spomenil.
1Sam.1.20   in zgodí se, in zgodí se v času dnî, in rodila je sina, in dal mu je ime samuel; ker reče: od gospoda ga sem prosil.
1Sam.1.21   in prišel je človek elkana in ves dom njegov, da prinese v silo žrtvovanje dnî in obljube svoje.
1Sam.1.22   ali ana ne vnide s njim, ker je rekla moža svojemu: dokler ne pride otrok, da ga odpelja, da se pokaže pred obličjem gospodovem, in ostane tam vekomaj.
1Sam.1.23   in reče jej elkana, moža njeno: delaj, kar ti je dobro, ostani, dokler ga ne odsečeš; ali gospod naj oznaní, kar je izšel iz ust tvojih. in ostala je žena, in hotela je sina svojega, dokler ga ne odseče.
1Sam.1.24   in ko je prišla s njim, odide ga v šilo s trem telcem in jednu efo najbolja in meč vina, in vzeme ga v hišo gospodovo v šilo. a otrok je bil med njimi.
1Sam.1.25   in pripeljali so ga pred obličje gospodovo; in oče njegov zakla dar, katero je delala od dnî gospodu. in pripeljal je mladenič, in zakla je telca. ter pripelje ana mati otroka k iliju.
1Sam.1.26   in reče: gospod, po meni živi duša tvoja, gospod moj, jaz sem ta žena, ki je storil pred seboj, da se molim gospodu.
1Sam.1.27   za tega otroka sem molil, in gospod mi je dal, kar sem ga prosil.
1Sam.1.28   in jaz ga bodem zgrabil gospodu po vsej dnéh, v katerim živi, gospod.
1Sam.2.1    ona pa reče: razveselilo se je srce moje v gospodu, prevzdignila se rog moj v gospodu; razširila je usta moja zoper sovražnikov mojih, ker se veselim v blaginji tvoji.
1Sam.2.2    nihče ni svet kakor gospod, ker nima več, kakor bog naš.
1Sam.2.3    ne govorite veličastva, ne govoré vekomaj iz ust vaših; ker gospod je bog znanja, in delal je delo njegove.
1Sam.2.4    luk mogočnega je ležal, in slabi opravljajo moč.
1Sam.2.5    polni plačejo za kruh, in gladnici se prepuščajo; kajti neplodna je rodila sedem, in veliko od otročev je ležal.
1Sam.2.6    gospod pogubi in oživlja, snide v grob, in vrne.
1Sam.2.7    gospod ponižuje in obogatí; ponižuje in povzdigne.
1Sam.2.8    povzdigni se iz zemlje ubogih, in od gnoja vstane ubogih, da sedi z močnimi ljudstvom, in prestol slave posedi njih.
1Sam.2.9    zgrabi obljube svoje, a pravica pravičnega bode blagoslovljeno, ker ne v moči je moža moč.
1Sam.2.10   gospod slabo bode storil zoper njega, gospod svet naj ne se hvali v razumu svojem, in naj ne se hvali moč v moči svojem, in naj ne se hvali bogač v bogatstvu svojem; nego v tem naj se hvali hvala, da spoznaje in poznaje gospoda, in da dela sodbe in pravico v sredi zemlje. gospod bo prišel na nebesa, in izročil je rog kristusa njegovega.
1Sam.2.11   in odstopivši ga tam pred gospodom, odide v ramu; a otrok je služil gospodu pri svećeniku iliji.
1Sam.2.12   a sinovi elijevi so bili prazni sinovi; niso spoznavali gospoda.
1Sam.2.13   in pravičnost duhovnika od ljudstva. ko je bilo vsakega, kteri je prinosil, prišlo je mož vélikega duhovna, ko je meslo meso, in bila je trga tršega v ruci svojem.
1Sam.2.14   in potegla je v vrg, ali v kotel, ali v vrč, ali v vrg; in vsak, kar je prišlo, vzeme ga svećenik. tako so delali vsem izraelom, kteri so prišli v silo.
1Sam.2.15   tudi, predno so se kadili loj, prišlo je mož vélikega duhovna, in reče človeku, kteri je prinosil: daj meso, da se zapečati svećeniku, ker ne bo vzel od tebe mesena mesa;
1Sam.2.16   ko pa reče človek: potegni najprej sebo tuk, in vzemi ti, katero želi duša tvoja. pa mu reče: ne, dajaj se torej sedaj; če pa ne, vzemem krepko.
1Sam.2.17   in greh otrokov je bil več velik pred gospodom, ker so videli daritve gospodovo.
1Sam.2.18   in samuel je služil pred gospodom, in otrok je oblečen z efodem.
1Sam.2.19   in naročilo mu je mati njegova malo dnî, in prinesla mu je od dnî, ko je šel z možem svojem, da prinese dnč dnî.
1Sam.2.20   in eli blagoslovi elkana in ženo njegovo, govoreč: gospod naj ti dá seme od tega žene za to, kar je dal gospodu. in odidejo.
1Sam.2.21   in pogledal je gospod annu, in ona zače, in rodila je troje sina in dve kćeri. in otrok samuel je bil velik pred gospodom.
1Sam.2.22   in eli je bil več star, in slišal je, kar so delali sinovi njegovi zoper izraelce.
1Sam.2.23   in reče jim: kaj delate tako? ker sem slišal od vas vse ljudstvo.
1Sam.2.24   ne, otroci, ker ne je dobro beseda, katero sem slišal, ne delajte ljudstva božjega.
1Sam.2.25   če greši človek zoper čovjeka, pomolijo se za njega; če pa greší zoper gospoda, kdo bi se za njega molil? ali niso poslušali glasa očeta svojega, ker gospod je hotel pogubiti, da bi jih pogubil.
1Sam.2.26   a otrok samuel je hodil, in bilo je dobro in dobro v gospodu in v ljudsteh.
1Sam.2.27   in prišel je božji človek k eli in reče: tako govori gospod: nisem se razodel domu očeta svojega, ko so bili v egipji v hišo faraonovo?
1Sam.2.28   in izvolil sem dom očeta svojega od vseh rodov izraelovih, da mi je služabnik, da hodi na mojem žrtveniku, in kadilo kadilo, da bi nosil efod pred menoj? in dal sem hišo tvojo očeta vse žrtvovanje izraelovih.
1Sam.2.29   kaj torej gledaš za moje kadilo in daritve moje, ktera sem imel dušo mojo, in da si slavil otroke svoje boljši od mene, da se boste blagoslavljali početke vseh darov izraelovih mojega izraelja?
1Sam.2.30   zato tako govori gospod, bog izraelov: jaz sem rekel: dom tvoj in dom očeta svojega bodi prošlo pred menoj do vekomaj; a sedaj, govori gospod, ne daj se! nego tistih, kteri me slavljajo, slavit bodem, kteri me prezirajo.
1Sam.2.31   glej, dnevi pridejo, in iztrebim seme tvoje in seme domu očeta svojega.
1Sam.2.32   tako da ti ne bode starejši v domu svojem po vseh dnevih.
1Sam.2.33   ali nisem ti potrebil moža od mojega oltára, da bi odtegnil oči tvoje in pogubiti tvojo dušo; in vsi, kteri so obilno v hiši tvojo, popadajo v moža moža.
1Sam.2.34   in to ti bode znamenje, kar bode prišel na njih dva sina, hofni in pineas: v enem dan bodo oba umrli.
1Sam.2.35   in postavim sebi svećenika verno, kateri bo storil v srcu svojem in v duši svojem; in odgradil mu bodem dom verno, in hodi pred mojim pomazanjem po vsej dnevih.
1Sam.2.36   in vsak, kdor izobiluje v hiši tvojej, pride, da mu se klanjajo za pič srebra, govoreč: potegni me na enega od služabnika svojega, da bi jedel kruh.
1Sam.3.1    in otrok samuel služi gospodu pri eliji; in beseda gospodova je bilo v tistih dnéh, in viđenja je nič več.
1Sam.3.2    in zgodí se v tem dan, ko je eli ležel na mestu svojem, in oči njegovi so se zaplačili, da se ni mogel gledati,
1Sam.3.3    in svetilnik božji predložil, in samuel je ležel v svetišči božjej, kjer je kovčeg božji.
1Sam.3.4    in gospod pokliče samuela; in on reče: glej, jaz.
1Sam.3.5    in stopi k eli, in reče: glej, jaz sem, ker si me poklical. in reče: nisem te poklical; pojdi, sedi. in vrne se, in ležal je.
1Sam.3.6    gospod pa poklical, in pokliče samuela samuela; in pride samuel, in šel je k eli, in reče: glej, jaz sem, ker si me poklical. in reče: nisem te poklical, vrni se in sedi.
1Sam.3.7    in samuel je še ne spoznal gospoda, in še mu se ni otkrila beseda gospodovo.
1Sam.3.8    gospod pa pokliče samuela trečega. in vstal je, in odide k eli, in reče: glej, jaz sem, ker si me poklical. in spoznal je eli, da je gospod poklical otroka.
1Sam.3.9    in reče samujevi: pojdi, sedi, in če te pokliče, reci: govori, gospod, ker sluša tvoj hlapec. in šel je samuel, in ležal je na mestu svojem.
1Sam.3.10   in prišel je gospod, in stopi, in pokliče kakor več: samuelu! samuel! in samuel reče: govori, ker je tvoj hlapec slišal.
1Sam.3.11   in gospod reče samuelu: glej, jaz bom storil v izraelu, da bo vsak, kdor ga sliši, obleče oba ušesa.
1Sam.3.12   v tem dan bom postavil zoper ilija vse, kar sem govoril v hišo njegovem; začal bodem in dokončal.
1Sam.3.13   oznanjal sem mu, da sovražim hišo njegovo za vekomaj za krivico, katero je vedel, da so sinovi njegovi preklinjali, in nič jih ne sleči.
1Sam.3.14   za to sem se zakledal domu elijevo, da se ne bode oprošteno krivičnosti doma ilijeva za žrtve in v žrtvoh vekomaj.
1Sam.3.15   in samuel je ležal do jutra, in razprla je vrata doma božjega. in samuel se je bali oznaniti viđenje eli.
1Sam.3.16   in reče eli samuelu: samuelu, sin moj? on odgovorí: glej, jaz.
1Sam.3.17   in reče: kaj je to, kar ti je rekel? ne skrivaj se od mene. tako ti naj storí bog, in tako naj pribavlja, če si mi skril ničesar od vseh beseda, ktera ti je govoril.
1Sam.3.18   in samuel mu oznaní vse to, in nič ga ni skril. in reče eli: gospod je; delai, kar mu je dobro.
1Sam.3.19   in velik je samuel, in gospod je bil ž njim, in nič z besedo svojimi ne pade na zemljo.
1Sam.3.20   in spoznajo se ves izrael od dana do beer-šebe, da je samuel veren za preroka gospodovo.
1Sam.3.21   in gospod se pokaže več v silo, ker se je gospod razodel samuelu. in veroval se je samuela prerok v vsem izraelu, od konca kraja do konca. ali eli je bil več starec, in sinovi njegovi so hodili in hodili so hudo pred gospodom.
1Sam.4.1    in zgodí se v tistih dnevih, in sebrali so se filistejci na boj zoper izraela; in opolčili so se pri eben-ezezer, in filistejci se utaborijo v afeku.
1Sam.4.2    in pelili so se filistejci na boj zoper izraela; in razbijo se bitva, in razbila se je izrael pred filistejci, in bili so na polji na polji štiri tisoč moža.
1Sam.4.3    in ko je prišel ljudstvo v tabor, rekó véliki izraelovi: za kaj nas je udaril gospod dnes pred inoplemenniki? pojmo k nam iz šilo kovčeg božji iz silo, da bodi sredi nas, in izpelje nas iz roke neprijatelja naših.
1Sam.4.4    in ljudstvo pošlje v silo, in iznesó odtod kovčeg gospoda, boga, sedečega nad kerubami; in oba sina eli, hofni in pineas, odpeljejo odtod.
1Sam.4.5    in zgodí se, ko je prišel kovčeg božji v tabor, klical je ves izrael z močnim glasom, da se potrese zemlja.
1Sam.4.6    in slišali so filistejci krik, in rekó: kaj je ta velika krik v taboru hebrejskim? in spoznajo, da je bil kovčeg gospodov prišel v tabor.
1Sam.4.7    in postrašili so se filistimlijci, in rekó: bog je prišel v tabor. in rekó: gorjé nam, ker nikoli več ni bilo več.
1Sam.4.8    gorjé nam! kdo nas bo izpeljal iz roke tiste silnih bogov? to so bogovi, kateri so udarili egiptov z vsajem udarom v puščavi.
1Sam.4.9    prestarite se in budite možjé, filistejci, da ne boste služili hebrejem, kakor so nam služili. bodite moža, in bojte se.
1Sam.4.10   in bojovali so se, in udarili so se izrael, in bežali so se vsak v šator svoj; in bila je mnogo velika iazva; in padli so z izraelom trideset tisoč peči.
1Sam.4.11   in kovčeg božji je vzet, in oba sina elijeva poginejo, ofni in pineas.
1Sam.4.12   in pobezhal je eden benjaminiv iz boje, in pride v silo tisti dan, in oblečeno oblačilo, in zemljo na glavi.
1Sam.4.13   in ko pride, in glej, eli je sedel na sedališči pri vratih, gledajoč po poti; kajti srce njegovo je storil za kovčeg božji. in človek, ko je prišel v mesto, oznanjal je, in vpila se je vse mesto.
1Sam.4.14   in slišavši eli glas vičja, reče: kakošna je ta glas? in človek je prišlo, in pride in oznaní iliji.
1Sam.4.15   ali eli je bilo devedeset in devetdeset let; in oči njegovi so se povzdignili, da ne bi videl.
1Sam.4.16   in reče mu človek: jaz sem, kteri sem izšel iz boje, in jaz sem prišel danes iz boje. in reče: kaj se je zgodilo, sin moj?
1Sam.4.17   in odgovorí otrok, in reče: pobežal je izrael pred filistejci, in bila je velika iazva ljudstva; in oba sina tvoje, hofni in pinehas, so umrli, in kovčeg božji je vzela.
1Sam.4.18   in zgodí se, ko se je spomenil z kovčega božjega, pade, in padla je od sadú na strani pri vratih, in razbila se, in umrl je, ker je bil starec in težki; in on je sodil izraela po dvadeset let.
1Sam.4.19   a nevestka njegova, žena pinehava, je bila težka, da je rodila; in ko je slišala zvesto, da je vzela kovčeg božji, in da je umrl sovražnik njeno in moža njeno, osramotil se je, in rodila je, ker so je prišli k njej bolezni.
1Sam.4.20   in ko je bil čas umrl, rekó jej žene, ki so pred njo: ne boj se, ker si sina rodila. ali ona ne odgovorí, in ne odgovorí.
1Sam.4.21   in pokliče otroka: malja, za voljo kovčega božjega, in za svekrvo njeno, in za moža njeno.
1Sam.4.22   in reče: odvrnila je slava izraelovo, ker se je premenilo kovčeg božji.
1Sam.5.1    in filistejci so vzeli kovčeg božji, in odnesó ga iz eben-ezera v ašdod.
1Sam.5.2    in vzeli so filistejci kovčeg božji, in vnesó ga v dom dagona, in postavijo ga pred dagona.
1Sam.5.3    ko so se torej asdodijci vstal, pogledali so v dom dagona, in glej, dagon ležal je s obličjem svojim pred kovchegom božjim. in vzdignili so dagona, in postavili so ga na njegovo mesto.
1Sam.5.4    in zgodí se, ko so se zvedali jutro jutro, pa se glej, da je dagon padl nits pred kovčegom gospodovo; glava dagona in oba robe rok njegovih so bili potegljeni na praga; samo rop dagonov je ostal.
1Sam.5.5    za to ne hodijo svećenici dagonovi, in vsi, kteri vnidejo v dom dagona v ašdodu, do današnjega dnî.
1Sam.5.6    in položilo se je ruka gospoda nad azotom, in izpeljal jih je, in pogubil je njih, in v ašdodih, v ašdod in v njih krajih.
1Sam.5.7    ko so pa videli asdodovci, da je tako, rekó: kovčeg boga izraelova ne ostane z nami; ker krivična je ruka njegova na nas in na dagon, boga našega.
1Sam.5.8    in poslali so, in zberejo k njim vse filistejske knezove, in rekó: kaj naj storimo za kovčeg boga izraelova? in rekó jim: prešlo se naj kovčeg boga izraelova k getu.
1Sam.5.9    in zgodí se, ko je izšla, in ruka gospodova je bila v mestu, in velika strah je bila v mestu; in udarili so moža tega mesta, od najmanjega do največ; in izpolnjevali so jih mreže.
1Sam.5.10   in poslali so kovčeg božji v ekron. in ko je prišel v ekronu kovčeg božji, klikali so ekronijci, govoreč: pripelili so k nam kovčeg boga izraelova, da bi pogubil nas in ljudstvo naše.
1Sam.5.11   in poslali so, in zbrali so vse knezove filistejčev, in rekó: odpelite kovčeg boga izraelova, da se vrne na svoje mesto, da se ne pogubi nas in ljudstva našega. kajti bila je smrtnost smrtna po vsej mestu, ker je bil tam dan božji zaklad.
1Sam.5.12   in tisti, kteri niso umrli, padli so z vrbami, in krik mesta mesta je potegla k nebu.
1Sam.6.1    in ko je bil kovčeg božji na zemlji filistejskim sedmero mesecev.
1Sam.6.2    in pokličejo filistejci svećenike in vračare, govoreč: kaj bomo storili z kovčegom gospodovem? pokažite nam, kako bomo ga poslali na njegovo mesto.
1Sam.6.3    in rekó: če ste odpustili kovčeg boga izraelova, ne bodite ga odpustili prazno, nego oddajte jej za krivičnost; tedaj boste ozdravljeni, in spoznajete, za kaj se ne odstopi njegova roka od vas.
1Sam.6.4    in rekó: kakošno je za krivičnost, da mu dajemo? in rekó: pet zlatnih kraja, po broj filistejskim, pet zlatnih kraja, ktera je bilo pet zlatnih kraja; ker v vas, in na vaših vélikih, in na ljudstvo.
1Sam.6.5    izpolnjajte se po podobih svojih, in podobe miših vaših, kateri pogubijo zemljo, in dajte slavo bogu vašemu; ali da zavrhne roko svojo od vas in od vaših bogov in iz zemlje vaših.
1Sam.6.6    za kaj boste obnosili srca svoja, kakor so zakoravali egipčani in faraon njih srce? ali ne so jih, ko so jim hlapili, odpustili so jih, da odidejo?
1Sam.6.7    pojdite torej, in naredite novo veter, in dva volja, ktera je bilo brez otroka, in zaprimite krave v vozi, in vzemite otroke svoje od njih v hišo.
1Sam.6.8    potem vzemete kovčeg, in položite ga na kola; in zlatne veče, ktere mu dadete za žrtvu naknadnicu, položite, in položite ga, da odide.
1Sam.6.9    in glejte, če hodi po poti svojega kraja v betsemes, on nam je postal to veliko hudo; če pa ne, spoznamo, da ni ni ruka njegova na nas udaril, nego to nam se je zgodilo.
1Sam.6.10   in tisti filistimlijci so tako storili; in vzeli so dve telce, ktere so bili zaplačeni, in položili so jih v vozi, a njih telci so položili v hišo.
1Sam.6.11   in položili so kovčeg gospoda na vozi, in podnožje z zlatom, in podobe zlatnih miših.
1Sam.6.12   in volje so hodili po poti po poti v betsemes; po jednom putu so hodili in čakali, in ne prestopijo ni desno, ni levo; in knezovi filistejci hodili za njim do kraja betsemes.
1Sam.6.13   in bet-semes ženili so žetve pšenice v dolini; in vzdignivši oči, ugledajo kovčeg, in radovali so se za njim.
1Sam.6.14   in kola je prišel v polje jošea bet-šemeša, in ostali so tam; in tam je bil velik kamen; in razsekali so drobe jeza, in preroke prinesó na vsesozhzhenie gospodu.
1Sam.6.15   in leviti so nosili kovčeg gospodovo, in meč, ktera je bila z njim, in katere so bili v njem zlatnih vekomaj, in položili so ga na velikom kamenji. možjé pa betsemes prinesó žrtvov in žrtve žré v tem dan gospodu.
1Sam.6.16   in ko so to videli pet vojske filistejskih, povrnijo se v to dan v ekronu.
1Sam.6.17   a to so zlatne darove, ktere so izdali filistejci gospodu za krivičnost: za ašdod eden, za gaza eden, za aškelon eden, za gat eden, za ekron eden.
1Sam.6.18   in zlaté myširi po števih vseh gradov filistejskih, njih pet knezov, od kreposti krepkih in do veselja fereznih, in do velikega kamenja, na kterem so položili kovčeg gospodovo, kteri je bila na polji jošea betsemejčega.
1Sam.6.19   a gospod udari ljudî, kteri so bili v betsemes, ker so videli v kovčeg gospodovo. in udarili so nad ljudstvom sedamdeset moža in petdeset tisoč; in ljudstvo se plaši, ker je gospod udaril veliko udarom.
1Sam.6.20   in moža betsemisa rekó: kdo bi mogel prešlo pred gospodom, tem svetim bogom? in k komu bo šel iz nas?
1Sam.6.21   in poslali so glasnike k mestom kiriat-jearima, govoreč: filistejci so odpelili kovčeg gospodovo; sedite, in pelite ga k sebi.
1Sam.7.1    in pridejo možjé kirjat jearima, in ponesó kovčeg gospodovo, in vpeljejo ga v dom aminadabov, kteri je na padu; in eleazara, sina njegovega, posvetili so, da se držajo kovčeg gospodov.
1Sam.7.2    in zgodí se od dné, ko je bil kovčeg v kiriatjearim, prošlo je mnogo dnî; in bilo je dvadeset let. in ves dom izraelov se je povrnil za gospodom.
1Sam.7.3    tedaj reče samuel vsemu domu izraelovu, govoreč: če boste se po vsej srcu svojem obratili se k gospodu, odpelite izmed sebe tujcev bogove in astarje, in pripravite srce svoje k gospodu, in služite njemu samemu, in izpelje vas iz močnih roke.
1Sam.7.4    in odpeljejo sinovi izraelovi vaalove in astarje, in služili so samemu gospodu.
1Sam.7.5    in reče samuel: zberite vse izraela v mispu, in molim se za vas gospodu.
1Sam.7.6    in zberó se v mispu, in čerpali so vode, in izlajali so pred gospodom, in postili so tisti dan, in rekó: grešili smo se pred gospodom. in sodil je samuel izraelce v mispu.
1Sam.7.7    ko so pa slišali filistejci, da so se zberili vsi sinovi izraelovi v mispu, pošli so se vojske filistejske zoper izraela. in slišavši to izraelci, uplašijo se pred filistejci.
1Sam.7.8    in rekó sinovi izraelovi samuelu: ne hrani, da ne kličeš za nas k gospodu, bogu našemu, da bi nas rešil iz roke filistejskih.
1Sam.7.9    in samuel je vzel enega jagnječega jašče, in prinese ga kakor paljenice gospodu; in klical je samuel k gospodu za izraela, in gospod ga odgovorí.
1Sam.7.10   ko je bil pa samuel prinesel vsesozhzhenie, približali so se filistejci na boj proti izraelu. ali gospod zagranil v tem dan z močnim glasom na filistejce, in obudil so se, in pobili so se pred izraelom.
1Sam.7.11   in izraelci izidejo iz mispa, in poganjali so se filistejce, in udarili so jih, dokler ne so pod betar.
1Sam.7.12   in samuel je vzel enega kamen in ga postavi sredi mispa in sen, in dal mu ime eben-ezer, govoreč: dokler nam je gospod pomagal.
1Sam.7.13   tako so se ponižali filistejce, in niso se več prišli do kraja izraelske; in ruka gospodova je bila zoper filistejce po vsi dnevih samuela.
1Sam.7.14   in povrnili so se mesta, ktere so bili vzeli filistejci od izraelaca, od ekron do gat; in područje njih je izrael odpeljal iz roke filistejců. in bila je mir mezhdu izraelom in amorejci.
1Sam.7.15   in sodil je samuel izraela po vseh dnevih življenja svojega.
1Sam.7.16   in šel je po leto rodov, in hodil je po betelu, in v gilgalu, in v mispu, in sudil je izraelu po vsem tem mestih.
1Sam.7.17   in prišel je v ramu, ker je bil tam hišo njegovo, in tam je sudil izraela; in sagradil je tam oltar gospodu.
1Sam.8.1    in zgodí se, ko je samuel postal, postavil je sinove svoje za pravičnike nad izraelom.
1Sam.8.2    in ime prvenca njegovega sina je joel, in vsak sin njegov abija; sodili so se v virsavijo.
1Sam.8.3    ali sinovi njegovi niso hodili po njegovim putih, in vrnili so se za sramoto, in vzeli so darove, in izpolnjevali so pravičnosti.
1Sam.8.4    tedaj se zberó vse izraelce, in pridejo k samuelu v ramu.
1Sam.8.5    in rekó mu: glej, ti si bil več, in sinovi tvoji ne hodijo po tvojim putih; sedaj pa postavi nad nami kralja, da bi nas sudil, kakor so vsi narodi.
1Sam.8.6    slišal je pa to beseda samuelu, kakor so rečeli: daj nam kralja, da bi nas sudil. in molil se je samuel k gospodu.
1Sam.8.7    in gospod reče samuelu: poslušaj glas ljudstva v vsem, kar ti govoré; ker te niso odvrnili, nego mene so odvrnili, da ne bodem kraljeval nad njimi.
1Sam.8.8    kakor so delali vse, kar so storili od dné, ko sem jih izpeljal iz egipta do današnjega dnî, ko so me zapustili in služili drugim bogovima, tako so tudi ti delali.
1Sam.8.9    in sedaj poslušaj glas njih; ali pričaj jih, in oznanjuj jim pravico kralja, kateri bode kraljeval nad njimi.
1Sam.8.10   in reče samuel vse besedo gospodovo ljudstvu, kteri ga je prosil kralja.
1Sam.8.11   in reče: to bode pravico kraljestva, kteri bode kraljeval nad vami: otroke svoje bode prejel, in položí se v kolesnici svojem in v konjah svojih, in ti bodejo hodili pred kolesnicem njegovim.
1Sam.8.12   in postavit jih bode za stotnike in za stotnike, in da požnejo žetve njegovo, in žetili žetevo njegovo, in da izpolnjujejo več vojsko njegovega in područja kolesnits njegovih.
1Sam.8.13   in žene svoje bo vzel za mišljenje, za maščarje, in za maščevanje.
1Sam.8.14   in njive svoje, in vinogradniki vaših, in svoje olive masline ponesó, in dá svojim hlapcem.
1Sam.8.15   in od semena vaših in vinograda vaših dá desetinu in dajal njih skopcem in svojim hlapcem.
1Sam.8.16   in hlapce svoje, in hlapce svoje, in mladosti svoje najbolje in oslice svoje vzeme, in zasedi na delo svoje.
1Sam.8.17   tudi stada vaših doseče, in vi boste mu služabniki.
1Sam.8.18   in v tisti dan boste klikali pred kraljem vašim, katerega ste sebi izbrali; ali gospod vam ne bode uslišal v tistih dnevih, da ste vi izbrali kralja.
1Sam.8.19   ljudstvo pa ne hotel poslušati samuela, in rekó: ne, nego kralj naj ima nad nami.
1Sam.8.20   in bodemo tudi mi kakor vsi narodi; in sodi nas kralj naš, in izide pred nami, in bojuje vojsko naše.
1Sam.8.21   in slišal je samuel vse besede ljudstva, in govoril je pred obličjem gospodovim.
1Sam.8.22   in gospod reče samuelu: poslušaj glasa njih, in postavi jim kralja. in samuel reče ljudstvu izraelovim: pojdite, vsak v svoj mesto.
1Sam.9.1    bilo je pa neki človek z benjamina, ktera je bilo ime kis, sin abiela, sina serora, sina bekoratova, sina afina, sina benjaminijeva, moža močnega.
1Sam.9.2    imel je sin, po katerem je bilo sin, ktera je bilo ime šaul, dober in dober; in v izraelu ni bilo dober več od njega; več in več je bil višiji od vseh kraja.
1Sam.9.3    ko so se pa poginili oslici kiša, očeta saulovo. in kiš reče svome sinu šaulu: vzemi med seboj eden od otrok, in vstani, in pojdi, in iščite oslice.
1Sam.9.4    in prošla je zemljo efrajimovo, in prošlo je zemljo salisa, ali ne najdejo; in prošli so zemljo šaalima, ali nič ni. prošla je pa zemljo jakima, ali ne najdejo.
1Sam.9.5    ko so bili prišli v suf, reče saul hlapcu svojemu, kteri je bil ž njim: pojdi, tornimo se, da bi mi oče moj nebil magarih, da se za nas ne bodi.
1Sam.9.6    a otrok mu reče: glej, človek božji je v tem mestu, in ta človek je slaven; vse, kar bi govoril, prišlo bo; pojdi torej, da nam oznanjuje pot naš, po kterem smo šli.
1Sam.9.7    in reče saul otroku svojemu: in glej, ko bomo šli, kaj bi pripeljal človeku? ker kruh so izpolnjevali iz naših kraja, in nismo, da bi ponesli človeku božjemu; kaj imamo?
1Sam.9.8    otrok se pa odgovorí k saulu, in reče: glej, v moči mojo se najde četvrti srebrnih šekela; dajem človeku božjemu, da nam oznaní naš pot.
1Sam.9.9    ( prvi je bil v izraelu, ko je šel voprošati boga, tako je rekel: pojdi, pojdemo k vidovanemu; kajti precej se imenuje sedaj preroka gledajoč.
1Sam.9.10   in reče saul otroku svojemu: dobro je beseda; pojdi, pojdemo. in odidejo v mesto, kjer je bil božji človek.
1Sam.9.11   ko so pa šli gor po mestu, našli so device, kteri so izšli piti vode, in rekó jim: je li sedaj glednik?
1Sam.9.12   oni jim odgovoré, in rekó jim: to je, glej, pred vami je. sedaj, ker je prišel danes v mestu, ker je dnes ljudstvo žrtvovo na visoko.
1Sam.9.13   ko vnidete v mesto, najdete ga, predno bo šel na visoko, da bi jedel; ker ljudstvo ne bo jesti, dokler ne vnide, ker on blagoslavlja zhertvu, in potem jé stranci. pojdite torej sedaj, kajti sedaj ga boste našli.
1Sam.9.14   in ko so šli v mesto, šli so po mestu, in glej, samuel je izšel jim naproti, da se stopi na visoko.
1Sam.9.15   in gospod je otkril samuelu dan, prvi dan, pred prihodom šaulovim, govoreč:
1Sam.9.16   zautra na to čas pošlu k tebi moža iz zemlje benjaminove, in pomažeš ga za poglavarja nad ljudstvom mojim izraelom; in on bode rešil ljudstvo moje iz roke filistejců; ker pogledal sem k narodu svojemu, ker je prišlo glas njegov k meni.
1Sam.9.17   ko pa ugleda samuel saula, gospod mu reče: glej, človek, o katerem ti sem rekel: on bode gospodoval ljudstvu svojem.
1Sam.9.18   in pristopi saul k samuelu v mestu, in reče: povej mi, kjer je hiši gledača.
1Sam.9.19   in odgovorí samuel saulu in reče: jaz sem. pojdi pred menoj na visoko, in jé s menoj danes; in precej te bodem pustil, in vse, kar je v srcu tvojem, oznanjujem ti.
1Sam.9.20   a za magarce, ktere so se izgubili za tri dnî, ne delaj na njih srce, ker so se našli. in k komu je vse to, kar je v izraelu? ali ne tebi, in vsemu domu očeta svojega?
1Sam.9.21   in odgovorí saul, in reče: nisem li jaz benjaminijec, od najmanjih plemena izraelova? in rod moj je najmanji od vseh rodov benjaminovih? kaj pa mi govoriš po tem besedo?
1Sam.9.22   in vzel je samuel saula in otroka njegovega, in vpeljal jih je v žalost, in položil jim mesto na prve mestu zvanega, kteri so bili poklicani, okolo sedemdeset možnih ljudi.
1Sam.9.23   in reče samuel kožniku: daj dar, ktero ti sem dal, in o katerem ti sem rekel: položi ga pred seboj.
1Sam.9.24   in povzdignilo je moč, ktero je bilo, in položi ga pred saulom. in samuel reče: glej, to se je zgodilo pred seboj, in jedi; kajti za pričanje se je zgodilo za te, ko sem poklical ljudstvo. in saul je jedl z samuelem v tem dan.
1Sam.9.25   in ko so sešli iz visoko mesta v mestu, izročili so se šaulu na krovi.
1Sam.9.26   in ko so se vstavali jutro, pokliče samuel saula na krovi, govoreč: vstani, da te pustim. in vstal je saul, in izšli so, on in samuel, do zunej strani.
1Sam.9.27   ko so sešli do kraja mesta, reče samuel saulu: povej mladenemu, da hodi pred nami. a ti se zdaj predaj, in poslušaj besedo božjo.
1Sam.10.1   in samuel je vzel olj olja, in izlije je na glavo njegovo, in poljubi ga, in reče mu: ali te je gospod pomazal za poglavarja nad ljudstvom svojim nad izraelem? ti pa bodeš nosil ljudstvo gospodovo, in ti ga boš rešil iz roke njegovih neprijatelja unaokolo? in to ti je znamenje, da te je pomazal gospod za područje svoje za poglavarje.
1Sam.10.2   ko si ti dnes odšel od mene, najdeš dva moža pri grobi rachel, v područji benjaminovo, v selsah; in ti naj ti rekó: hlapci, ktere si šel iščati, našlo se je; in glej, oče tvoj je izpolnil moč za magarce, ali je za vas, govoreč: kaj bom storil za sina mojega?
1Sam.10.3   in prišedši odtod in odtod, bodeš prišlo do kraja tabora, in najdeš tam tri moža, kteri so šli k bogu v betel; eden vzemó tri kozla, a eden tri kruha kruha, in drugega, kteri nosejo meč s vinom.
1Sam.10.4   in oznanjajo te, in dajo ti dva kruha kruha; in ti vzemši iz njih roke.
1Sam.10.5   potem vnideš na padu božjo, v kterem je prebivališče filistejčev; in kedar boš prišel tam v mesto, srečeš kraja prerokov, kteri so sešli iz popelja, in pred njimi psalterje, in timpanje, in peči, in citer, in oni bodo prerokovali.
1Sam.10.6   in vstane na te duh gospodov, in ti bodeš med njimi prerokoval, in bodeš se vrnil v drugega moža.
1Sam.10.7   in kedar pridejo ta znamenja na te, delaj, kar bode našla ruka tvoja, ker je bog z teboj.
1Sam.10.8   in snidi pred menoj do gilgala; in glej, prišel bodem k tebi, da prinesem žrtvov in žrtve pričesnice; sedem dnî hodi, dokler ne pridem k tebi, in oznanjam ti, kaj bodeš storila.
1Sam.10.9   in zgodí se, ko se je vrnil, da bi odšel od samuela, povrnil mu je bog srce; in vse to znamenje pride v tem dan.
1Sam.10.10  in ko so prišli k brevu, glej, prišlo mu se pred obličjem prerokov prerokov; in prišel ga je duh božji, in prerokoval je sredi njih.
1Sam.10.11  in ko so vsi, kteri so ga najprej vedeli, videli so, in glej, on je sredi prerokov, rekó ljudstvo eden drugemu: kaj je to, kar se je zgodilo sinu kisovemu? ali je tudi saul v prerokih?
1Sam.10.12  in eden od njih odgovorí in reče: kdo je pa oče njegov? za to je postal priliko: ali je tudi saul v prerokih?
1Sam.10.13  in ko je končal prerokovanje, prišla je na breg.
1Sam.10.14  in hlapnik njegov reče mu in otroku njegovemu: kje ste šli? oni pa odgovoré, da iščejo oslice; in videvši, da niso, prišli smo k samuelu.
1Sam.10.15  in hlapnik šaulov reče: povedaj mi, kaj ti reče samuel?
1Sam.10.16  in reče saul hlapcu svojemu: povedal mi je, da so postali oslice. a to, kar je rekel kraljestva, ni mu rekel.
1Sam.10.17  in samuel pokliče ljudstvo k gospodu v mispu.
1Sam.10.18  in reče synom izraelovim: tako govori gospod, bog izraelov: jaz sem izpeljal izraelce iz egipta, in izpeljal sem vas iz ruki egipčana in iz roke vseh kraljestv, kteri so vas stiskali.
1Sam.10.19  a vi ste danes odvrnili boga vašega, kteri vas je rešil od vseh vaših in stiskah, in govorili ste: ne, nego postavi kralja nad nami. sedaj torej postavite pred gospodom po plemenu vaših in po plemenom vašim.
1Sam.10.20  in pripeljal je samuel vse izraelove rodove, in padlo je po plemenu benjaminovo.
1Sam.10.21  in ko se je pripeljal rod benjaminovo po rodove, pripeljal se je rod matri; in pripeljali so se saul, sin kisov. in iskali so ga, ali niso ga našli.
1Sam.10.22  in vprašajo se še gospoda, če je tu ta človek prišel? in gospod odgovorí: glej, on je skril v posučih.
1Sam.10.23  in pobežali so, in vzeli so ga odtod; in ko je storil sredi ljudstva, bil je več več od vseh ljudstva.
1Sam.10.24  in reče samuel vsem ljudstvu: boste videli tega, kogar je izbral gospod, da ni podobno njemu v vsem ljudstvu. in vsi ljudstvo so poznali, in rekó: živi kralj!
1Sam.10.25  in samuel reče ljudstvu pravičnost kraljevo, in napisal je v knjigi, in položil je pred gospodom. in pošlje samuel ves ljudstvo, vsak v svoj mesto.
1Sam.10.26  in saul je šel v svoj dom v gibeji; in šli so z njim možjé, ktere se je bog dotaknil srca njih.
1Sam.10.27  in drugi sinovi rekó: kaj bi nas ta rešil? in sramotili so ga, in niso mu donesli darove.
1Sam.11.1   in prišel se je nahas amoničan, in obseže jabesu v gileadu. in rekó vsi jabešani k naasu: zavedi nam zavezo, in služimo ti.
1Sam.11.2   in nahaš amoničan jim reče: v tem bodem sklopil z vami zaveze, da bom vse z vami izkopal desno oko, da bi postal sramotu na vsej izraelu.
1Sam.11.3   in rekó mu jabešani možjé: potegni nam sedem dnî, da pošlemo glasnike po vsej kraji izraelovih; če ni ni kdo, kteri bi nas zveličal, izidemo k tebi.
1Sam.11.4   in prišli so poslanci v gibea šaulovo, in govoré te besede v ušesa ljudstva. in vsi ljudstvo so vzdignili glas svoj, in plakali so.
1Sam.11.5   in glej, saul pride z polje z polje. in reče saul: kaj je ljudstvo, da jokaje? in povedajo mu besede jabešovega.
1Sam.11.6   in snide se duh božji na šaulu, ko je slišal te besede, in zažalostilo se je v njem več.
1Sam.11.7   in vzemši dva volje, razseče jih, in pošlje po vseh krajih izraelovih po poslanih, govoreč: tisti, kteri se ne izhaja za saulom in za samuelom, tako bode storil s voljem njegovim. in strah gospodov je padlo na ljudstvo, in bili so kakor eden človek.
1Sam.11.8   in prebroje jih v bezeku, in bilo je šest stotina tisoč izraelovih, in judov je bilo sedemdeset tisoč.
1Sam.11.9   in rekó angeljem, kteri so prišli: tako boste govorili možjem jabesu v jabesu: jutri vam bode oznanjeno, ko se bode solnce zašlo. in prišli so poslanci, in oznanjevali so jabešanima, in oni so se veselili.
1Sam.11.10  in sinovi jabešani rekó: jutro bodemo izšli k vam, in storite nam, kar vam je dobro.
1Sam.11.11  in zgodí se jutri, in postavil je saul ljudstvo na tri mesta, in vnidejo v prve straže v prvi straži, in udarili so amonce, dokler se nastane dan; in ostali so se, kteri so ostali, razprli so se, da niso ostali dvoje med njimi.
1Sam.11.12  in ljudstvo reče samuelu: kdo je ta, kteri je rekel: ali bi šaul kraljeval nad nami? predaj te moža, da jih pogubimo.
1Sam.11.13  ali šaul reče: nikogar naj se ne pogubi v tem dan; kajti danes je gospod storil blaginjo v izraelu.
1Sam.11.14  in samuel reče ljudstvu: pojdite, pojdemo v gilgal, in obnovimo tam kraljestvo.
1Sam.11.15  in vsi ljudstvo odidejo v gilgal, in postavili so tam saula za kralja pred gospodom v gilgalu; in prinesó tam pričesnice pred jahvom. in radoval se je saul in ves izrael več veselje.
1Sam.12.1   in reče samuel vsemu izraelu: glej, slišal sem glas vaš v vsem, kar ste mi govorili, in postavil sem nad vami kralja.
1Sam.12.2   in sedaj, glej, kralj hodi pred vami; a jaz sem ostal in ostal, in glej, sinovi moji so v vas; a jaz sem hodil pred vami od mladosti svoje do današnjega dné.
1Sam.12.3   glej, jaz sem, odgovorite zoper mene pred gospodom in pred njegovim pomazanjem: čega sem imel telega? ali čega sem imel oslico? ali kogar sam oslabil? ali iz ruke kogar sem sprejel obred? odgovorite mi, da vam oddam.
1Sam.12.4   oni pa odgovoré samuelu: nisi nas prepiral, ne si nas potiskal, in nič nisi prejel iz roke ničesar.
1Sam.12.5   in on jim reče: gospod je svidetel zoper vas, in pričal je kristus njegov pomazannik v tem dan, da niste našli ničesar v mojo ruci. in rekó: svidetel.
1Sam.12.6   in samuel reče ljudstvu: gospod je, kteri je postavil mojzes in arona in izpeljal očetove svoje iz egipta.
1Sam.12.7   sedaj torej stojte, da vam postavim pred gospodom po vseh pravičnih pravičnih, katere je storil vam in očetom vašim.
1Sam.12.8   ko je prišel jakob in sinovi njegovi v egipet, kličejo jih očetje naši k gospodu, in gospod poslal mojzes in arona, kteri so izpelili očeve svoje iz egipta, in poselili jih je na tem mestu.
1Sam.12.9   ali zaso gospoda, boga svojega, in izročil jih je v roko siseru, vojskovočnika hasorova, in v roke filistejskih in v roke kralja moabov, kteri so se bojali zoper njih.
1Sam.12.10  in klikali so gospoda, in govorili so: grešili smo, ker smo ostavili gospoda, in služili so baalim in astartam; ali sedaj nas reši iz roke sovražnikov naših, in služimo ti.
1Sam.12.11  in poslal je gospod jerubbaala in beka in jeftega in samuela, in izpelje vas iz roke sovražnikov svojih, kteri so okolo vas, in prebivališče prebivali.
1Sam.12.12  ko ste pa videli, da je nahas, kralj amonovih, prišel je zoper vas, govorili ste mi: ne, nego kralj naj kraljuje nad nami. gospod, bog naš, je kralj naš.
1Sam.12.13  in sedaj, glej, kralj, kterega ste izbrali, in glej, gospod je dal kralja nad vami.
1Sam.12.14  če boste se uplašili gospoda in služili mu budete, in poslušate glas njegov, in ne boste poslušali usta gospodovih, boste tudi vi, in kralj, kteri kraljuje nad vami, za gospodom, bogom vašim.
1Sam.12.15  če pa ne poslušate glasa gospodovo, in razgovarjajete se z poveljem gospodovim, to bode roka gospodova zoper vas, kakor proti vašim kraljem.
1Sam.12.16  sedaj torej stojte, in poglejte na to veliko delo, katero bode storil gospod pred vašimi očima.
1Sam.12.17  nič li pšenice pšenična? kličem gospoda, da bo dal gromi in doč; in spoznajte in vidite, da je velika krivica, katero ste storili pred gospodom, prosi za sebe kralja.
1Sam.12.18  in klical je samuel gospoda, in gospod je dal grom in doč v tem dan; in ves ljudstvo se je mnogo uplašil gospoda in samuela.
1Sam.12.19  in rekó vsi ljudstvo samuelu: molij za hlapce svoje k gospodu bogu svojemu, da ne umrem, ker smo k vsem greh našim pridružili hudobno krivico, da smo prosili za sebe kralja.
1Sam.12.20  samuel pa reče ljudstvu: ne bojte se! vi ste storili vse to zlo; ali ne bodite odklonili od gospoda, in služite gospodu svim srcem svojim.
1Sam.12.21  ne povračite se, ker boste šli za menoj, kteri ne bodejo mogli, in ne bodejo izpelili, ker so nič nič.
1Sam.12.22  ker gospod ne bo odpustil ljudstva svojega za voljo veliko imena njegovega, ker je spoznal gospod, da vas je za ljudstvo svoje.
1Sam.12.23  a od mene se ne daj, da grešim zoper gospoda, da se povrnem, da se molim za vas, ali vam bom pokazal dobro in pravo put.
1Sam.12.24  samo se bojte gospoda, in služite mu v resnici po vsem srcu svojem; kajti glejte, kako je veliko več storil s vami.
1Sam.12.25  ali če boste storili hudobnost, hodite tudi vi in vaš kralj.
1Sam.13.1   ali če boste storili hudobnost, hodite tudi vi in vaš kralj.
1Sam.13.2   in izročil si si saul tri tisíce izraelovih; in bila je z saulom dve tisoči v mikmasu in na gori betelu; in tisoči so bili z jonatanom v gibeji benjaminovi; a ostala ljudstva je odpuščal, vsak v šator svoj.
1Sam.13.3   jonatan je pa udaril vojsko filistejskih, kteri je bil v gibeji; in slišali so ga filistejci. in šaul je trubil trube po vsej zemlji, govoreč: rabi naj oznanjujejo.
1Sam.13.4   in ves izrael je čuo, da rekó: šaul je udaril vojskovod filistejčev, in da se je izrael zasramil filistejcem. in kličejo ljudstvo za saulem v gilgalu.
1Sam.13.5   in filistejci se zberó na boj proti izraelu: trideset tisoč kolesnits in šest tisoč konjanika, in ljudstvo kakor pesok, ktera je pri morji; in popeljali so se, in razbili so se v mikmasu naproti betaven.
1Sam.13.6   ko so pa izraelci videli, da so bili v žalosti, ker so se neseli, in skrivali so se ljudstvo v peshcherjah, in v ječakh, in v skalih, in v skalih, in v gromačih.
1Sam.13.7   a hebrejevi so prešli iordan do zemlje gadovo in gileada; a saul je bil še v gilgalu, in ves ljudstvo se je zgodilo za njim.
1Sam.13.8   in ostal je sedem dnî, kakor je prikazal samuel; ali samuel ne pride v gilgal, in ljudstvo se je razprl od njega.
1Sam.13.9   in reče saul: pripelite, da prinesem žrtvov in pričesnice. in prinese je žrtvov.
1Sam.13.10  in zgodí se, ko je izpolnil vsesozhzhenie, glej, ko je prišel samuel, izšel mu je saul naproti, da ga blagoslovi.
1Sam.13.11  in reče samuel: kaj si storil? in odgovorí saul: ko sem videl, da so se ljudstvo razprla od mene, in ti si ne prišel v času dnî, ko so se filistejci zbrali v mikmas;
1Sam.13.12  tedaj sem rekel: sedaj bodo pošli filistejci zoper mene v gilgalu, in pred obličjem gospodovem ne molim. tako sem se povzdignil, in prinesel sem vsesozhzhenie.
1Sam.13.13  in reče samuel saulu: pregrešno si ti, da nisi držal zapovedi moje, katero ti je zapovedal gospod, bog tvoj; ker je sedaj gospod postavil kraljestvo tvoje na izraelu vekomaj.
1Sam.13.14  ali sedaj ne bode storil kraljestvo tvoje; gospod si je prosil človeka po srcu svojem, in zapovedal ga je gospod za poglavarjem nad ljudstvom svojim, ker si ne držal, kar ti je zapovedal gospod.
1Sam.13.15  in vstal je samuel, in šel je iz gilgala v givu benjaminovu; in ostal je ostal ljudstvo, kteri je bil z njega, kakor šest stotin ljudi.
1Sam.13.16  in saul in jonatan, sin njegov, in narod, kteri je bil ž njimi, sedeli v gibeji benjaminovi; a filistejci se utaborijo v mikmas.
1Sam.13.17  in izide iz polja filistejskega tri poglavarje; prvo je prešla po poti ofri do kraja soal.
1Sam.13.18  in drugega izpolnjevala je na područje bet-horonu, in drugega početka, po poti, ktera je ležala na dolinu sebojim, k dolinu sebojim.
1Sam.13.19  in v vsej deželih izraelovih ni bilo železnika; ker so rekli: hebrejci naj ne delajo meč in koplje.
1Sam.13.20  in vstopijo se ves izrael na filistejce, da bi vsadil vsač svoj, in moč svoj, in moč svoj, in svoja srp.
1Sam.13.21  ko se je imel, da bi popravljali žarje, in za ročniki, in za točki, in za točki, in za opravljenje.
1Sam.13.22  in zgodí se v dnéh brani mikmas, in niso se našli meč in koplje v roki vseh ljudî, kteri so bili z saulem in jonatanom, ali so se našli za šaula in jonatana, sina njegovega.
1Sam.13.23  in prešlo se je vojska filistejskega na drugega kraja mikmaje.
1Sam.14.1   zgodí se pa en dan, in reče jonatan, sin šaulov, otroku, kteri mu je nosilo: pojdi, da pojmo na područje filistejskih, ktera je po tej strani. a očetu svojemu ni rekel.
1Sam.14.2   saul je pa sedel na kraji gibeje pod granatu, ktera je bila v migru; in bili so z njim okolo šest stotina moža.
1Sam.14.3   in ahija, sin ahituba, brata jokebedova, sina pinehava, sina eli v silome, nosivši efoda. ljudstvo pa ni vedel, da je jonatan šel.
1Sam.14.4   a mezhdu brodom, po kterem je jehonatan prosil, da bi prešlo na mesto filistejskega, bila je ravna skala ob obej strani; eden je bilo ime boza, a drugega senna.
1Sam.14.5   eden put je na sever naproti mikmasu, a drugega od juga, blizu geba.
1Sam.14.6   jonatan pa reče otroku, kteri je nosil njegov štitonoč: pojdi, pojdemo na područje tistih neobrezanih; ali bi nam gospod postvaril, ker ni storil gospodu, da bi zveličal v mnogih ali v malo.
1Sam.14.7   in štitonoč mu reče: delaj vse, kar imaš v srcu; pojdi, glej, jaz sem s teboj kakor srce tvoje.
1Sam.14.8   tedaj reče jonatan: glej, pojdemo k tem možem, in pokazamo se jim.
1Sam.14.9   če nam rekó tako: " vračajte se, dokler vam ne sporočimo, stanemo na sebi, in ne idemo na njih.
1Sam.14.10  če pa rekó tako: pojdite k nam, da pojdemo, ker jih je gospod predal v naše ruke; to nam bode znamenje.
1Sam.14.11  ko so se pa oba pred postavijo filistejskega, rekó filistejci: glej, hebrejci bodejo izšli iz časa, v kterih so se skrili.
1Sam.14.12  in nadložniki odgovoré jonatan in njegov štitonoč, in rekó: pojdite k nam, in pravim vam to. jonatan pa reče štitonoši svojemu: pojdi za menoj, ker jih je gospod predal v rok izraelovo.
1Sam.14.13  in šel je jonatan na roke in na noge, in njegov štitonoč za njim; in padejo pred jonatana, in štitonoč njegov jih je udaril za njim.
1Sam.14.14  in bila je ta prva iazva, kterega je bil udaril jonatan in njegov štitonoč, bilo je okolo dvadeset možnih možnih;
1Sam.14.15  in strah se je zgodilo v taboru, v polji, in v vsej ljudstvu, kteri so bili v meči, in tisti, kteri so bili pogubljeni, izgnali so se, in zemlja se je razdilo, in postal je strah od gospoda.
1Sam.14.16  in videvali so stražni šaulovi v gibeji benjaminovi, in glej, vojčina se razvrača, in se je zgodilo.
1Sam.14.17  tedaj reče saul ljudstvu, kteri je bil ž njim: prebrojte se, in vidite, kdo je šel iz vas. in pregledali so se, in glej, ni bil jonatana in štitonoč njegov.
1Sam.14.18  in reče saul ahiji: pripelji efud! kajti božji efod je v tem dan z izraelmi.
1Sam.14.19  in zgodí se, ko je govoril saul k svećeniku, hoda, ktera je bila v taboru filistejskim, hodil je, in razmnožil se je. in reče saul svećeniku: prepiri roko svojo.
1Sam.14.20  in šaul in ves ljudstvo, kteri je bil ž njim, kličejo, in pridejo do boje; in glej, meč na drugega je bil zoper bližnjega, in bila je več velika.
1Sam.14.21  in hlapci, kteri so bili naprej in prvi dan z filistejci, kteri so bili prišli z njim v tabor, pošli so se tudi oni z izraelmi, kteri so bili z saulem in jonatanom.
1Sam.14.22  in vsak izrael, kteri so se skrili na efrajimovej gori, slišali so, da so pošli filistejci, pošli so tudi oni za njim v boj.
1Sam.14.23  in spasil je gospod v tem dan izraelu, in boj je prešlo betaven; in ves ljudstvo je bila z saulom, kakor deset tisoč; in bitva je razpalena po vsej mestu, na efrajimovoj gori.
1Sam.14.24  in tisprani so se saul v tem dan, ker je zaklinjal ljudstvo, govoreč: proklet bode človek, kteri bo jedel kruh do večera, dokler se ne osramotim sovražnikov mojih. " in ves ljudstvo ne vkupi kruha.
1Sam.14.25  in vstopijo vse zemlja, in se je imel meda pred njimi.
1Sam.14.26  in ko je prišel ljudstvo v meč, glej, prešla je meč; ali nič ni bil, kteri bi položil roko svojo v usta; kajti ljudstvo se je uplašil se zakletve.
1Sam.14.27  jonatan pa ni slišal, ko je njegov oče ljudstvo zaklinjal, in izprostal je konec kraja, ktera je imel v ruci, in omoče ga v meč medo, in odvrnil je roko svojo v usta svoja; in zagleda oči njegove.
1Sam.14.28  tedaj odgovorí eden iz ljudstva, in reče: oče tvoj je zaklejal ljudstvo, govoreč: proklet naj je človek, kteri bo sedel danes danes. in ljudstvo je prešlo.
1Sam.14.29  jonatan pa odgovorí in reče: oče moj je obljubil zemljo; glej, kako so videli oči moje, ker sem prepil malo tega meda.
1Sam.14.30  ali če bi se sedaj ljudstvo sedel danes z plijen svojih neprijatelja, ktero je našla, da bi se sedaj ne bila več poguba filistejskega?
1Sam.14.31  in pobili so v tisti dan filistejce od mikmas do ajalon, in ljudstvo se je mnogo trudil.
1Sam.14.32  in ljudstvo se izpelí na plijen; in vzeli so ovce in goveda in goveda, in zakopali so na zemljo, in jedli so ljudstvo z krvljo.
1Sam.14.33  in oznanjevali so saulu, govoreč: glej, ljudstvo greši zoper gospoda, kateri jedi s krvijo. in reče: pregrešili ste se. privalite mi tu veliko kamen.
1Sam.14.34  in reče šaul: razločite se sredi ljudstva, in recite jim: pripelite k meni vsak svojega telca in ovce svoje, in zakolete ga tu, in jedli, in ne grebite zoper gospoda, da jedete z kri. in pripeljal so se ves ljudstvo, vsak ljudstvo svoje v roke svoje, in zakoló tam.
1Sam.14.35  in postavil je saul oltar gospodu; to je bil prvo, kteri je bil postavil oltar gospodu.
1Sam.14.36  in reče saul: pojdimo za filistejci noč, in razgrabimo jih, dokler ne zajde jutro, in naj ne ostanemo nikogar med njimi. in rekó: delaj vse, kar ti je dobro. pa reče svećenik: pristupimo še k bogu.
1Sam.14.37  in vpraševal je saul boga: hodi li šel za filistimlianami? daješ li jih v roko izraelovemu? ali mu ne odgovorí v tem dan.
1Sam.14.38  in reče saul: pridite k meni, vsi nadlogi izraelove, in spoznajte, in vidite, v čemu je bil ta greh danes.
1Sam.14.39  ker zhiv je gospod, kteri je zveličal izraela, da, če bi se bilo za jonatana, sina mojega, nepremenno bode umrl. ali nikogar iz vseh ljudstva ni ga odgovarjal.
1Sam.14.40  in reče vsem izraelu: vi bodite na drugega strani, a jaz in jonatan, sin moj, bomo na drugega strani. in ljudstvo reče saulu: delaj, kar ti je dobro.
1Sam.14.41  in reče saul: gospod, bog izraelov! kaj nisi odgovoril danes tvojemu hlapcu? če je bilo v meni ali na jonatanu, sinu mojem, krivico? gospod, bog izraelov, daj urim; in če praviš tako v ljudstvu svojemu izraelu, daj dobro! " in padlo se je jonatan in saul, in ljudstvo izide.
1Sam.14.42  tedaj reče šaul: vrdite se između mene in jonatana, sina mojega, kterega je gospod zavranil, da bi umrl. in ljudstvo reče saulu: nič je to. in zadranil je šaul ljudstvo, in vrgli so se između sebe in jonatana, sina njegovega. in jehonatana je postal.
1Sam.14.43  in reče saul jehonatanu: povej mi, kaj si storil? in odgovorí mu jonatan, in reče: ko sem vkusil malo meče med mečem, ktera je v ruci svojem; glej, jaz umrem.
1Sam.14.44  in reče mu saul: tako naj mi pravi bog, in to naj doda, ker nepremenno boš umrl.
1Sam.14.45  ali ljudstvo reče saulu: ali jonatana bi bil bil pogubljen, kteri je storil to veliko zveličanje v izraelu? nič! tako mi je živ gospod, da nič od glave njegove ne padne na zemljo; kajti z bogom je storil to dan. in ljudstvo se je molil jonatana v tem dan, da ni umrl.
1Sam.14.46  in šaul se odstopi od filistejskih, in filistejci odidejo na mesto svoje.
1Sam.14.47  ko je zgrabil saul delo nad izraelom, vodil je vojsko z vsemi sovražnikami svojimi, zoper moab in zoper amonice, in zoper edomske kralje, in proti filistejskim kraljem, in zoper filistejce; in karkoli je se vrnil, ozdravil je.
1Sam.14.48  in napravil je moč, in udaril je amalečana, in izpelje izraela iz močnih roke.
1Sam.14.49  in sinovi saulovi so bili: jonatan in jisvi in malkisua; in imena njih dve kćeri; prvenca se je imenoval merab, a vdova mikal.
1Sam.14.50  a ime žene njegove je bilo ahinoam, dcera ahimazova; a ime vojnika vojska njegovega je bilo abner, sin nera, hlapca šaulova.
1Sam.14.51  ker kis, oče saulov, in ner, oče abnera, bili so sinovi abielovi.
1Sam.14.52  in bila je veliko boj zoper filistejce po vsi dnéh šaulovih; in ko je videl saul vsakega moža in močnega moža, pripeljal jih je k njemu.
1Sam.15.1   in reče samuel saulu: gospod me je poslal, da te pomaže za kralja nad njim nad izraelom. poslušaj torej glas gospoda.
1Sam.15.2   ovako govori gospod nad vojskama: oznanjal sem se, kar je storil amalik izraelu, ko ga je našel na poti, ko je šel iz egipta.
1Sam.15.3   pojdi torej, in udari amalečana, in pogubi vse, kar je imel; in ne poshchadi ga, nego pogubi moža in ženo, mlado in žensko, teleta in ovce, kamelje in magarce.
1Sam.15.4   in šaul zbere ljudstvo, in pobrosil jih je v telaim: štista tisoč žitnika in deset tisoč judov.
1Sam.15.5   in ko je prišel saul do amalečovega mesta, obleče se v potoku.
1Sam.15.6   in reče saul kenijom: pojdite, odstopite od amalečana, da vas ne pogubim s njimi; ker ti si storil milost z vsemi izraelci, ko so šli iz egipta. in kenejci so izšli iz sredi amalečana.
1Sam.15.7   in pobil je saul amaličana od havila do sora, ki je pred egiptom.
1Sam.15.8   in zgrabi agaga, kralja amalikovega, živo; in vse ljudstvo je pogubil mečem.
1Sam.15.9   ali šaul in ljudstvo izpolnjevali agaga, in dobro oših, in goveda, in skove, in vse, kar je dobro; in niso ga hoteli pogubiti, ali pogubili so vse to, kar je bilo nedužno, in vse, kar je bilo nedužno, pogubili so.
1Sam.15.10  in stalo se je beseda gospodovo samuelu, govoreč:
1Sam.15.11  " molim se, da sem šaula postavil za kralja, ker je odvrnil od mene, in besede moje ne je izpolnil. in zažestil je samuel, in klical je k gospodu vso noč.
1Sam.15.12  in ko je samuel jutro vstal, šel je pred saulom jutro. in oznanjevali so samuelu, govoreč: saul je prišel v karmelu, in glej, povzdignil se je, in vrgel se, in snide v gilgal.
1Sam.15.13  ko je pa prišel samuel k saulu, reče mu saul: blagoslovljen si od gospoda; izpolnil sem besedo gospodovo.
1Sam.15.14  in reče samuel: kaj kaj je to glas oših, ki so v ušima mojim, in zvuk volov, ktere slišim?
1Sam.15.15  in reče šaul: od amalečana jih je pripeljal, ker so ljudstvo izpolnjeval najvišega kraja in volja, da bi ga prinesli gospodu, bogu tvojemu; a ostalo smo pogubili.
1Sam.15.16  in reče samuel saulu: potegni, in oznanjujem ti, kar mi je govoril gospod noč. in reče mu: govori.
1Sam.15.17  in reče samuel: ne maš li ti najmanji pred obličjem izraelskim, in pomazal te je gospod za kraljestvo nad izraelom?
1Sam.15.18  in poslal te je gospod po poti, in reče: pojdi, pogubi grešnikov amalečana, in boj se zoper njih, dokler jih ne izpolniš.
1Sam.15.19  za kaj si ti ne poslušal glas gospodovega, nego si se zaklel na plijen, in delal si to, kar je zlo v očích gospodovih?
1Sam.15.20  in reče saul samuelu: ker sem poslušal glas gospoda, in šel sem po poti, po kterem me je poslal gospod; in pripeljal sem agaga, kralja amalečana, in amalečana sem pogubil.
1Sam.15.21  ljudstvo pa je vzel iz plijen ovce in volje, najlepšega od pogubljenja, da bi obětovali gospodu bogu svojemu v gilgalu.
1Sam.15.22  in samuel reče: hodi li gospodu žrtve in žré, kakor poslušati glas gospodovo? glej, poslušnost je bolje od žrtvov, in poslušnost je bolje od tuka ovnov.
1Sam.15.23  ker krivičnost je krivičnost, in krivičnost je krivičnost; ker si odvrdil besedo gospodovo, in odvrnil te je gospod, da ne boš kralj.
1Sam.15.24  in reče saul samuelu: grešil sem, ker sem prestopil besedo gospodovo in besedo tvojo, ker sem se bali ljudstva, in poslušal sem njih glas.
1Sam.15.25  povrni se torej greh moj, in vrni se z menoj, da se poklanjam gospodu.
1Sam.15.26  samuel pa reče saulu: ne vrnem se z teboj; ker si odvrnil besedo gospodovo, in gospod ti je uničil, da ne boš kralj nad izraelom.
1Sam.15.27  ko se je pa samuel odvrnil, da se odide, zgrabi šaul krilo obleke njegove, in razdrje ga.
1Sam.15.28  in reče mu samuel: razodel je gospod kraljestvo izraelovo iz tebe, in dal ga je bližnjemu svojemu, kteri je bolji od tebe.
1Sam.15.29  in nekaj ljudstva izraelovega ne hodi, in ne pokaže se, ker ni človek, da se pokaže.
1Sam.15.30  on pa reče: zgrešil sem; ali pokaži me pa pred starešinami svojimi in pred ljudstvom svojim, in vrni se z menoj, da se poklonim gospodu, bogu svojemu.
1Sam.15.31  in samuel se vrne za saulom, in saul se pokloni gospodu.
1Sam.15.32  in reče samuel: pripeljite mi agaga, kralja amalečana. in pristopi k njemu agag trepeč. in agag reče: za to je bila gorje smrt.
1Sam.15.33  ali samuel reče: kakor je meč tvoj izpolnil žene, tako bode bila obezčeta mati tvoja od žen. in zaklal je samuel agaga pred gospodom v gilgalu.
1Sam.15.34  in samuel odide v ramu; a saul je šel v svoj hišo v givejo.
1Sam.15.35  in samuel se ni več videl šaula do dné svoje smrti; kajti samuel je žaloval za šaulom; in gospod se je podražil, da je postavil saula kraljestvo nad izraelom.
1Sam.16.1   in reče gospod samuelu: doklej ti boš žaloval nad saulom, ker sem ga odvrnil, da ne kraljuje nad izraelom? napolni rog svoj med oljem, in pojdi, pošljem te k jišajovi betlehemu, ker sem videl v sinovih njegovih za kraljestvo.
1Sam.16.2   in reče samuel: kako bom šel? in slišal me je saul, in ubije me. gospod pa reče: vzemi v roko svojo javič, in reci: prišel sem, da prinesem gospodu.
1Sam.16.3   in pokliči jišaje na žrtvu, in jaz ti bodem oznanjal, kar boš delal, in pomaži me tega, kogar ti bodem povedal.
1Sam.16.4   in samuel je storil, kar mu je gospod povedal. in ko pride v betlehem, izšli so ga véliki starešine mesta, in rekó: s mirom imaš prihod tvoj?
1Sam.16.5   in on reče: mir; prišel sem, da prinesem gospodu; posvetite se, in pripeljajte se z menoj na zhertvu. in posvetil je jišaj in njegove sinove, in pokliče jih na žrtvovanje.
1Sam.16.6   in zgodí se, ko so prišli, in ugleda eliaba, reče: glej, pred gospodom je njegov pomazannik.
1Sam.16.7   gospod pa reče samuelu: ne pogledaj na obličje njegovo, ne na veličastvo njegove, ker sem ga odvrnil; ker bog ne vidi, kakor vidi človek, ker človek gleda na obličje, a gospod gleda na srce.
1Sam.16.8   in pokliče jišaj aminadaba, in izide ga pred samuela; in reče: tudi tega ni izvolil gospod.
1Sam.16.9   in jišaj je odpeljal samemu. on pa reče: tudi tega ni izbral gospod.
1Sam.16.10  in odpelje jišaje sedmero svojih sina pred samuelom. in reče samuel jišajovi: gospod ni izbral tega.
1Sam.16.11  in reče samuel jišajovi: jeli so vsi otroci? a on odgovorí: še je še najmanji; in glej, on pase ovce. in reče samuel jišajovi: pošlji, in vzemi ga, ker nismo sedeli na stolu, dokler ne pride.
1Sam.16.12  in poslal je, in pripelje ga. on je pa rodov, in slabo očí, in dobro videlo. in gospod reče samuelu: vstani, pomaži ga, ker to je.
1Sam.16.13  in samuel je vzel rog olja in pomazal ga je sredi njegove bratov; in duh gospodov je prišlo na davida od tega dné in več. in vstal je samuel, in odide v ramu.
1Sam.16.14  in duh gospodov odstopi od šaula, in padla ga je hudo duh od gospoda.
1Sam.16.15  in hlapci šaulovi mu rekó: glej, hudobno duh hudo od boga te podpira.
1Sam.16.16  naj pa reši gospodar naš hlapci tvoji, kteri so pred seboj, da iščejo moža, kteri bi zgrabil na harfu, da bo, ko bo duh hudobni duh od boga na tebe, prepeval bode s citom svojo, in ti bode dobro.
1Sam.16.17  in reče saul svojim hlapcem: poglejte mi, da mi je človek dobro prepevač, in pripeljite ga k meni.
1Sam.16.18  in eden od otrok odgovorí in reče: glej, videl sem sina jišajovo betlehejskega, kteri je znal psalmo, in moč, in ratnik, in moč v besedi, in človek dobrega, in gospod je z njim.
1Sam.16.19  in poslal je saul glasnike k jišajovi, govoreč: pošalji mi sina svojega davida, kteri je pri ovce.
1Sam.16.20  in vzel je jišaj gomer kruha, in meč vina, in enega kozla, in poslal je po davidu, sinu svojemu, k saulu.
1Sam.16.21  in prišel je david k saulu, in storil je pred njim; in ljubil ga je več, in postane mu štitonoč.
1Sam.16.22  in poslal je saul k jišajovi, govoreč: daj, naj se david stojí pred menoj, ker je našel milost v očesu svojem.
1Sam.16.23  in zgodí se, ko je prišlo hudo duh od boga zoper šaula, vzel je david harpa, in skril je v roku svojem; in šaul se je vrnil, in bilo mu je dobro, in duh hudobni se je odšel od njega.
1Sam.17.1   in sobrali so filistejci vojska svoje za boj, in zberó se v soko, ktero je bila v judeji; in položili so se sredi soko in azeka v efes-dammim.
1Sam.17.2   in šaul in izraelci so se zbrali, in razbili so se v dolini dolini; in položili so se na boj zoper filistejce.
1Sam.17.3   filistejci so se postavili na gori po tej strani; in izrael je bil na gori sedaj, in dolina je bila sredi njih.
1Sam.17.4   in izide z filistejskih vojska moč, ktera je bilo ime goliat iz geta; visoko je visoko in pet lakata.
1Sam.17.5   imajoč meč na glavi svojem, in oblečen je oblečen; in več panja mu je pet tisoč mečev od medi.
1Sam.17.6   in meč meč je na nogah njegovih, in meč meč na plecih njegovih.
1Sam.17.7   in kopa koplja njegovega je kakor več več, in kopila njegova je bilo šest stotina srebrnih šekela; in pred njim je šel štitonoč.
1Sam.17.8   in stopi, in klical je k vojskom izraelovim, in reče jim: kaj ste izšli, da bodete obpelili na boj? nisem jaz filistimlianin, in vi hebreji šaulovi? izberite si moža, da snide k meni.
1Sam.17.9   če bi mogoče moči se zoper mene in bi me udaril, bodemo vam služabniki; če pa jaz morem in ga udarim, boste bili nam za hlapce, in služili boste nam.
1Sam.17.10  in filistej reče: jaz sem oznanjal vojska izraelske danes; dajte mi moža, da se bomo obojili.
1Sam.17.11  in ko je slišal saul in ves izrael te besede, izgnali so se, in uplašili so se več.
1Sam.17.32  in reče david saulu: naj se ne zavrhne srce zoper njega; hlapec tvoj bo hodil in se boje z tem inoplemennikom.
1Sam.17.33  saul pa reče davidu: ne moreš poći k temu filistejcu, da bodeš z njim boj; kajti ti si otrok, in on je ratnik od mladosti svoje.
1Sam.17.34  david pa reče saulu: tvoj je storil tvoj hlapec za očeta svojega; in ko je prišel lav in medveč, in vzel je ovce iz stada,
1Sam.17.35  in šel sem za njim, in udaril ga sem, in izpeljal ga je iz ust njegovih; in če se vstane zoper mene, zgrabil sem ga za roko, in udaril ga sem, in pogubil ga sem.
1Sam.17.36  tudi lavovo je udaril tvoj hlapec, in ta neobrezano filistejnik bode kakor eden od njih, ker je sramoval vojsko boga živoga.
1Sam.17.37  in david reče: gospod, kteri me je izbavil iz roke l'vov in iz roke meča, bode me izpeljal iz roke tega filistejca. in reče saul davidu: pojdi, in gospod naj bode z teboj.
1Sam.17.38  in obleče saul davida obleke svoje, in obleče bronzovo shlem na glavo njegovo.
1Sam.17.39  in oprosil je david meč svoj na oblačinu svojem, in hodil je da hodi, ker je nič ne izkušal. in reče david saulu: ne morem v tem hoditi, ker nisem izkušal. in zgrabi ga david.
1Sam.17.40  in vzel je štap svoj v roko svojo, in izvolil mu je pet bristih kamenja iz potoka, in položil je v pastir pastir, ktera je imel, in pravo svoja v ruci svojem; in pristopi k filistejcu.
1Sam.17.42  ko pa ugleda golija, in ugleda davida, sramoti ga, ker je bil otrok, vrnjav in ozdobno očí.
1Sam.17.43  in reče filistejnik davidu: ali jaz sem kuč, da si ti prišel z šimi rokami? in proklinjal je filistejnik davida po svojim bogovima.
1Sam.17.44  in filistej reče davidu: pojdi k meni, da bodem dal meso tvoje pticama nebeškim in skotom zemlje.
1Sam.17.45  david pa reče filistejevu: ti si prišel zoper mene med mečem in kopljem in štitom; a jaz sem prišel k tebi v imenu gospoda savaofa, boga vojskovega izraelova, katerega si preklinil.
1Sam.17.46  danes te bo predal gospod v roko svojo, in umorim te, in snimam glavo tvoje od tebe, in dajal bodem mrtve tisti mrtvo mrtvo trup filistejskim pticem nebeškim in zvijačih zemlje; in spoznat bode ves zemlja, da ima bog v izraelu.
1Sam.17.47  in spoznal se bo vse ta zborna, da gospod ne reši z mečem in kopljem; kajti gospodovo je boj, in on vas bo predal v roke naše.
1Sam.17.48  in vstal je filistejnik, in šel je naproti davidu.
1Sam.17.49  in potegne david roko svojo v meč, in vzel je odtod kamen, in obročil ga je, in udaril je filistejca v čelo njegovo; in kamen mu je udaril v čelo, in pade nič na zemljo.
1Sam.17.51  in david pobegí, in stopi pred filistejcem, in vzel mu meč, in pogubi ga, in udaril mu je glavo. in ko so filistejci videli, da je njih moč umrl, bežali so.
1Sam.17.52  in vstali so izraelci in judje, in razveselili so se, in poganjali so se za njim do prihoda v gatu, in do vrat askalonskih; in padli so pobijeni filistejci po poti vrat, do gat in do ekronja.
1Sam.17.53  in sovraživši se izraelci, vrnili so se za filistejci, in izpolnjevali so njih vojska.
1Sam.17.54  in vzel je david glavo filistejčega, in odpelje ga v jeruzalem; a zbroj njegov je položil v šatoru svojem.
1Sam.18.6   in izšli so se, kteri so pošli pred davidom iz vseh kraja izraelovih, s tibami in s veseljem, in s cimbalami.
1Sam.18.7   in izpeljajo se žene, in govorili so: šaul je udaril tisíce, a david deset tisoč.
1Sam.18.8   in zgodilo se je saul za to besedo, in reče: davidu so dajali desetke tisoč, a meni so dali tisoč.
1Sam.18.9   in od tistih dnî se je zgledal saul od tega dan in dalje.
1Sam.18.12  in šaul se uplaši od davida.
1Sam.18.13  in odpelí ga od sebe, in postavil ga je za tisučnika; in izšel je, in vnide pred ljudstvom.
1Sam.18.14  in david je v vseh potih svojem razumno, in gospod je z njim.
1Sam.18.15  ko pa ugleda saul, da je on več spoznal, in čakal je pred njim.
1Sam.18.16  in ves izrael in juda ljubi davida, ker je šel in hodil pred ljudstvom.
1Sam.18.20  in ljubi mikal, hčer šaulovo, davida; in oznanjevali so se saulu, in to mu je bilo dobro.
1Sam.18.21  in reče šaul: dal bodem ga, da bi mu postal pohujšanje; in v saulu je bila ruka filistejska.
1Sam.18.22  in zapovedal je saul hlapcem svojim, govoreč: govorite več davidu, govoreč: glej, kralj hodi v tebi, in vsi hlapci njegovi te ljubijo; ti torej bodi moža kraljestvo.
1Sam.18.23  in slišali so hlapci šaulovi te besede pred davidom. a david reče: je li vam bolje, da se zgrabi kraljestvo? a jaz sem človek ponižen in nič slav.
1Sam.18.24  in hlapci šaulovi odgovoré, in rekó mu: tako je rekel david.
1Sam.18.25  in reče saul: tako boste rečili davidu: kralj ne hoče, nego sto kraja filistejskih, da bi se osramotil za sovražnike kraljeve. " saul je pa mislil, da bi david udaril v roke filistejskim.
1Sam.18.26  in ko so se hlapci šaulovi rečili te besede, in dogodilo se je davidu, da se zgodi z kraljem.
1Sam.18.27  vstal je david, in šel je on in njegovi možjé, in udaril je iz filistejcev sto tisoč; in ponese njih neobrezanih pred kraljem, da bi se postavila z kraljem. in dal mu je mikal, hčer svojo, za ženo.
1Sam.18.28  in videl je saul, da je gospod z davidom, in ves izrael ga je ljubil.
1Sam.18.29  in odločilo se je več od davida.
1Sam.19.1   in reče saul jehonatanu, sinu svojemu, in vsem svojim hlapcem, da bi pogubili davida. jonatan pa, sin šaulov, dovoli davida več.
1Sam.19.2   in reče jonatan davidu: išče se šaul, da te pogubi. varuj se torej jutro jutro, in skrivaj se, in sedi v skrivnosti.
1Sam.19.3   a jaz bom izšel in postavit pred očetom svojim na polji, kjer si bil, in jaz bom govoril o tebi k očetu svojemu; in ko bom videl, oznanjujem ti.
1Sam.19.4   jonatan pa govori dobro za davida k šaulu, očetu svojemu, in mu reče: naj ne greši kralj zoper davida, svojega hlapca, ker je nič zoper tebe pregrešil, in delo njegovo ti je več dobro.
1Sam.19.5   in položil je življenje svoje v roko svojo, in udaril je filistejca, in gospod je napravil veliko zveličanje vsemu izraelu; videl si, in radoval si se; kaj bi torej grešil zoper krivičnega krvi, da ubiješ davida zastonj?
1Sam.19.6   in slišal je saul glas jonatana, in zakle se saul, govoreč: živo gospod, da ne bode umrl.
1Sam.19.7   in pokliče jonatan davida, in poveda mu vse te besede. in pripelje jonatan davida k saulu; in bil je pred njim kakor prej.
1Sam.19.8   zgodí se pa boj. in david odide, in bojuje se zoper filistejce, in udaril jim je veliko porav, in oni so pobežali pred njim.
1Sam.19.9   in zgodilo se je duh hudobni od boga na saulu, ko je sedel v hiši svojem, in s kopljem v ruci svojem, ko je david trudil.
1Sam.19.10  in prosil je saul, da bi udaril koplje na davida; ali david se odstopi od šaula, in udaril je koplje v zid; david se pa odide in izbežal se je.
1Sam.19.11  in poslal je saul glasnike v dom davidovo, da bi ga držali, in so ga umorili jutro. in rekel je davidu mikal žena njegova, govoreč: če se ne zveličaš tisti noč življenje svoje, jutri boš pogubljen.
1Sam.19.12  in mikal spusti davida z okno, in odide, in bežal je.
1Sam.19.13  in vzel je melkal zvijače, in položi ga na postelji; in položil je v glave njegovo kozel iz koz, in pokrila je oblačilo.
1Sam.19.14  in poslal je saul glasnike, da bi pomagali davida. in rekó: bola je.
1Sam.19.15  in saul pošlje k davidu, govoreč: pripeljite ga k meni na postelji, da ga pogubim.
1Sam.19.16  ko so pa prišli poslanci, glej, za posteljo na postelji, in kozel kozel na glavi.
1Sam.19.17  in reče šaul melkalu: kaj si me tako premenil, in si mi odpustil mojega neprijatelja, da bi se izgubil? in mikal reče saulu: on mi reče: pustí me, da bi me nebil pogubil.
1Sam.19.18  david je pobežal in ozdravel; in prišel je k samuelu v rama, in povedal mu je vse, kar mu je storil saul. in odide david in samuel, in ostali so v najotu.
1Sam.19.19  in oznanjevali so saulu, govoreč: glej, david je v najotu v rama.
1Sam.19.20  in poslal je saul glasnike, da bi vzeli davida. ko so pa videli občino prerokov prerokov in samuela stajajoč nad njim, duh božji je prišel na šaulove glasnike, in oni so tudi prerokovali.
1Sam.19.21  ko so se pa zgodilo saulu, poslal je drugega glasnike, in tudi oni so prerokovali. in šaul je poslal tretje glasnike, in tudi oni so prorokovali.
1Sam.19.22  tedaj šel tudi on v ramu; in ko pride do velikega studenca, kteri je v seku, popita, in reče: kje je samuel in david? in rekó: glej, v najotu v rama.
1Sam.19.23  in odide odtod v najotu v ramu; in prišel je tudi na njem duh božji, in šel je prerokoval, dokler ne pride v najotu v rama.
1Sam.19.24  in vrgel se je oblačilo svoje, in prerokoval je pred njimi, in pade nag ves dan tu in vso noč. za to so govorili: je li tudi saul med prerokami?
1Sam.20.1   david pa pobježe iz najotja v rame, in pride pred jehonatana, in reče: kaj sem storil? kaj je krivica moja? in kaj je krivica moja pred očetom tvojem, da išče dušo mojo?
1Sam.20.2   on mu pa reče: nič! ti ne umreš. glej, oče moj ne dela ni veliko, ni malega, in ne bo mi prikazal. kaj bi torej oče moj skril to? ne je to.
1Sam.20.3   david pa odgovorí in reče jehonatanu: spoznal je oče tvoj, da sem našel milost v tvojim očeh, in reče: naj se ne spoznaje to jonatan, da se ne hodi. ali živi gospod in živa duša tvoja, da je med smrtjo med smrtjo.
1Sam.20.4   in jonatan reče davidu: kako hočeš duša tvoja, učinim ti.
1Sam.20.5   in reče david jehonatanu: glej, jutro je večer večer, in jaz bom sedel sedaj z kraljem za jed; ali pustí me, da bi se skril na polji do večera večera.
1Sam.20.6   če me zaprosti tvoj oče, reci: david mi je prosil prošlo, da bi poteč do betlehema svojega mesta, ker tam je večno žrtvovanje vsemu rodu svojemu.
1Sam.20.7   če reče tako: dobro, to je dobro tvojemu hlapcu; ali če ti se zapretí, spoznaj, da se je zgodilo zlo od njega.
1Sam.20.8   ohrani se pa milost svojemu hlapcu, ker si naredil hlapca svojega v zavezo gospodovo s seboj; ali če ima krivico v meni, pogubi me ti; kaj bi me vedel do tvojega očeta?
1Sam.20.9   jonatan pa reče: ne daj, da bi spoznal, da bi spoznal, da se je zgodilo hudo od očeta svojega, da bi prišel na te, nisem ti to povedal?
1Sam.20.10  in reče david jehonatanu: kdo bi mi povedal, če naj ti odgovorí oče tvoj?
1Sam.20.11  in jonatan reče davidu: pojdi, pojdi na polje. in izšli so oba na polje.
1Sam.20.12  in reče jonatan davidu: gospod, bog izraelov, pravi, da bom sodil očeta svojega v teh čase času, in glej, dobro je za davida, da ti ne pošlu k tebi,
1Sam.20.13  tako naj naj storí bog jonatanovi in to da pribavlja; če bi oče moj dopustil zlo zoper tebe, zapustim ti to, da te odpustim, in pojdeš v miru. in gospod naj bode z teboj, kakor je bil z očcem svojim.
1Sam.20.14  in ko bi bil še jaz živ, okazneš mi milost, da bi ne umrl.
1Sam.20.15  ne povrni se milosti svoje iz hiše mojega do vekomaj; in če bi gospod pogubil vseh davidovih sovražnikov po zemlji.
1Sam.20.16  tako se je jonatan naredil z davidovih hiše, in reče: gospod naj povrne davida sovražnikov.
1Sam.20.17  in jonatan se zopet zakleče davidu, ker ga je ljubil dušo, ker ga je ljubil.
1Sam.20.18  in jonatan reče: jutro neprestano bodeš prebrojil, ker se bode oslišal sedališče tvoje.
1Sam.20.19  a tri dnî pridi, in pojdi na mesto, k kterem si se skril v dan delanja, in sedi pri ezelji ezel.
1Sam.20.20  a jaz bom tri stran zaširi na meč, kakor hodim na mač.
1Sam.20.21  in glej, pošlu otroka, govoreč: pojdi, najde strely. če rečem otroku: glej, strelce so pred seboj, pojdi ga, pojdi! kajti mir ti je, in nič ni, kakor je živ gospod.
1Sam.20.22  če pa rekel mladenemu: glej, strela so daleč od tebe; pojdi, ker te je poslal gospod.
1Sam.20.23  a to, kar smo govorili jaz in ti, glej, gospod je pričan između mene in tebe do vekomaj.
1Sam.20.24  in david se skrije na polji. in ko je prišel noč, pride kralj za jezo, da jedi.
1Sam.20.25  in kralj je sedel na sedališči svojem kakor enkrat, na sedališče pri zidi; in jonatan se pristopi, in abner se sedi pri saulu; ali mesto davidovo se je zgodilo.
1Sam.20.26  ali saul ni govoril v tem dan ničesar, ker je rekel: kaj se je dogodilo, da se ni čist, da se ne očisti.
1Sam.20.27  zgodí se pa drugi dan, na drugi dan, ko je bila mesto davidovo, reče saul sinu svojemu jehonatanovi: za kaj se ne je prišel sin jišajev ni vchera, ni danes, ni danes?
1Sam.20.28  in jonatan odgovorí in mu reče: david mi je prosil, da bi šel v betlehem.
1Sam.20.29  in reče: pusti me da pustim, ker nam je postalo žrtvovanje v mestu, in oče moj mi je zapovedal, in sedaj, če sem našel milost v tvojim očeh, potegni se, da bom videl brate svoje. za to se ne pride na stol kraljestva.
1Sam.20.30  in zažalosti se šaul na jonatana, in reče mu: sine razbojnih in zasramovanja! ne vém li, da si ti oseljeno sina jišajovega, za sramotu tvojo in sramotu matere svoje?
1Sam.20.31  ker vse dnî, ko je sin jišajev živo na zemlji, ne boš se pripravil, ne boš tudi kraljestvo tvoje; kdaj torej pošlji, in vzemi ga, ker je sin smrti.
1Sam.20.32  in jonatan odgovorí saulu: kaj umira? kaj je storil?
1Sam.20.33  in vzeme saul koplje na jonatana, da ga pogubi. in jonatan spoznal, da je njegov oče postanovil pogubiti davida.
1Sam.20.34  in jehonatan se odstopi od stola v ječo jeze, in ne jedel kruha vsakega dan, ker se je zgodilo za davida, ker ga je ohranil oče njegov.
1Sam.20.35  in zgodí se jutro, in jonatan izide na polje, kakor je storil z davidom, in malo otrok s njim.
1Sam.20.36  in reče otroku: pobegni, in najde strela, ktere jaz strelajem. otrok je pobezhal, in on strela strelo, da ga prepelje.
1Sam.20.37  in ko pride otrok do mesta, k kojem je bila strela, katero je jonatan izširal, klical je jonatan za mladencem, in reče: je li strela nič od tebe?
1Sam.20.38  in jonatan zavpije za otrokom: brzo, pospeši se, ne ostani! in mladenič jonatana zabra strely, in pride k gospodarju svojemu.
1Sam.20.39  a otrok nič nič ni spoznal; samo jonatan in david spoznajo to.
1Sam.20.40  jonatan pa dade štitove svoje otroku, in reče mu: pojdi, in pojdi v mesto.
1Sam.20.41  in ko je bil otrok prišel, vstal david od ezelja, in pade na obličje svoje, in se pokloni tri puta; in poljubovali so se drugega, in plakali so vsak drugega, tako da je david zaplašil.
1Sam.20.42  in jonatan reče davidu: pojdi v miru; in kakor smo se oba v imenu gospodovem zaklevali, govoreč: gospod naj bode več između mene in tebe, in mezhdu semeno mojo in semeno tvojo do vekomaj. in vstal je david, in odide, in jonatan vnide v mesto.
1Sam.21.1   in david pride v nob k ahimelekovi duhovnu; in zasrči se abimelek, in reče mu: kaj si ti sam, in nič ni z teboj?
1Sam.21.2   david pa odgovorí svećeniku: kralj mi je prikazal danes, in reče mi: nihče naj ne zvé ničesar za to, o kogar te bom pošljal, in za to, kar ti je zapovedal. in otrokom sem postavil za težko mesto.
1Sam.21.3   glej, kaj imaš pod roko? daj mi pet kruhov, kar se najde.
1Sam.21.4   duhovnik pa odgovorí davidu in reče: ne imam nobenega kruha v roko mojo, nego kruha sveti; če so se otročali otroci od žene, to bode jesti.
1Sam.21.5   in david odgovorí tempeljnu, in reče mu: samo od žene smo se ostali od vchera in trčega dan, ko sem izšla; ko so se pa mladi mladeniči očistili se, tako da se ta dan posvetuje za vekomaj.
1Sam.21.6   in dal mu je véliki duhovni kruhove, ker tam ni bilo kruha, nego kruh pred obličjem, kteri so bili odpeljeni pred obličjem gospodovim, da bi položili plačeno kruh v dan, ko so se vzeli.
1Sam.21.7   tisti dan je bil tam eden močnih hlapcev v tem dan pred obličjem gospodovim; ime mu je doeg edomitianin doeg, područnik šaulovih.
1Sam.21.8   in david je rekel abimelekovi: je li še tu pod roko koplje ali meč? ker nisem vzel v mojo roko meč ni mečev, ker to je bila beseda kraljestva.
1Sam.21.9   svećenik odgovorí: glej, meč filistejca golijeta, katerega si bil udaril v dolini ela, to je v obleku v obleku. če si ti to vzel, vzemi, ker še ni drugo mimo tega. in reče david: nič ni kakor ta; daj mi ga.
1Sam.21.10  in david vstal, in bežal je v tisti dan pred saulom, in pride k akisusu, kralju gatovu.
1Sam.21.11  in hlapski hlapci mu rekó: ne je li ta david, kralj zemlje? niso li to, ko so prepevali prepevači, govoreč: šaul je udaril tisoči svoje, a david deset tisoč?
1Sam.21.12  in david je položil te besede v srci svojem, in uplašil se je več pred akišem, kraljem gat.
1Sam.21.13  in potegnil je obličje svoje pred obličje svoje, in izpolnjeval se je v tistih dnevih, in hodil je po vratih gradskim, in položil je na vratih vrata, in lačilo mu je po bradu svojem.
1Sam.21.14  in reče akish svojim hlapcem: glej, vidite, da je človek zaista; kaj ga ste pripeljali k meni?
1Sam.21.15  ali bi mi nekaj krivičnih, da ste ga pripelili, da bi se pripelili k meni? ta bi prišel tako v moj dom?
1Sam.22.1   in david odide odtod, in izide se v peshcherje adulama; in ko so slišali bratje njegovi in ves dom očeta njegovega, pridejo k njemu.
1Sam.22.2   in zbirali so se k njemu vsi, kteri so bili potrebni, in vsi, kteri so bili podložni v duši, in bil je za njih vodnik; in bilo je z njim okolo četiri stotine moža.
1Sam.22.3   in david odide odtod v mispu moapske, in reče kralju moapskom: daj, da bodejo oče moj in mati moja pri tebi, dokler ne spoznam, kaj bode storil bog s menoj.
1Sam.22.4   in pripeljal je pred kraljem moapskom, in prebivali so ž njim po vseh dnéh, ko je bil david v kreposti.
1Sam.22.5   in prerok gad reče davidu: ne ostani v kreposti; pojdi, in pojdi v zemljo judejo. in david odide, in pride v jaar-hereta.
1Sam.22.6   in slišal je saul, da se je spoznal david in moža, kteri so bili ž njim; in saul je sedel na gibeji pod tamarjo v rama, in kopila je v ruci svojem, in vsi hlapci njegovi so stajali pred njim.
1Sam.22.7   in reče saul hlapcem svojim, kteri so mu stojevali, in reče jim: poslušajte, sinovi benjaminovci! ali vam bo sam jišajev sin dal njive in vinogradniki, da bi vas vse postavil stotnikov in stotnikov?
1Sam.22.8   da ste se vsi sovražili zoper mene, in ni nikogar, kteri bi mi oznanjal, da je moj sin zavedal zavezo z jišajovim sinom, in nihče od vas ni mi bilo, da bi mi oznanjal, da je moj sin postavil mojega hlapca zoper mene, da bi me vstopil, kakor je to danes?
1Sam.22.9   in odgovarjal se je doeg edomita, kteri je storil pred saulimi ljudstvom, in reče: videl sem sina jišajovo, ko je prišel v nob k ahimelekovi sinu ahitubovu.
1Sam.22.10  in prosil ga je gospod, in dal mu je pisto, in dal mu je meč filistejčega golijata.
1Sam.22.11  in poslal je kralj pokličati ahimeleka, sina ahitobovega, in vse očeta njegovega, svećenike, kteri so bili v nobe. in pridejo vsi k kralju.
1Sam.22.12  in reče šaul: poslušaj, sin ahitobov! in on reče: glej, jaz sem, gospod!
1Sam.22.13  in reče mu saul: za kaj ste se zgodilo zoper mene, ti in jišajev sin, da si mu dal kruh in meč, in prosil si mu boga, da se vrne zoper mene, da bi se vračal zoper mene, kakor je to danes?
1Sam.22.14  odgovorí in odgovorí kralju, in reče: in kdo je med vsemi služabami tvojimi, kakor david zvest, in moža kralja, in poglavarja tvojega, in je čast v hiši svojem?
1Sam.22.15  jeli sem bil danes oznanjal se za boga za njega? nič od mene! naj ne izdá kralj za voljo svojega hlapca, in na ves dom očeta mojega; ker hlapca tvoj ni več, ni veliko, ni veliko.
1Sam.22.16  in kralj reče: smrt umreš, elimeleku, ti in ves dom očeta tvojega.
1Sam.22.17  in reče kralj telokhraniteljem, kteri so stali pred njim, reče: pridite in pogubite svećenike gospodove, ker so njih roka z davidom, in da so spoznali, da je bežal, in niso mi oznanili. ali kraljevi hlapci niso hoteli potegniti roke svoje, da bi udarili zoper svećenike gospodov.
1Sam.22.18  tedaj reče kralj doiku: pojdi ti, in potegni duhovnike. in doeg edomita se obrne in pogubi svećenike; in pogubil je v tem dan pet in štiri in pet moža, kteri nosijo efoda.
1Sam.22.19  in nobe, mesto svećeničkih, pobil je mečem; od moža do žene, od mladenca do mladenca, in telca in oslice, in ovce.
1Sam.22.20  zveličal se je tudi eden sin ahimeleka, sina ahitubova, ktera se je zvala ebjatar, in bežal je za davidom.
1Sam.22.21  in abiatar je povedal davidu, da je saul pogubil svećenike gospodove.
1Sam.22.22  in reče david ebjataru: vedel sem v tem dan, ko je doeg edomita doeg, da bi to rekel saulu: jaz sem krivica za vso dušo hiše očeta tvojega.
1Sam.22.23  ostani med menoj, ne boj se, ker kdor hoče življenje svoje, iščim tudi dušo tvojo; ti si namreč hranil pri meni.
1Sam.23.1   in oznanjevali so davidu, govoreč: glej, filistejci bojajo zoper keila, in grabijo gumno.
1Sam.23.2   in vpraša david gospoda, govoreč: hodim li, in udarim te filistejce? in gospod reče davidu: pojdi, in udari filistejce, in reši keila.
1Sam.23.3   ali davidovi možjé mu rekó: glej, tu se bojimo sedaj v judeji, in kako bi bilo, da idemo v keil zoper filistejske polnice?
1Sam.23.4   tedaj se je david več vpraševal gospoda, in gospod mu odgovorí in mu reče: vstani in sedi v kehila; kajti jaz bodem predal filistejce v tvoje roko.
1Sam.23.5   in šel je david in ljudi, kteri so bili ž njim, v keil, in bojajoč se zoper filistejce, in odpelje njih skot, in porazil jih je veliko udarom. tako je rešil david stanovnike keili.
1Sam.23.6   in zgodí se, ko je prišel ebjatar, sin elimelekov, k davidu, in on je bil z davidom v keil, snide z njim efoda v roke.
1Sam.23.7   ko se je zgodilo saulu, da je david prišel v keil, reče saul: bog ga je predal v roke moje, ker je zamel, da je prišel v mesto z vratimi in zavojem.
1Sam.23.8   in šaul pokliče ves ljudstvo na boj, da snidejo v keil, da zgrabijo davida in njegove ljude.
1Sam.23.9   in spoznavši david, da je saul delal krivico zoper njega, reče svećeniku ebjataru: pripelji efud.
1Sam.23.10  in reče david: gospod, bog izraelov! za to je slišal tvoj hlapec, da je saul hotel priti k keilu, da pogubi grad za voljo mene.
1Sam.23.11  če se bo zatvoril? glej, da snide šaul, kakor je slišal hlapec tvoj? gospod, bog izraelov, povej hlapcu svojemu. in gospod reče: zavrhne se.
1Sam.23.13  tedaj vstal david in moža, kteri so bili ž njim, okolo šest stotin, in izidejo iz keila, in hodili so, kuda so šli. in oznanjevala se je šaulu, da je david izšel iz keila, in odstopil je da izide.
1Sam.23.14  in david je ostal v puščavi v vestih, in prebival je na kraji zif na gori zif. in iskal ga je saul po vsej dnevih, ali bog ga ni predal v roke njegove.
1Sam.23.15  in videl je david, da je šaul izhodil, da bi ga iščel. david je bil v deželi zif v hiši.
1Sam.23.16  tedaj se vstane jonatan, sin šaulov, in šel je k davidu v hišo, in krepčal mu je roko v gospodu.
1Sam.23.17  in reče mu: ne boj se, ker te ne najde roka šaula, očeta mojega, in ti boš kraljeval nad izraelom, in jaz bodem za tebe drugega; in oče moj saul to vé.
1Sam.23.18  in oba so postavili zaveze pred gospodom; in david je sedel v leši, a jonatan odide v svoj dom.
1Sam.23.19  in zifejci so se izšli k saulu na givu, govoreč: je li david nič skril pri nas, v vestih, v hiši, na puščavi hachila, kteri je po desno strani jezimona?
1Sam.23.20  in sedaj, o kralj, pridi vse, kar je v duši svojem; pojdi, da bi ga prejeli v roke kraljestva.
1Sam.23.21  in reče jim saul: blagoslovljeni boste vi gospoda, ker ste se gledali za me.
1Sam.23.22  pojdite torej, in pripravite se več, in spoznajte mesto njegovo, na kterem bode bilo kraja njegovo; ker ste rečeli, da je več zvijačo.
1Sam.23.23  pogledajte, in spoznajte, in pojdemo z vami; in če je na zemlji, spoštujem ga iz vseh tisoših judov.
1Sam.23.24  in vstali so se v zif, in šli so pred saulem; a david in njegovi moža so bili v pustinji maonu, na kraji na desno od jezimona.
1Sam.23.25  in šel je saul in njegovi ljudi, da ga iščejo. in rečinijo to davidu, in snide se na skalo in je bil v puščavi maon. in slišavši to saul, poganil je davida v puščavo maon.
1Sam.23.26  in šel je šaul in moža njegovega kraja, in david in njegovi možjé so po drugih krajih gore; in ko se je david zahranil, da bi hodil od saula; a šaul in moža njegovi so bili obpelili davida in moža njegove, da jih zgrabijo.
1Sam.23.27  in prišel je angelj k saulu, govoreč: pojdi in pojdi, ker so filistejci padli na zemljo.
1Sam.23.28  in vrne se saul, da ne poganjajo davida, in šel je proti filistejcem. za to se je imenoval to mesto sela-hammahlekot.
1Sam.23.29  in odide david odtod, in ostal se je v stanovih en-gedi.
1Sam.24.1   in ko se je zopet saul odvrnil od filistejskih, oznaní mu se, govoreč: glej, david je v puščavi en-gedi.
1Sam.24.2   in izide david tri tisoč izbranih iz vseh izraelih, in šel je, da se išče davida in moža njegovega kraja v en-gedi.
1Sam.24.3   in izpeljal je david z vsemi vojskimi ljudstvom, in izpeljal se je david, in izpeljal se je david in njegovi možjé.
1Sam.24.4   a davidovi možjé mu rekó: glej, to je dan, v katerem ti je gospod rekao: glej, da ti bodem predal vraga tvojo v roke tvojo, in delaj mu, kako ti je dobro. in vstal je david, in odseče krilo šatora saulovo.
1Sam.24.5   ko se je pa to zgodilo, podraži david srce njegovo, da je odtegnil krilo obleke njegove.
1Sam.24.6   in reče david svojim ljudém: ne bodi mi od gospoda, da bi storila to delo gospodaru mojemu, pomazanniku gospodovem, da položim roko svojo na njega, ker je pomazannik gospodov.
1Sam.24.7   in rekel je david svojim ljudém v besedo, in ni jim dal, da bi se povzdignili zoper šaula. in david se vstane in snide na put.
1Sam.24.8   in prišel je david za njim iz jaskini, in klical je za saulom, govoreč: gospod kralj! in videvši se saul za seboj, pogleda david na zemljo, in pokloni se.
1Sam.24.9   in david reče saulu: za kaj si slišal besedo ljudstva, kteri pravijo: glej, david te išče za življenje svoje?
1Sam.24.10  glej, v današnji dan so videli oči tvoje, da te je gospod predal v moje roko v peshcherji; ali nisem hotel te pogubiti; ali ti si te poželel, in govoril sem: nisem vztegnil roko svojo proti gospodaru svojemu, ker je pomazanj gospodovo.
1Sam.24.11  glej, gospod, bog moj, glej, spoznal si, da mi je krivica v roke tvojej; ko sem ti skril krilo, ne sem te pogubil; spoznaj se, in glej, da ni v mojo ruci nič hudobnosti in krivičnosti, in nisem zoper tebe pregrešil; a ti si me vedel za življenje, da bi me vzel.
1Sam.24.12  gospod naj sodi između mene in tebe, in osramotil me bode gospod iz tebe; ali roka moja ne bode na tebi.
1Sam.24.13  gospod naj sodi zoper mene, gospod, in gospod naj me osvobodi, tako da se ne bode moja roka na tebi.
1Sam.24.14  za čega si izšel, kralj izraelski? za kogar ti preganjaš? za korem mrtvim, za vsadnikom.
1Sam.24.15  gospod naj bode za pravičnik in pravičnik mezhdu menoj in tebi, da vidi, in sodi sodbo moje, in praviš me iz tvojega roke.
1Sam.24.16  gospod naj bode rešil, in povrni se gospod, in naj ga bode izpolnjeval, da bi se izpremenil, in izpolnjeval se je.
1Sam.24.17  in rekel je david davidu: ti si pravičen od mene; ker ti si mi dal dobro, a jaz ti oznanjam krivico.
1Sam.24.18  in reče davidu: ti si pravičen, ker si mi dal dobro, ker si mi gospod predal v tvoje roko, in ti me nisi pogubil.
1Sam.24.19  ti si mi dal dobro, da si mi dal dobro, da si ti, gospod, izpeljal si me, ker si mi dal dobro.
1Sam.24.20  in sedaj, glej, vém, da ti kraljiš, in da bode postavljen v roke tvojem kraljestvo izraelovo.
1Sam.24.21  zatorej mi se zaklej v gospodu, da ne pogubiš seme moje za menoj, in ne bodeš pogubil ime moje iz hiše očeta mojega.
1Sam.24.22  tedaj se david zaklebo saulu. in saul odide v svoje mesto, a david in njegovi ljudstvo so pošli v kreposti.
1Sam.25.1   potem je umrl samuel, in sebrali so se ves izrael, in plačejo ga, in pokopali so ga v hiši svojem v ramu. in david vstal, in snide v puščavo paran.
1Sam.25.2   in bil je človek v maon, kteri je imel stada svoja na karmelu; in ta človek je bil več velik; in to je bilo tri tisoči in jeza jeze; in zgodí se, ko je ležal ovce svoje v karmelu.
1Sam.25.3   človek je pa ime nabal, in ime ženi njegove abigail; in žena je bila dobrega razumna in lijepa vedenja; ali človek je bil zakorav in hudobni v činah svojih; bila je pa človek kalebov.
1Sam.25.4   ko je pa david slišal v puščavi, da je naval ležal ovce svoje.
1Sam.25.5   poslal je pa david deset otrokov, in reče jim: pojdite na karmel, in pojdite k nabalu, in pozdravite ga v mojo imenu.
1Sam.25.6   in rečite temu: mir ti, mir z hišo tvojo, in mir vsem, kar ti je.
1Sam.25.7   sedaj sem slišal, da si ti stričejo; sedaj so pastiri tvoji, kteri so bili z nami, in nismo jih izpolnjevali, in nič jim ni bilo bilo nič po vseh dnevih, ko so bili v karmelu.
1Sam.25.8   prosi otroke svoje, in oni ti oznanjajo. in naj najdejo mladeniči milost v očích tvojim, ker smo postali na dobro dan; daj pa, kar ti najde ruka tvoja in sinu tvojemu davidu.
1Sam.25.9   in ko pridejo otroci davidovi, povedajo nabalu vse te besede v imenu davidovo, in prestopijo.
1Sam.25.10  in nabal odgovorí davidovim hlapcem, in reče: kdo je david? in kdo je jišajev sin? sedaj so mnogo hlapci, kteri so bežali od gospodarja svojega.
1Sam.25.11  da vzemem kruh svoj in moč svoj in žarje svoje, ktere sem slavil za svoje stričnike, in dajem možem, katerim ne vém, odkod so?
1Sam.25.12  in pošli so se hlapci davidovi po srci svojem, in vrnili so se, in pridejo in oznanjevali so davidu vse te besede.
1Sam.25.13  in david reče svojim možjem: ohranite se vsak meč svoja. in prišla se je vsak meč svoj; in pošli so se za davidom kakor četiri stotine moža, in dvjesta so sedeli s mečami.
1Sam.25.14  a ž abigailom, ženom nabalovu, oznaní eden od otrok, govoreč: glej, david je poslal glasnike iz puščavi, da blagoslavljajo našega gospodara, ali se je odvrnil od njih.
1Sam.25.15  ali moža so nam mnogo dobro dobro; ne so nas izpolnjevali, in nič nam ni dopustil vsako dan, ko smo bili z njimi, ko smo bili v polji.
1Sam.25.16  kakor zid so bili za nas, in noč in dan po vsej dnevih, ko smo bili s njimi, da pasimo ovce.
1Sam.25.17  spoznaj se torej, in glej, kaj ti bodeš delal, ker je zgodilo zlo zoper gospodarja našega in zoper hišo njegovega; in on je sin razumen, da ni mogel govoriti s njim.
1Sam.25.18  tedaj se zahrani abigail, in vzel je dvjesta kruhov, in dva vina vina, in pet odrečnih javih, in pet mečev ječenih, in dvjesta smokve smokve, in položil je na oslice.
1Sam.25.19  in reče otrokom svojem: pojdite pred menoj, in glej, jaz sem za vami prišel. a moža svojemu ni povedal.
1Sam.25.20  zgodí se pa, ko je sedel na oslici, in snide na skaljo gore, glej, david in njegovi možjé snidejo na susret k njej, in ona jim se sreča.
1Sam.25.21  david je pa rekel: nič za krivico sodim vse, kar je njegovo v puščavi, in nič od vsega, kar mu je, nič ni imel; in odpljal mi je dobro za dobro.
1Sam.25.22  tako naj pravi bog davidu, in to naj doda, če nisem ostavila od vseh, kteri so v njem, do jutra, ničesar ne ostanem.
1Sam.25.23  videvši pa abigail davida, prestopi se, in snide z magarca, in pade pred davidom na obličje svoje, ter se pokloni na zemljo.
1Sam.25.24  ter se stopi na noge njegove, in reče: v meni, gospod moj, krivica! in naj ti govori hlapca tvoja v uših tvojih, in poslušaj besede robe svoje.
1Sam.25.25  molim se, gospod moj, srce svoje na tega krivičnega človeka nabal, ker je po imenu njegovem; nabal je ime njegovo, in nerazumnost je z njim. a jaz, službenica tvoja, ne videl sem hlapcev tvojih hlapcev, ktera si poslal.
1Sam.25.26  in sedaj, gospod moj, živi gospod, in živa duša tvoja, ko te je gospod zapustil, da ne boš prišlo v krvi krivičnega, in da ti bodeš rešil roko svojo; in sedaj naj bodejo kakor nabal sovražniki tvoji, in ti, kteri hodijo hudo zoper gospodarja mojega.
1Sam.25.27  in sedaj vzemi to blagoslov, ktero je imela hlapca tvoja mojemu gospodarju, in daj otrokom, kteri stojo pred gospodarjem svojim.
1Sam.25.28  povrni se pa krivičnost robe svoje; ker gospod bo napravil gospodarju mojemu čisto dom, ker moč gospodovega bojuje gospodar moj, in hudoba se ne bode našla v tebi nikoli dnî.
1Sam.25.29  in če se vstane človek, kteri bi te poganjal, in iščeč življenja tvojo, bode življenje gospodovo, v ječem življenja pri gospodu bogu svojemu; ali duša sovražnikov tvojih bode udaril v pečati.
1Sam.25.30  in zgodí se, da bode gospod sodelal gospodaru svojemu vse dobro, kar je govoril tebi, in te bode postavil vojsko nad izraelom,
1Sam.25.31  da ti ne bode to sramoto, in pohujšanja na mojo gospodaru, da izliš krivičnega krvi, in da bi mi gospod, bog moj, dal je dobro mogočnemu gospodarju svojemu, in spomenaj si službe svoje.
1Sam.25.32  in reče david abigailu: blagoslovljen gospod, bog izraelov, kteri te je danes poslal danes naproti meni.
1Sam.25.33  in blagoslovljen prebivališče tvoje, in blagoslovljena si ti, ko si me danes odločil, da ne pridem v krvi, in da si moč mojo rešil.
1Sam.25.34  ali tako, kakor je živ gospod, bog izraelov, kteri me je izpolnil, da ti učinim zlo, če si se ne zabranil, in sem mi prišlo navstrechu, ne bi imel navala nabalu do jutra ničesar k zidu.
1Sam.25.35  in vzeme david iz roke njene, kar mu je donesala, in reče jej: pojdi v miru v hišo svojo; glej, slišal sem glas tvoj, in izvrgel sem obličje tvoje.
1Sam.25.36  ko se je pa abigail prišlo k nabalu, glej, mu je bila pič v hiši svojem, kakor pič kraljestvo; in srce nabvala je bila v njem, in on je bil več pijanjen. in ni mu rekel ničesar ni malo, ni veliko, noter do jutra.
1Sam.25.37  in zgodí se jutro, ko je naval nabalov, poveda mu žena to, kar je bilo. in umrl je srce njegovo v njem, in on je bil kakor kamen.
1Sam.25.38  in ko je bilo deset dnî, razbi gospod nabalu, in umrl je.
1Sam.25.39  ko je pa david slišal, reče: blagoslovljen gospod, kteri je sodil sodbo sramovanja mojo iz močnih roke, in sodil je hlapca svojega od hudo, in krivico nabalu odvrnil gospod na njegovo glavu. in david pošlje, in reče abigailu, da ga vzeme za ženo.
1Sam.25.40  in slišali so se hlapci davidovi k abigailu v karmil, in govorili so jej, govoreč: david nas je poslal k tebi, da te vzeme za ženu.
1Sam.25.41  ona vstal in se pokloni s obličjem na zemljo, in reče: glej, hlapca tvoja je za otrok, da se umije noge hlapcev tvojih.
1Sam.25.42  tedaj se vstane abigail, in stopi na oslico, in pet otrok, kteri so jej šli za njim, odide za davidovimi hlapci, in ona mu je za ženom.
1Sam.25.43  david je pa tudi ahinoam vzel iz jizreela, in oba so mu bili za žene.
1Sam.25.44  saul pa je dal svojo kćer mikal, ženo davidovo, palti, sinu lahovo, kteri je bil iz gallim.
1Sam.26.1   in pridejo zifejci k saulu v givu, govoreč: glej, david se je skril na bregu hachila, ki je pred jezimon.
1Sam.26.2   in vstal je saul, in snide v puščavo zif, in ž njim tri tisoč izbranih iz izraela, da iščejo davida v puščavi zif.
1Sam.26.3   in ležal je saul na puščavi hachila, ki je pred jezimon na poti. david je pa ostal v puščavi, in videl je, da je šel saul za njim v puščavo.
1Sam.26.4   in poslal je david sovražnike, in spoznal je, da je prišel saul precej.
1Sam.26.5   in vstal je david več, in vnide v mesto, kjer je saul ležal, in tam je bil abner, sin nerov, vojsko njegovega vojska; in saul je ležel v deželi, in ljudstvo je ležal okolo njega.
1Sam.26.6   in david odgovorí in reče ahimeleku hetita, in abišajovi, sinu sarujevu, bratu joabovu, in reče: kdo bi prišel z menoj k saulu v tabor? in reče abišaj: jaz bom prišel s teboj.
1Sam.26.7   in prišla je david in abišaj noter v ljudstvo noč, in glej, saul je ležal, in ležal je v morji, in kopila je ležala na zemljo pri glavi njegovem; a abner in ljudstvo so ležali okolo njega.
1Sam.26.8   tedaj reče abišaj davidu: bog ti je danes prejel tvoga neprijatelja v roko tvojo; in sedaj naj ga udarim s kopljem v zemljo jedno raz, in ne bom mu rekel drugo.
1Sam.26.9   david pa reče abišajovi: ne pogubi ga; kajti kdo bo položil roko svojo na pomazannika gospodovo, da bi se osramotil?
1Sam.26.10  in reče david: zhiv je gospod, da ga gospod ne bode udaril, ali da pride njegov dan in umre, ali snide na boj.
1Sam.26.11  ne daj mi, gospod, da položim roko svojo na pomazannika gospodova. ali sedaj vzemi koplje, ktera je pri glavi njegovem, in vrč vode, in pojdemo.
1Sam.26.12  in david je vzel koplje in vrč vode, kteri so bili pri glavi njegovem, in odidejo; in nikoli ni, kteri bi videl, in nihče je spoznal, in ni se obudil; vsi so se sodili, ker so padli strah gospodov na njih.
1Sam.26.13  in stopi david za drugjo, in postavil je na vrhih gori od daleč, in veliko razloga je bila sredi njih.
1Sam.26.14  in pokliče david ljudstvo in abneru, sinu nera, govoreč: ne odgovarjaš li, abner? in odgovorí abner, in reče: kdo si ti, da ti kličeš?
1Sam.26.15  in reče david abneru: ti si nič moža, in kdo je kakor ti v izraelu? kaj za kaj nisi čuval gospodarja svojega kralja? kajti prišel je eden iz ljudstva, da bi pogubil kralja, gospoda tvojega.
1Sam.26.16  ne dobro je to, kar si storil. zhiv je gospod, da ste smrtni sinovi, ker ste ne držali svojega gospodara, pomazannika gospodova. in sedaj pogledaj, kjer je koplje kralja in vrč vode, ki so pri glavi njegovem?
1Sam.26.17  in spoznavši saul glas davidovo, reče: je li ta glas tvoj, sine david? in david reče: moj glas, gospod kralj!
1Sam.26.18  in reče: pokaj bi me gospodar moj poganjal za svojim hlapcem? ker kaj sem storil? in kaj je krivica v meni?
1Sam.26.19  poslušaj torej, kralj, moj gospodar, besedo svojega hlapca; če te je bog postavil zoper mene, da bi se slavil žrtvovanje; ali če so sinovi ljudjé, preklinjali so se pred gospodom, ker so me izgnali, da se ne postavljajo v udele gospodovem, govoreč: pojdi, služi drugim bogovima.
1Sam.26.20  zato naj ne padne moja kri na zemljo pred obličjem gospodovim; ker je izšla izraelski kralj, da bi iščel, kakor bi poganjal kraja v górah.
1Sam.26.21  in reče šaul: pregrešil sem se; obrni se, sin davidov, da te nič ne bom storila, ker je duša moja v očeh tvojih v današnji dan; pregrešil sem se, in spoznal sem mnogo mnogo.
1Sam.26.22  in david odgovorí in reče: glej, štipa kralja! pojdi eden od otrok, da ga vzeme.
1Sam.26.23  gospod bo odvrnil vsakemu za voljo pravičnosti njegove in po pravici njegovemu; ker te je gospod predal v moje roke, ali sem ne hotel, da bi vzel roko svojo na pomazannika gospodovo.
1Sam.26.24  in glej, kakor je bil danes več duša tvoja v očeh mojim, tako naj se moči moja duša pred obličjem gospodovem, in naj me izpelje iz vsega stiske.
1Sam.26.25  in šaul reče davidu: blagoslovljen si ti, sine moj david; in delal si to, da bodeš mogel. in david odide na svoj put, in saul se je vrnil na svoje mesto.
1Sam.27.1   in reče david v srcu svojem: sedaj se bom v enem dan potegnil v roko šaulovo; nič mi je dobro, če se ne bom zveličal v deželi filistejskim; in postane saul, da me išče po vseh krajih izraelovih, in jaz se bodem izpeljal iz njegove roke.
1Sam.27.2   in vstal je david, in šel je z šest stotinami, kteri so bili ž njim, in odide k akisusu, sinu maokovu, kralju gatu.
1Sam.27.3   in david je sedel z akišem v gatu, on in moža njegovi, vsak z domami svojimi, david in oba žene njegove, ahinoama jizreelsko, in abigail, žena navala karmelita.
1Sam.27.4   in oznanjevali so saulu, da je david pobezhal v gatu, in ni ga več prosil.
1Sam.27.5   in reče david akišu: če sem našel milost v tvojim očeh, naj mi dajo mesto v enem mestu po polji, da bodem prebival tam; ker kaj naj ostane hlapec tvoj v mestu kraljem z seboj?
1Sam.27.6   in aakis mu je dal v tem dan siklag; za to je bilo siklag judejskim kraljem noter do današnjega dné.
1Sam.27.7   bilo je pa broj dnî, ktere je sedel david v filistejskem kraji, bilo je česar meseč.
1Sam.27.8   in odide david in moža njegovi, in položili so se na vseh gesurcev in gesurcev in amalečana; in glej, ta deželo prebivala od časa, od kraja do sur do zemlje egipatske.
1Sam.27.9   in pogubil je zemljo, in ne oživil ni moža, ni žene; in vzel je ovce in goveda in magarje in deve in oblasti; in vrnivši se, pride k akišu.
1Sam.27.10  in reče akiš: za koga ste se zbili danes? david pa reče: na jug judsko in na jug jerahmeelega, in na jug kenezejskega.
1Sam.27.11  david je tudi ne ožival moža in žene, da bi pripeljal v gat, govoreč: da ne oznanjajo v gat zoper nas, govoreč: tako je david storil. tako je bila pravičnost njegova po vseh dnevih, ko je sedel v filistejskim krajih.
1Sam.27.12  in akiš je veroval davidu, govoreč: on je postal sramoto v ljudstvu svojem v izraelu, in bode mi hlapec vekomaj.
1Sam.28.1   in zgodí se v tistih dnevih, in sobrali so filistejci njih vojskove, da bodejo bojali vojsko z izraelom. in reče akiš davidu: vedaj spoznaj, da bodeš z menoj izšel v boj, ti in ljudje tvoji.
1Sam.28.2   in david reče akišu: tako ti boš spoznal, kaj bode storil tvoj hlapec. in ankis reče davidu: tako te bodem postavil za poglavarje.
1Sam.28.3   in samuel je umrl, in čakal ga je ves izrael, in pokopali so ga v ramatji v mestu njegovem. in saul je odhodil duhovnice in vračarje iz zemlje.
1Sam.28.4   in pobrali so se filistimlijci, in pridejo, in utaborijo se v šemem. in šaul je sobral vse izraelce, in opolčili so se v gilboa.
1Sam.28.5   ko pa ugleda saul vojsko filistejskega, uplaši se, in razdražil se je srce njegovo več.
1Sam.28.6   in vpraševal je saul gospoda, ali gospod mu ne odgovorí ni v san, ni v urim, ni v prerokih.
1Sam.28.7   tedaj reče saul svojim hlapcem: iščite mi žena čarovanja, da hodem k njej, in hodim za njo. in hlapci njegovi mu rekó: glej, v endor je žena čarovanja.
1Sam.28.8   in zgodilo se je saul, in obleče drugega oblačila, in šel je on in dva moža z njim; in pridejo noč k ženi v noči; in reče jej: pouči mi se po morji, in odvedi mi, kogar ti rečem.
1Sam.28.9   žena mu pa reče: glej, ti véš, kar je storil saul, kakor je pogubil duhovnice in vračarje iz zemlje; za kaj si ti mrežilo dušo mojo, da bi me pogubil?
1Sam.28.10  in zakleče jej saul gospod, govoreč: zhiv je gospod, da ti se ne bode zgodilo krivico po tem besedi.
1Sam.28.11  žena pa reče: kogar ti bom izpeljal? in reče: samuela izpelji mi.
1Sam.28.12  ko pa ta žena samuela ugleda, zakriče se z glasom velikim, in reče žena saulu: za kaj si me obljubil? ti si pa saul.
1Sam.28.13  in kralj jej reče: ne boj se! kaj vidiš? in odgovorí mu: videl sem boga, da gre iz zemlje.
1Sam.28.14  in reče jej: kaj spoznal je? a ona odgovorí: neki moža izide iz zemlje, in on je oblečen v plačilo. in spoznal je saul, da je samuel, in pogleda na zemljo, ter se pokloni.
1Sam.28.15  in reče samuel saulu: za kaj si me zapretil, da bi me pripeljal? in odgovorí saul: vrgel sem se več; ker filistejci bojajo zoper mene, in bog je odšel od mene, in ni mi bil več ni slišal, ni po prerokih, ni v sne; zatorej te sem poklical, da mi pokazuješ, kaj bom storil.
1Sam.28.16  in reče samuel: za kaj me prepiš, da je gospod odstopil od tebe, in se je postal s bližnjim tvojem?
1Sam.28.17  gospod je napravil, kakor je govoril po meni; in razdražil je gospod kraljestvo iz roke tvoje, in dal je tebi bližnjemu svojemu davidu.
1Sam.28.18  za to, da si ne poslušal glas gospodovega, in nisi izpolnjeval obličja njegovega zoper amalika, za to ti je več storil gospod.
1Sam.28.19  in gospod bo predal izraela s seboj v roko filistejce, in jutri si ti in sinovi tvoji s teboj. tudi vojska izraelovo bo predal gospod v roko filistejce.
1Sam.28.20  in sovraží se saul, in pade na zemljo, in mnogo se je uplašil od besede samujovih; in moč ni v njem, ker ne je jeo kruha ves dan in ves noč.
1Sam.28.21  in žena pride k saulu, in ugleda, da je mnogo prestrašena, reče mu: glej, hlapca tvoja posluša glas tvoj, in položil sem življenje svoje v roko svojo, in slišal sem besede, ktere si mi govorila.
1Sam.28.22  a ti torej poslušaj glas robe svoje, in položi pred seboj pič kruh, in jedi, da boš v tebi krepost, da hodeš po poti.
1Sam.28.23  ali on ne hoče, in reče: ne bom jesti. ali so ga vpitali hlapci njegovi in žena, in slišal je glas njih; in vstal je iz zemlje, in sedel je na kraji.
1Sam.28.24  žena je pa bila ženo javica v hiši; in prepevala je, in zakla je; in vzela je meč, in razbila, in zakopal je nekvašenje.
1Sam.28.25  in pripelje to pred šaulom in pred hlapci svojimi; in jedli so, in vstali so, in odidejo tu noč.
1Sam.29.1   in sobrali so filistejci vse njih vojska v afek, in izraelci se utaborijo v kraji, ktera je v jizreelu.
1Sam.29.2   in knezovi filistejski so šli v stotnike in tisoč; david pa in njegovi možjé šli nazaj s akišem.
1Sam.29.3   tedaj rekó filistejski knezovi: kaj so tisti hebreji? in odgovorí akiš filistejskim vojskom: je li to david, hlapec saula, kralja izraelova, kteri je bil teh dnî z menoj, in ne sem našel v njem nič od dné, ko je prišel k meni, do današnjega dné.
1Sam.29.4   in povzdigovali so se zoper njega filistejski vojske, in rekó mu: odvrni tega človeka, da se vrne na mesto njegovo, ktero si ga postavil; da se ne gre z nami na boj, da se ne bodi zoper nas na boj; ker v česar bi se tako premenil svojemu gospodarju, nego s glavami tistih možnih možnih?
1Sam.29.5   ne je li ta david, o kteremu je pečal v vestih, govoreč: šaul je udaril tisíce, a david deset tisoč? "
1Sam.29.6   in poklical je akiš davida, in reče mu: živoga mi gospod, da si pravičen, in da si moč in vkhod tvoja z menoj v taboru, ker sem nič hudega našel v tebi od dné, ko si prišel k meni, dokler si prišel k meni, do današnjega dné; ali pred sovražniki nisi dobro.
1Sam.29.7   pojdi torej, in pojdi v miru, da ne bodeš delal hudobnost pred filistejci filistejskim.
1Sam.29.8   david pa reče akišu: kaj sem storil? in kaj si našla v tvojem hlapcu od dné, ko sem bil pred teboj do današnjega dné, da ne bom prišel, da se bojem sramoval zoper sovražnikov gospodarja mojega kralja?
1Sam.29.9   in ankis odgovorí in reče davidu: vém, da si blag pred očmi mojim; ali knezovi filistejski pravijo: ne bode prišel z nami na boj.
1Sam.29.10  sedaj torej vstani rano jutro, ti in služabniki gospodarja svojega, kteri so prišli z seboj, in vstanite na dan, k kteremu sem vas postavil, in ne pokladi ničesar besede v srci svojem, ker si ti blag pred menoj; in vsadite se jutro, in pojdite.
1Sam.29.11  in vstal je david zjutro, on in moža njegovi, da odidejo in odidejo v zemljo filistejsku. a filistejci so šli zoper izraela.
1Sam.30.1   in ko je prišel david in ljudstvo njegovo tretji dan v siklag, in amalečani so vrgli na jug in v siklag, in pobili so siklag in so ga spalili ognjem.
1Sam.30.2   in žene, in vse, kar je v njem, od malega do veliko, niso bili pogubili, nego so odpelili, in šli so po svojim hodom.
1Sam.30.3   in ko pride david in njegovi možjé k mestu, in glej, bila je spalena ognjem, in žene njih, in sinovi njihovi, in žene njih so odpeljeni v plen.
1Sam.30.4   tedaj povzdigne david in tisti, kteri so bili ž njim, glas svoj, in plakali so, dokler ne bi imel moč več plačati.
1Sam.30.5   in oba žene davidove so pognani, ahinoam jizreelsko in abigail, žena navala karmelita.
1Sam.30.6   in david je postal mnogo žalostno, ker so ljudstvo govorili, da bi ga kamenjali, ker so se žalovali duša vseh ljudî, vsak za svoje sinove in za njegove kćeri. ali se je david krepčal v gospodu, bogu svojemu.
1Sam.30.7   in reče david svećeniku ebjataru, sinu ahimelekovu: pripelji efud.
1Sam.30.8   in vpraševal je david gospoda, govoreč: poganiti bi se za tem poljenom? ali bi ga dopustil? in on mu reče: poganjaj, ker hočeš, in rešil boš.
1Sam.30.9   in šel je david sam in šest stotin možnih, kteri so bili ž njim, in pridejo do potoka besor, in kteri so bili obilni, postopijo.
1Sam.30.10  a david je poganil po četiri stotine možnih moža, ker je bilo dvjesta moža, kteri so bili prejeli za potoku besor.
1Sam.30.11  in našli so na polji človeka egipčana, in vzemó ga k davidu; in dali mu so kruh, da je el, in napoili so ga vode.
1Sam.30.12  in dali so mu podloga košev; in on je jedel, in postane duh njegov, ker ni jedl kruha, in ne je pil vode tri dnî in tri noč.
1Sam.30.13  in reče mu david: čega si ti in odkod si? a on odgovorí: jaz sem egipčan otrok, hlapec človeka amalečana; in pustil me je gospodar moj, ker sem ostal tri dnî.
1Sam.30.14  in mi smo padli na jug keretcev in v kraji judejsko in na jug kalebovo, in siklag smo spalili ognjem.
1Sam.30.15  in reče mu david: da me popeleš k tem polnici? in reče: pokliči mi se bogom, da me ne ubiješ, in da me ne predaš v roko gospodarja svojega, da te bodem prepeljal k tej polnici.
1Sam.30.16  in pripeljal ga je, in glej, oni so prešli po vsej zemlji, jedli in pili in veselili po vseh velikim plijen, ktere so vzeli iz zemlje filistejske in iz zemlje judovske.
1Sam.30.17  in udaril jih je david od večerja do večera, noter do večera, in nihče od njih ne potekla, razen četiri stotine mladih otrokov, kteri so hodili na deve in pobežali.
1Sam.30.18  in odpelje david vse, kar so bili vzeli amalečani, in oba žene svoje izpelje.
1Sam.30.19  in od najmanjega do najvišjega, od najmanjega do najvišega, tudi od ljudî in žen, in od plijena do vsega, kar so ga vzeli; vse je povrnil david.
1Sam.30.20  in vzel je david vse ovce in skove, in izpeljejo jih pred njim, in rekó: to je davidovo plijen.
1Sam.30.21  ko je pa prišel david k tem dvjesta možem, kteri so bili zapuščeni, da bi šli za davidom, in kteri jih je bil sedel v potoku besor, izšli so pred davidom in proti ljudstvu, kteri je bil z njim. in pristopivši david do ljudstva, pozdravi jih.
1Sam.30.22  tedaj odgovoré vsi hudobni in hudobni od ljudî, kteri so šli z davidom, in rekó: za to, da so ne šli z nami, naj jim ne dajemo od plijen, kterega smo izjeli, nego vsak svojo ženo in dejanje; naj ga izpeljejo, in pojdejo.
1Sam.30.23  david pa reče: ne delajte tako, oče moj, po tem, kar nam je gospod dal, da nas je hranil, in predal je roke, ktera je prišlo zoper nas.
1Sam.30.24  in kdo bi vam poslušal to besedo? ker to je po častu, kteri sedi v boj, tako bode del tega, kteri je sedel za vekomaj; ravno tako bodejo delali.
1Sam.30.25  in zgodí se od tega dnî od tega dné, in je postal postavo in pravičnost v izraelu do današnega dana.
1Sam.30.26  ko je pa prišel david v siklag, poslal je po plijen starejšem judejskim, prijateljem svojim, govoreč: glej, to je od plijenja sovražnikov gospodovih.
1Sam.30.27  njim, kteri so bili v betsemu, in njim, kteri so bili v ramotu negebu, in njim, kteri so bili v jattir;
1Sam.30.28  in tem, kteri so bili v aroeru, in za maoza, in njim, kteri so bili v sadi in v joz;
1Sam.30.29  in onima v karmelu, in njim, kteri so v mestakh jerahelovskim, in njim, kteri so v mestakh kenezskikh,
1Sam.30.30  in njim, kteri so bili v horma, in tem, kteri so bili v boru, in njim, kteri so bili v ataku,
1Sam.30.31  in tistim, kteri so bili v hebron, in na vse mesta, k kterim je šel david, on in njegovi možjé.
1Sam.31.1   filistejci so se pa bojovali zoper izraela; in pobežali so izraelci pred njim, in padli so mrtvi na gori gilboa.
1Sam.31.2   in pošli so filistejci saulu in njegovim sinom, in pobili so filistejci jonatana in abinadaba in malkisua, sinovi saulovi.
1Sam.31.3   in zasramovalo se je bitva zoper šaula, in streljači strelci so ga našli, in bil je raztrebljen od strelcev.
1Sam.31.4   in reče saul štitonoku svojemu: iztegni meč svoj, in pogubi me, da ne pridejo ti neobrezani, in ne obročé me, in ne smó se zoper mene. ali štitonoč njegov ne hoče, ker se je mnogo uplašil. tedaj vzeme saul meč, in pade na nj.
1Sam.31.5   ko pa njegov štitonoč ugleda, da je umrl saul, pade tudi on na meč svoj, in umrl je z njim.
1Sam.31.6   tako je umrl saul, in tri sinovi njegovi, in štitonoč njegov, in vsi njegovi sinovi, tisti dan.
1Sam.31.7   ko so pa videli izraelci, kteri so bili ob onu strani dolini in po tej strani jordana, videjo, da so pobežali izraelci, in da so umrli saul in sinovi njegovi, in potegnili so gradove svoje, in bežali so. in prišli so filistejci in prebivali v njih.
1Sam.31.8   in zgodí se drugi dan, in pridejo filistimlijci, da oznanjajo mrtve, in našli so šaula in tri sina njegova, da so padli na gore gilboa.
1Sam.31.9   in odpeljejo ga, in izpeljali so štiri njegove, in poslali so ga po mestu filistejskim, da oznanjajo oznanjevanje idolih svojih in ljudstva.
1Sam.31.10  in položili so oružje njegovo v aštarjevo času, in telo njegovo so položili na zid betsan.
1Sam.31.11  ko so pa slišali prebivališče jabes-gilead, kar so storili filistejci saulu,
1Sam.31.12  vstali so vsi moči, in odidejo vso noč, in vzeli so telo šaulovo in telo jonatana od hradskih stena; in pripeljali so jih v jabesu, in spalili so jih tam.
1Sam.31.13  in vzemó kosti svoje, in pokopali so pod vrg jabesu v jabesu; in postili so se sedem dnî, in tistim, kteri so bili v hebronu, in za vse mesta, ko je šel david, on in njegovi možjé.
2Sam.1.1    zgodí se pa, ko je umrl saul, in david se je vrnil, ko je udaril amalečane, in ostal je david dva dnî v siklag.
2Sam.1.2    in zgodí se tretji dan, in glej, prišlo je človek iz tabora saulova, in obleče obleke, in zemljo na glavi. in zgodí se, ko je prišel k davidu, pade na zemljo in se pokloni.
2Sam.1.3    in reče mu david: odkod si prišel? in on mu reče: izšel sem iz izraelske tábora.
2Sam.1.4    in reče mu david: kakošno je to? povedaj mi! in on reče: ljudstvo je bežal iz boje, in veliko ljudstva je padlo, in umrli so; tudi saul in jonatan, sin njegov, so umrl.
2Sam.1.5    in reče david otroku, kteri ga je povedal: kako véš, da je umrl saul in jonatan, sin njegov?
2Sam.1.6    mladenič, kteri mu je oznanjal, reče: prišlo sem se na gori gilboa; in glej, šaul je storil na srci svojem, in kolesnici in konjanici so se zoper njega.
2Sam.1.7    in pogledavši se, ugleda me, in pokliče me; in jaz sem rekel: glej, glej.
2Sam.1.8    in reče mi: kdo si ti? in rekel sem: jaz sem amalečanin.
2Sam.1.9    in reče mi: stani, podaj me, in pogubi me, ker me je ogledel moč, ker vse duša moja je v meni.
2Sam.1.10   in storil sem na njem, in pogubil ga sem, ker sem vedel, da ne bode ostal po padu svojem; in vzel sem kraljestvo, kteri je na glavi njegovem, in plačilo, ktera je bila na roko njegovemu, in pripeljal jih sem k gospodarju svojemu.
2Sam.1.11   tedaj zgrabi david oblačilo svoje, in razdaril jih je, tako tudi vsi možjé, kteri so bili ž njim.
2Sam.1.12   in plakali so, in plakali so, in postili so do večera za saul in za jonatana, sina njegovega, in za ljudstvo judejo, in za hišo izraelovo, ker so padli mečem.
2Sam.1.13   in reče david otroku, kteri ga je povedal: odkod si ti? a on odgovorí: jaz sem sin prijatelja amalečana.
2Sam.1.14   in reče mu david: kako si se ne uplašil, da vzdigneš roko, da bi pogubil pomazannika gospodovo?
2Sam.1.15   in pokliče david enega od otrok, in reče: pojdi, porazi ga! in udarí ga, in umrl je.
2Sam.1.16   in reče mu david: krv tvoja naj na glavi tvojem; ker usta tvoja so zoper tebe odgovorila, govoreč: jaz sem pogubil pomazanja gospodovo.
2Sam.1.17   in zaplače david nad saulem in za jonatana, sina njegovega,
2Sam.1.18   in reče, da učé judovske sinove: glej, pisano je v knjigi pravičnih.
2Sam.1.19   " kraja izraelova je pogubljen na viših krajih; kako so padli moči!
2Sam.1.20   ne oznanjajte v gatu, ne oznanjajte v ulicah aškalonovih, da se ne radujejo kćeri filistejskih, da se ne radujejo kćeri neobreznih.
2Sam.1.21   gore gilbojske, ne bodi ni rosa, ni dozhdi na vas, ni polje poglavarja; kajti tam se je vrgel štipa mogočnih, štipa šaulovo, ne je bil pomazano z olijem.
2Sam.1.22   od krvi ubijenih, od tuka močnih, luka jonatana ne se je vračal nazaj, in meč šaulovo se ne vrne prazno.
2Sam.1.23   saul in jonatan, ljubljeni in ljubljeni v življenji svojem, in v smrti so se ne razločili; boljši so od orlih, boljši od lav.
2Sam.1.24   hčere izraelove, zaplačite za šaulom, kteri vas obleče v purpuru, s prekrastjo, ktera je nosila zlatna svetilo na oblečih vaših.
2Sam.1.25   kako so padli moči sredi boje! jonatan je udaril na viših najviših.
2Sam.1.26   mogočim se na tebe, sestro moja jehonatanu; ti si mi bil več ljubljen; ljubljenje tvoja mi je za ljubljenje ženske.
2Sam.1.27   kako so padli moči, in poginili so vekomaj.
2Sam.2.1    in zgodí se po tem, in vpraševal je david gospoda, govoreč: hodi li se v enega iz judejskih mesta? in gospod mu reče: pojdi! in reče david: kje bom prišel? a on odgovorí: v hebron.
2Sam.2.2    in stopi tam david v hebron, in oba žene njegove, ahinoama jizreelsko, in abigail, žena navala karmelita.
2Sam.2.3    in moža, kteri so bili ž njim, vso z hišo svojim, in prebivali so v mestakh hebronskim.
2Sam.2.4    in pride judejsko možjé, in pomazajo tam davida za kraljestvo nad domom judom. in sporočili so davidu, govoreč: sinovi jabešani gileadski so pohranili šaulu.
2Sam.2.5    in david pošlje poslance k jabešovemu jabesu v gileadu, in reče jim: blagoslovljeni boste vi gospodu, ker ste postali to milost k vašemu gospodarju saulu, da ga čudite, in jonatana, sina njegovega.
2Sam.2.6    in sedaj naj gospod okaže vam milost in resnico; tudi jaz vam bodem delal to dobro, ker ste storili to.
2Sam.2.7    sedaj naj se ukrepijo roke vaše, in bodite silni, ker je umrl gospodar vaš saul; a mene je pomazal dom judov za kralja nad seboj.
2Sam.2.8    abner pa, sin nerov, vojskovoč saulovo, vzel je isbošeta, sina saulovega, in odpelje ga v mahanajim.
2Sam.2.9    in postavil ga je nad gileadom, in nad ashurijci, in nad jizreel, in nad efrajim, in nad benjaminom, in nad vsem izraelom.
2Sam.2.10   četrdeset let je jehu, sin šaulov, ko je kraljeval nad izraelom, in kraljeval je dva leta; samo dom judov je šel za davidom.
2Sam.2.11   in bilo je dnî, ko je david kraljeval v hebronu nad domom judovim, bilo je sedem let in šest mesecev.
2Sam.2.12   in izide abner, sin nerov, in hlapci isbošeta, sina šaulovega, iz menahem v gibeon.
2Sam.2.13   in joab, sin sarvijin, in davidovi hlapci izidejo, in srečajo se ž njimi na pokrajinu gibeonu. in sedeli so se drugega od drugega kraja, a drugi na drugega strani.
2Sam.2.14   in reče abner joabovi: naj prestopijo mladeniči, da bodejo udarili pred nami. in joab reče: vstani!
2Sam.2.15   in vstali so, in prešlo so dvanajst benjaminovih od jebošeta, sina šaulovega, in dvanajst od hlapcev davidovih.
2Sam.2.16   in zgrabijo se vsak za glavo, in udarili so meč svojo v rebo bližnjemu, in padli so vkup. tako se je imenoval to mesto helkat-hatsurim, ktera je v gibeonu.
2Sam.2.17   in bil je v tem dan več mnogo boj; in pobil je abner in izraelci pred hlapci davidovim.
2Sam.2.18   in bili so tam tri sinovi sarujevi: joab, in abišaj, in asahel; in asahel je ležal v nogah kakor gazela na polji.
2Sam.2.19   in asahel je poganjal abneru, in ne odstopi ni desno, ni levo, za abnerom.
2Sam.2.20   in abner pogleda nazad, in reče: ti si to, asahel? on odgovorí: jaz sem.
2Sam.2.21   in reče mu abner: odstopi na desno ali na levo, in vzemi sebe enega od mladih, in vzemi sebi njegovo zbroj. ali asahel ne hotel, da se odide od njega.
2Sam.2.22   in abner se zopet reče asahelu: odstopi od mene, da te ne bom udaril na zemljo? ali kako bom videl obličja svojemu bratu joabovi?
2Sam.2.23   ali on ne hoče, da bi se odvračal. tedaj ga je abner udaril po zadnih kraji v petu, in koplje izide za njim, in pade tam, in umrl je pod njim. in vsak, kteri je prišlo do mesta, kjer je padl asahel in umrl, odide.
2Sam.2.24   a joab in abišaj so pognali za abnerom; in ko je solnce zašlo, prišli so do brega amana, ktera je pred gijo, na poti na puščavi gavaonske.
2Sam.2.25   in zberó se sinovi benjaminovi za abnerom, in so se postavili enega, in stali so na vrtu enega kraja.
2Sam.2.26   in zopet je poklical abner joabovi, in reče: da bode meč pohranil meč? ne véš li, da bode na konci gorje? in doklej ne boš rekel ljudstvu, da se vračajo od njih bratov?
2Sam.2.27   joab pa reče: tako mi živo gospod, če si ne govoril, da bi se tedaj na prvo ljudstvo prešlo za svojimi bratom.
2Sam.2.28   in joab zatrubi v rog, in vsi ljudstvo se odidejo, in niso se več pognali.
2Sam.2.29   abner pa in ljudje njegovi odidejo po zahodu ves tu noč, in prešli so jordan, in odidejo po vsem bitronu, in došli so v mahanajim.
2Sam.2.30   in joab se je vrnil od zadi za abnerom, in zbere ves ljudstvo; in izpolnjevali so se hlapcev davidovih devetnač moža, in asahel.
2Sam.2.31   in hlapci davidovi so bili bili bili od benjaminovih in davidovih moža trista šezdeset in šezdeset ljudi.
2Sam.2.32   in vzeli so asahela, in pokopali so ga v grobu očeta njegovega v betlehemu. in šel je joab in moža njegovi vso noč, in zapljevali so se v hebronu.
2Sam.3.1    zgodí se pa veliko boj mezhdu hišem šaulovim in davidovim hišem. david je šel in krepčal; in hiši šaulovo dom je hodil in slabo.
2Sam.3.2    in davidu se rodilo sinovi v hebronu; in prvorojenj mu je bil amnon, od ahinoama jizreelčega;
2Sam.3.3    drugi od njega je bila dalja z abigail, kteri je imel abigail iz karmela; tretji je bil abšalom, sin maakaje, hčere talmaja, kralja gesurskega;
2Sam.3.4    četvrti adonija, sin hagitin; in peti safatja, sina abitalova;
2Sam.3.5    šesti je ietream od egla žene davidove. ti so se rodili davidu v hebronu.
2Sam.3.6    in zgodí se, ko je bilo boj za hišo šaulovo in davidovo hišo, in abner se je krepčal za hišo šaulovo.
2Sam.3.7    a saul je imel ženina, po imenu respa, hčer aja. in reče mešbošet k abneru: kaj si prišlo k naložini očeta svojega?
2Sam.3.8    in zažalostí se abner več za voljo besede isbošeta, in reče mu: ali sem jaz glava psi? dal sem dnes milost k domu šaulovo, očeta tvojemu, bratom in prijateljem, in ne predal ti v davidovo mesto, in ti si mi za voljo krivice za voljo krivice.
2Sam.3.9    bog naj naj storí abneru to in drugo, če nisem, kakor je gospod zaklel davidu, da mu bodem tako delal.
2Sam.3.10   da odtegne kraljestvo z hišo šaulovo, in postaviti prestol davidovo nad izraelom in nad judom, od dana do beer-šebe.
2Sam.3.11   in mefibošet ni bil več odgovoril abneru besedo, ker so ga bojali.
2Sam.3.12   in poslal je abner glasnike k davidu, govoreč: komu je bil zemlja? in reče: zavezi zavezo z menoj, in glej, moja roka bode s teboj, da povrni k tebi ves izrael.
2Sam.3.13   on pa odgovorí in reče: dobro, jaz bodem zaveshchal z seboj zavezo, ali samo enega besedo, govoreč: ne bodeš videl obličja mojega, če si ne ljubil mikala, hčer šaulovo, ko si prišel videti obličje mojo.
2Sam.3.14   in david pošlje poslance k isbošetu, sinu šaulovu, govoreč: daj mi ženo mojo mikal, ktero sem prejel za sto filistejskih kraja.
2Sam.3.15   in isbošet pošlje, in vzela je od svojega moža, od paltiela, sina laišova.
2Sam.3.16   in mož njeno je šel ž njo, in plakal je za njim do bakima. in reče mu abner: pojdi, vrnij se. in vrne se.
2Sam.3.17   in abner je govoril k izraelskim starejšem, govoreč: več in več ste iščeli davida, da bi bil kralj nad vami.
2Sam.3.18   sedaj torej delajte; ker gospod je govoril o davidu, govoreč: po roku sluge mojega davida bom rešil izraela iz roke filistejskih in iz roke vseh sovražnikov njegovih.
2Sam.3.19   in abner je govoril v uših benjaminovih, in odide abner, da bi govoril v hebron davidu vse, kar je dogodilo izrael in ves dom benjaminov.
2Sam.3.20   ko je pa prišel abner k davidu v hebron, in ž njim dvadeset ljudi, in david je storil pič za abnerom in njim, kteri so bili ž njim.
2Sam.3.21   in reče abner davidu: povstal bodem, in pojdem, in zbere k kralju, gospodarju mojemu, ves izrael, da zastopijo z seboj zavezo, in ti bodeš kraljeval po vsem, kar je želja duša tvoja. in david pošlje abner, in on odide v miru.
2Sam.3.22   in glej, davidovi hlapci in joab prišli so iz kraja, in pripeljali so z njimi veliko plijen; abner pa ni bil z davidom v hebronu, ker ga je poslal, in je šel v miru.
2Sam.3.23   ko je prišlo joab in vse vojska njegovo, oznanjevali so se joabovi, govoreč: abner, sin nerov, je prišel k davidu, in poslal ga je, in šel je v miru.
2Sam.3.24   tedaj vnide joab k kralju, in reče: kaj si to storil? glej, abner je prišel k tebi; kaj si ga odpustil, da je izšel v miru?
2Sam.3.25   ti véš abner, sina nerovega, da je prišel, da te prevodi, in da poznaje izhod tvoj in vkhod tvoje, in spoznati vse, kar delaš.
2Sam.3.26   in joab se odstopi od davida, in pošlje poslance za abnerom, kteri so ga vračali od kladenca sira; david pa ni vedel.
2Sam.3.27   ko se je pa zopet abner prišel v hebron, zakleje ga joab pri vratih, da bi s njim govoril, in udari ga tam na vrg, in umrl je za voljo krvi asahelova brata asahelova.
2Sam.3.28   slišavši to po tem david, reče: nevinj sem jaz in kraljestvo moje pred gospodom vekomaj, od krvi abnera, sina nera.
2Sam.3.29   pohrani naj na glavo joabovo in na vse hišo očeta njegovega; in naj ne ostanejo iz hiše joabovega, kteri ima težko, ali leprov, in skrivač od mača, in padajoč od mača.
2Sam.3.30   joab pa in abišaj, brat njegov, pogubijo abnera za to, da je pogubil asahela, brata svojega, v boj v gibeji.
2Sam.3.31   in david reče joabovi in vsem ljudstvu, kteri je bil ž njim: razdarite haljine svoje, in prepevajte se vretih, in plačite se pred abnerom. in kralj david hodi za posteljem.
2Sam.3.32   in pokopali so abner v hebron; in povzdigne kralj glas svoj, in plakal je na grob abnerovu; in plakal je ves narod.
2Sam.3.33   in zaplače kralj za abnerom, in reče: je li za smrt umrl abner?
2Sam.3.34   tvoje roke niso bili zvezani, in noge tvoje niso bili v okove, da si padl, kakor je padlo pred sovražniki. " in ves ljudstvo se zaplače nad njim.
2Sam.3.35   in prišla je ves ljudstvo, da bi david jedel kruh, ko je še bilo dan; in david se zakle, govoreč: bog naj mi učini to, in to naj doda, ako ne bom okusil kruha ali kakočnega kruha.
2Sam.3.36   in vse ljudstvo je spoznal, in bilo jim je dobro; vse, kar je storil kralj, dogodilo se je pred ljudstvom.
2Sam.3.37   in vse ljudstvo in ves izrael spoznajo v tem dan, da ne je bilo od kralja, da bi pogubil abnera, sina nera.
2Sam.3.38   in kralj reče hlapcem svojim: ne véste li, da je več in velik padel v tem dan v izraelu?
2Sam.3.39   ker jaz sem sedaj rodnik, in postavljen za kralja; a ti moža, sinovi sarujin, so daleč od mene. gospod naj zaplatí temu, kteri dela hudo, po njegovej hudobnosti.
2Sam.4.1    ko je slišal mošbošet, sin šaulov, da je umrl abner v hebronu, razdražili so se roke njegove, in ves izrael se je razdražil.
2Sam.4.2    in sinovi šaulovi imajo dva moža vojske, ktera je bilo ime baana, in drugo je bilo ime rechab, sinovi rimona beerotovanovo, iz benjaminovih sinova; kajti beerot se je zgrabil benjaminom.
2Sam.4.3    in beerotci so bežali v gitajim, in prebivali so tam tujci do današnjega dné.
2Sam.4.4    a jonatana, sinu saulovo, je bil sin, ktera je bila v nogah nogah, bilo je pet let, ko je prišlo vest o saulu in jehonatanovi iz jizreel; in njegov ga je povzdignil, in bežal je; in ko je imel hoditi, padla je, in klical je; in ime mu je mefibošet.
2Sam.4.5    in sinovi rimonov beerotovega, rechab in baana, odidejo in vnidejo v noč dnî v hišo isbošeta; in on je ležal v noči v mesu.
2Sam.4.6    in glej, prišli so v hišo, da je vrl pšenice, in zaklejo ga, in so se spasili. in rechab in baana, brat njegov, se odidejo.
2Sam.4.7    in ko so vnidovali v hišo, pa je mešbošet ležal na postelji svojem v hiši svoje, in so ga bili udarili, in pobili so glavo njegovo; in vzeli so glavo, in odidejo po puščavi vso noč.
2Sam.4.8    in pripeljejo glave isbošeta k davidu v hebron, in rekó kralju: glej, glava isbošeta, sina šaulovega, sovražnika tvojega, kateri je prosil tvojo življenje; in gospod je dal temu dan gospodarju gospodarju svojemu, kralju, na saul in na semeno njegovo.
2Sam.4.9    in odgovorí david rechabu in baana bratu njegovemu, sinom rimonovemu rimonovemu, in jim reče: zhiv je gospod, kteri je rešil dušo mojo iz vsakega nevolja,
2Sam.4.10   kdor mi je povedal, da je šaul umrl, in on je, kteri je oznanjal evangelj pred menoj, pogubil ga sem, in ubil ga sem v siklag, da bi mi dal evangelj.
2Sam.4.11   kaj bi torej hudobni možjé, kteri so pobili pravičnega moža v hiši svojem, na postelji njegovem; ali kaj bi nič prejel njegove krvi iz vašega roke, in iztrebiti vas iz zemlje?
2Sam.4.12   in zapovedal je david otrokom svojim, in umorili so jih, in pobili so njih roke in noge, in povesili so jih na morji v hebronu. a glavo isbošeta izpeljejo, in pokopali so v grobu abnera v hebronu.
2Sam.5.1    in pridejo vsi plemena izraelove k davidu v hebron, in rekó mu: glej, mi smo kosti tvoje in meso tvoje.
2Sam.5.2    tudi načer, ko je bil saul kralj nad nami, ti si bil, kteri si izpeljal in izpeljal izraela; in gospod ti reče: ti boš pasti ljudstvo moje izraela, in ti boš knez nad izraelom.
2Sam.5.3    in pridejo vsi izraelovi starešine k kralju v hebron, in david je postavil z njimi zaveze v hebronu pred gospodom; in pomazajo davida za kralja nad izraelem.
2Sam.5.4    trideset let je david, ko je kraljeval, in kraljeval je četrdeset let.
2Sam.5.5    v hebron je kraljeval nad judom sedem let in šest mesecev; in v jeruzalemu je kraljeval trideset in tri leta nad vsem izraelom in judom.
2Sam.5.6    in šel je david z ljudstvom svojimi v jeruzalem zoper jebusejce, kteri so prebivali v té zemlji. in rekó davidu: ne vnideš ovamo, da bi slepci in hromi zakladali, govoreč: david ne bo prišel ovega.
2Sam.5.7    ali david zgrabi sijonsko krepost, to je mesto davidovo.
2Sam.5.8    in david reče v tisti dan: vsak, kdor bode udaril jebusejce, da bi udaril v hodnji, in hromi in slepcem, kateri sovražijo dušo davidovo. za to se bode rekel: slep in hromi ne vnidejo v hišo.
2Sam.5.9    in david je sedel v kreposti, in poklical je je davidovo mesto; in zopet je zgrabil od millo in noter.
2Sam.5.10   in david je šel več in velik; in gospod, bog vsemogočni, je z njim.
2Sam.5.11   in hiram, kralj tirski, pošlje glasnike k davidu, in cedrovo, in drevesa, in kamenja; in zgradili so dom davidu.
2Sam.5.12   in spoznal je david, da ga je gospod postavil za kralja nad izraelom, in da je povzdignil kraljestvo njegovo za voljo ljudstva svojega izraelova.
2Sam.5.13   in vzel je david več ženske in ženske iz jeruzalema, po prihodu njegovemu iz hebrona; in rodilo so se davidu več sinovi in kćeri.
2Sam.5.14   in to su imena rodov, kteri so mu rodili v jeruzalemu: samua in sobab in natan in solomon,
2Sam.5.15   in jibhar, in elisua, in nefeg, in jafia,
2Sam.5.16   in elišama in elida in elifelet; šamama, jošbebad, natan, gigal, jebhar; elifelet, nagej, nafek, nefek, janatha, leazis, baalimot, elifelet.
2Sam.5.17   ko so pa slišali filistejci, da so david pomazali za kraljestvo nad izraelom, odidejo vsi filistejci, da iščejo davida. in slišavši to david, snide v krepost.
2Sam.5.18   ko so pa filistimlijci prišli, vrgli so se v dolinu refaim.
2Sam.5.19   in vpraševal je david gospoda, govoreč: hodi li se zoper filistejce? predaš li jih v roko? in gospod reče davidu: pojdi, ker bodem predal filistejce v roko svojo.
2Sam.5.20   in pride david z baal-perasim, in poseče tam filistejce. in reče david: gospod je razbil sovražnike moje pred menoj, kakor se pruži vode. za to se je imenoval to mesto baal-perasim.
2Sam.5.21   in potegnili so tam svoje bogove, in pobrali so jih david in ljudstvo njegove.
2Sam.5.22   prišli so pa tudi filistejci, in raširijo se v dolinu refaim.
2Sam.5.23   in david se zapita gospoda, in on reče: ne pojdi na njih obličje, nego vrni se od njih, in pojdi pred njimi na područje.
2Sam.5.24   in zgodí se, ko boš slišal zvuk žalostnika v lakovih krajih, tedaj sedi, ker tedaj bode gospod izšel pred teboj, da udarí vojskovo filistejskega.
2Sam.5.25   in david učini, kakor mu je zapovedal gospod; in pobili so filistejce od gibeona do kraja gazera.
2Sam.6.1    in zopet je zberil david vse mladič iz izraela, šest tisoč tisoč.
2Sam.6.2    in vstal je, in šel je david in ves ljudstvo, kteri je bil ž njim, v baalu, da odpeljejo odtod kovčeg božji, na katerem se je imenoval ime gospoda zastępów, sedečega na kerubini.
2Sam.6.3    in potegnili so kovčeg gospodovo na novo veter, in izpeljali so ga iz doma aminadabova, kteri je na puščavi. a uza in ahjo, sinovi aminadabovi, vedó novo veter.
2Sam.6.4    in za kovčeg so šli; in bratje njegovi so hodili pred kovčeg.
2Sam.6.5    in david in ves izrael plačejo pred obličjem gospodovim med višimi instrumenti, in s citarami, in s harfami, in s tibami, in s timpanami, in s cimbalami, in s cimbalami.
2Sam.6.6    ko so se pa prišli do nakonovega gumna, prostri uza roko svojo na kovčeg božji, in prigrabi ga, ker so ga telci pobili.
2Sam.6.7    in gospod se razžalosti na uza, in bog ga je udaril tam, da je tam umrl pri kovčeg gospodovo pred bogom.
2Sam.6.8    in postal se je david za to, da je gospod porazil oza; in imenoval je to mesto perez-uza, noter do današnjega dnî.
2Sam.6.9    in david se uplaši gospoda v tem dan, govoreč: kako bi prišel k meni kovčeg gospodov?
2Sam.6.10   in ni hotel david odpeliti k njemu kovčeg gospodovo v mesto davidovo; in odpelje ga david v dom oved-edoma gatijčega.
2Sam.6.11   in prebivala je kovčeg gospodov v domu obed-edoma gatianina tri mesece; in blagoslovil je gospod oved-edoma in vse njegovo hišo.
2Sam.6.12   in donesli so kralju davidu, govoreč: gospod je blagoslovil dom oved-edoma in vse, kar je njegovo, za voljo kovchega božjega. in šel je david, in odpeljal je kovčeg božji iz hitova obed-edoma v mesto davidovo.
2Sam.6.13   in ko so, kteri so nosili kovčeg, imajo sedem kraja, in prinesó goveče in kozla.
2Sam.6.14   in david se zgrabi z vsi ljudstvom pred obličjem gospodovim; in david je oblečen v oblečenu obleko.
2Sam.6.15   tako je david in ves dom izraelov nosili kovčeg gospodovo z vačem in z zvuk trube.
2Sam.6.16   in zgodí se kovčeg božji, da pride v davidovu mestu, in mikal, hčer šaulovo, pogleda z okno, in ugleda kralja davida, da hodi in kličejo pred gospodom, povrnila ga je v srcu svojem.
2Sam.6.17   in pripeljejo kovčeg gospodovo, in položili so ga na mesto njegovo, sredi prebivališče, ktero mu je david postavil. in prinese david žrtve in pričesnice pred gospodom.
2Sam.6.18   in ko je izpolnil david žrtve in pričesnice, blagoslovi ljudstvo v imenu gospoda vojnih.
2Sam.6.19   in razdelil je vsem ljudstvu, po vsej vojske izraelovih, od moža do žene, po vsakemu kruhu kruha, in po jezikom; in odide ves ljudstvo, vsak do svojega hiše.
2Sam.6.20   ko se je pa david vračal, da bi blagoslovil hišo svojega. pa izide mikal, dcera šaulovo, naproti davidu, in reče: kaj se je dnes slavil kralj izraelski, kteri se je dnes oznanjal pred očmi hlapcev svojih hlapcev, kakor se se razotkriva eden od tistih, kteri se skrivajo.
2Sam.6.21   david pa reče mikalu: pred gospodom, kteri me je izbral za očeta tvojega in za vse hišo njegovo, da me postavi postavljenja nad ljudstvom svojim, nad izraelom.
2Sam.6.22   in tako se bodem oznanjal tako, da bodem nedolžno pred očmi svojimi, in s otročami, o katerih si rekel, bodem se slavil.
2Sam.6.23   in mikal, hčere šaulovo, ne je imela otroka do dné smrti.
2Sam.7.1    in zgodí se, ko je sedel kralj v hiši svojem, in gospod mu je dal mir od vseh sovražnikov njegovih okolo,
2Sam.7.2    reče kralj proroku natanu: glej, jaz prebivam v hiši cedrovim, a kovčeg božji prebiva sredi prebivališče.
2Sam.7.3    in natan reče kralju: pojdi in delaj vse, kar je v srcu tvojem; ker gospod je z teboj.
2Sam.7.4    ali tej noč je prišel k natanu besedo gospodovo, govoreč:
2Sam.7.5    pojdi, in reci mojemu hlapcu davidu: tako govori gospod: ti mi boš zgradil dom, da bodem prebival?
2Sam.7.6    kajti nisem prebival v hiši od dné, ko sem izpeljal izraelce iz egipta, do današnjega dné, nego sem hodil v šatoru in v šatoru.
2Sam.7.7    ko sem hodil z vsem izraelom, govoril sem li ničesar besedo izraelskovo, kteremu sem zapovedal pasti ljudstvu mojemu izraelu, govoreč: za kaj mi niste zgradili cedrovo dom?
2Sam.7.8    in sedaj tako reci mojemu hlapcu davidu: tako govori gospod nad vojskama: zgrabil sem te iz stada ovčine, da boš knez nad ljudstvo moje, nad izraelom.
2Sam.7.9    in bil sem s teboj, kuda si hodil, in iztrebil sem vse neprijatelje tvoje pred obličjem tvojim; in postavil sem te veliko imenu kakor ime velikih, kteri so na zemlji.
2Sam.7.10   in naredil bom mesto mojemu ljudstvu izraelu, in zasadil ga bodem, da bode prebival v sebi, in ne bode bil več pokoril; in krivičnih sinovi ga ne bodo nosili, kakor od početka,
2Sam.7.11   od dnî, ko sem postavil sodbe nad ljudstvom svojim izraelom; in dal bodem ti odpočinutje od vseh tvojih sovražnikov; in gospod ti bode oznanjal, da ti bode postal dom.
2Sam.7.12   in kedar se izpolnijo tvoji dnevi, in ti bodeš ležal z očetami svojimi, postavim ti seme tvoje po tebi, kteri bode od tvojega utrobe, in postavil bodem kraljestvo njegovo.
2Sam.7.13   on bode zgradil dom imenu mojemu, in jaz bodem postavil prestol njegov vekomaj.
2Sam.7.14   jaz mu bom za očeta, in on mi bode sin; in če pride krivica njegova, obličim ga z šibo možnih in s udarom ljudî.
2Sam.7.15   ali milosti moje ne odvrnem od njega, kakor sem odvrnil od saula, katerega sem odvrnil pred obličjem svojem.
2Sam.7.16   in postavit se bode dom tvoj in kraljestvo njegovo vekomaj pred menoj, in prestol njegov bode vekomaj.
2Sam.7.17   po vsem tem besedah in po vsem tem viđenji, tako je naredil natan k davidu.
2Sam.7.18   tedaj vnide david in sedí pred gospodom, in reče: kdo sem jaz, gospod gospod, in kaj je dom moj, da si me pripeljal do tega?
2Sam.7.19   ali tudi to je bilo malo pred teboj, gospod gospod, in ti si govoril za hišo hlapca svojega za daleč; ta je pa postavo človeških, gospod gospod.
2Sam.7.20   kaj da ti bode še rekel david? ti pa poznaš svojega hlapca, gospod gospod.
2Sam.7.21   za voljo besede tvojega in po srcu svojem si storil vse to veliko, da oznanjaš hlapcu svojemu.
2Sam.7.22   za to si velik, gospod gospod; ker nič ni kakor ti, in ni boga, osim tebe, po vsem, kar smo slišali po uših naših.
2Sam.7.23   in kakošna narod na zemlji je kakor tvoj ljudstvo izrael, katerega je bog prišel, da bi ga izkusil za ljudstvo, in da bi dal ime tvoje, da izpolnjuješ veličastvo in strašnost za voljo svojega ljudstva, katero si ti odkupil iz egipta, iz narodov in iz njih kraja?
2Sam.7.24   in postavil si sebi narod tvoj izrael za ljudstvo do vekomaj; in ti si, gospod, bil jim za boga.
2Sam.7.25   in sedaj, gospod gospod, daj vekomaj besedo, katero si govoril za voljo hlapca svojega in za hišo njegovo, in daj, kakor si govoril.
2Sam.7.26   velika bode ime tvoje vekomaj.
2Sam.7.27   ker ti, gospod nad vojskama, bog izraelov, oznanil si hlapcu svojemu, govoreč: zgrabim ti dom. za to je bil tvoj hlapec našel, da bi se molil k tebi.
2Sam.7.28   in sedaj, gospod gospod, ti si bog, in besede tvoje bodo resnični; in ti si govoril tvojemu hlapcu to dobro.
2Sam.7.29   podaj torej, in blagoslovi hišo hlapca svojega, da bode vekomaj pred seboj; ker ti, gospod, gospod, si to govoril; in blagoslovljenja tvojega naj se blagoslavlja dom hlapca svojega vekomaj.
2Sam.8.1    in zgodí se po tem, in udaril je david filistejce, in ponižal jih je; in vzel je david odločnik iz roke filistejskih.
2Sam.8.2    in udaril je moava, in izmjeril je po vrstih, ko jih je ležal na zemljo; ter je bila dva šila, da bi pogubili, in dva vrbe za živo; in moab je postal davidu za služabnike, kteri so nosili danje.
2Sam.8.3    in porazil je david hadadezera, sina rehobovega, kralja sobo, ko je šel, da bode prejel svojo roko pri reke eufratu.
2Sam.8.4    in povzel je david od njega tisoč končev in sedem tisoč konjanika in dvadeset tisoč pečaka; in pokončil je david vsi kolesnice, in ostavil je od njih sto bojnih kola.
2Sam.8.5    in ko so prišli aramejci damaskovi, da bi pomagali hadadezeru, kralju sobovemu, in david je pobil z aramejci dvadeset in dve tisíce moža.
2Sam.8.6    in postavil je david straže v damask damask, in aramejci so bili davidovi hlapci, kteri so nosili dan. in gospod je zveličal davida, kuda je šel.
2Sam.8.7    in david je vzel zlaté zalogi, ktere so bili za hlapci hadad-ezera, kralja sobo, in pripelje jih v jeruzalem; in povzel jih sišak, kralj egipetski, ko so šli v jeruzalem, v dnéh robovoama, sina salomonovega.
2Sam.8.8    in iz misbe, iz kraja hadarezerovih hiših, vzel je david veliko meč. v njem je salomon napravil bronzovo morje, in stupove, in lakove, in vse vekomaj.
2Sam.8.9    ko je slišal toï, kralj hamatski, da je david udaril vse vojska hadadezera,
2Sam.8.10   poslal je joja jorama, sina svojega, k davidu, da ga pozdravi in da ga blagoslovi, za to, da je vojskoval z hadadezerom in ga je udaril; kajti hadadezer je bil več z hadadezerom. in v roke njegovem imajo srebrnih, zlatnih in bronzovih večnih.
2Sam.8.11   tudi to je kralj david posvetil gospodu, z srebrom in zlatom, katero je bil posvetil iz vseh kraja, ktere je bil posvetil:
2Sam.8.12   iz edoma, in iz moave, in od amonovih sinova, in iz filistejskih in od amalečana, in iz plijen hadad-ezera, sina rehobova, kralja soba.
2Sam.8.13   in naredil je david ime; in ko se je vračal, udaril je dvanajst tisoč tisoč edomcev.
2Sam.8.14   in postavil je v edomu oblasti; po vsej idumeji je postavil oblastje; in vsi edomci so se stali davidu hlapci. in gospod je zveličal davida, kuda je šel.
2Sam.8.15   in david je kraljeval nad vsem izraelom; in david je storil sodbo in pravico vsem ljudstvu svojem.
2Sam.8.16   joab, sin sarujin, je bil nadstojnik nad vojskotom, in jošafat, sin ahiludov, je kančnik.
2Sam.8.17   sadok, sin ahitubov, in ahimelek, sin ebjatara, bili so svećenički, in seraja pisarja;
2Sam.8.18   in benaja, sin jojadin, je bil nad keretejci in peletejci; in sinovi davidovi so bili poglavnici.
2Sam.9.1    in reče david: je li še ostal ostal z hišo šaulovo, da bi mu storil milost za voljo jonatana?
2Sam.9.2    bilo je pa iz doma saulovo otrok, kteremu je bilo ime siba; in pokličejo ga k davidu, in kralj mu reče: ti si siba? on odgovorí: jaz sem tvoj hlapec.
2Sam.9.3    in kralj reče: je li nič ostal iz hiše saulovega, da bi mu storil milost božjo? in siba odgovorí kralju: še je sin jonatanov, kteri je ležal za noge.
2Sam.9.4    kralj mu reče: kje je? in siba odgovorí kralju: glej, v domu makira, sina amielova, v lodebar.
2Sam.9.5    in poslal ga je kralj david, in vzemó ga iz doma makira, sina amielova, iz lodevara.
2Sam.9.6    in ko pride mefibošet, sin jonatana, sina saulovega, k davidu, pade na lice svoje in se pokloni. in reče david: mefibošet! in on reče: glej, hlapec tvoj.
2Sam.9.7    in reče mu david: ne boj se, ker ti bom storil milost za voljo jonatana, očeta svojega, in povrnil ti bodem vse polje saula, očeta svojega, in ti boš vsegdar kruh jedel za mojo stola.
2Sam.9.8    in odpokloni se mefibošet, in reče: kdo je tvoj hlapec, da si se pogledal na mrtvo psa, kakor jaz?
2Sam.9.9    in pokliče kralj sivu, hlapca šaulovo, in reče mu: vse, kar je bilo v šaulu in vsemu domu njegovemu, dal sem sinu tvojemu gospodaru.
2Sam.9.10   a ti si mu delal zemljo, ti in sinovi tvoji, in hlapci tvoji; in daješ sinu gospodarja svojega kruha, da bi se jeli; a mešbošet, sin gospodarja tvojega, bode vedno jedel vedno za mojo stola. a siba je petnač sina in dvadeset hlapcev.
2Sam.9.11   in ziba reče kralju: vsak, kar je zapovedal kralj moj kralj hlapcu svojemu, tako bode delal tvoj hlapec. in mefibošet je jedel za davidom kakor eden od kraljevih sinova.
2Sam.9.12   in memfibošeta je imel malega sina, ktera je bilo ime mika; in vse, kteri so prebivali v hišjo hiši, so služabniki memfibošeta.
2Sam.9.13   in mefibošet je prebival v jeruzalemu, ker je vedno jedel pri stole kraljem; in bil je hrom oboje nogama.
2Sam.10.1   in zgodí se po tem, da je umrl kralj amonov, in zakraljeval se je vmesto njega sin njegov hanun.
2Sam.10.2   in reče david: jaz bodem okazal milost anunovi, sinu nahajevu, kakor je storil oče njegov milost meni. in david je poslal, da ga bode utešil z rokami svojimi za očeta njegovega. in ko so se davidovi hlapci prišli v zemljo amonovih sinova.
2Sam.10.3   pa rekó vojskovnici amonovi k hanu, gospodaru svojemu: boš li, da je david slavil očeta svojega pred obličjem tvojem, da ti je poslal opominjajočev? ali ne je li poslal otroke svoje k tebi, da bi ogledovali mesto in pohraniti, in da ga razodejo, poslal david hlapce svoje k tebi?
2Sam.10.4   in hanun vzel davidove hlapce, in obrical jim je polovinu brak, in odseče jim polovinje do polovinja do kraja, in pošlje jih.
2Sam.10.5   ko so se pa rečeli davidu za te moža, pošlje jih na susret, ker so bili težki sramotni; in kralj jim reče: ostanite v jerihonu, dokler vam rodilo rodo, in vratite se.
2Sam.10.6   ko so pa sinovi amonovi videli, da so se zasramovali davidu, pošljejo sinovi amonovi, in najeli so aramejce iz bet-rehoba in aramejce iz bet-rechov in sirijev iz bet-rechov in sirijev, dvanajst tisoč, in kralja maakhi tisoč tisoč.
2Sam.10.7   ko je slišal to david, poslal je joab in vse vojska močnih.
2Sam.10.8   in izšli so se sinovi amonovi, in setovali so se v boj pri vratih vrat; a aramejci soba in rechov, in tob in maaka so bili sami v polji.
2Sam.10.9   ko je pa joab videlo, da mu je postavljen obličje pred obličjem in pozadi, izbral je iz vseh mladeničev izraelovih, in postavil jih je zoper sirije.
2Sam.10.10  a resnico ljudstva je dal bratu svojemu abišajovi, in ustavijo se zoper amonice.
2Sam.10.11  in reče: če so aramejci po-silni od mene, ti mi boš za pomoč; če pa sinovi amonovi bodejo silniji od tebe, to bom prišel, da te zveličam.
2Sam.10.12  budi mogočni, in zgrabimo se za ljudstvo svoje, in za gradovi boga našega; gospod bo pa delal, kar mu je dobro.
2Sam.10.13  in stopi joab in narod, kteri je bil ž njim, na boj proti aramejcima, in oni so pobegli pred njim.
2Sam.10.14  ko so pa sinovi amonovi videli, da so aramejci pobežali, pobežali so tudi oni pred abišajem, in vnidejo v mesto. in joab se vrne od amonovih sinova, in pride v jeruzalem.
2Sam.10.15  ko so pa aramejci videli, da so bili pobili izraelovi, zberó se vkup.
2Sam.10.16  in poslal je hadadezer, in odpelje aramejce, kteri so po tej strani reke, in pridejo v helam; a sobak, vojskovo hadadezerova vojska, je bil pred njimi.
2Sam.10.17  ko se je zgodilo davidu, poklical je ves izrael, in prešla je iordan, in pride v helam. in aramejci se ustavijo pred davidom, in bojovali so z njim.
2Sam.10.18  ali so se aramejci pobežali pred obličjem izraelovim; in pobil je david iz sirijske sedstotset kolesnits in četrdeset tisoč konjanikov; in sobaka, vojskovega vojska, udaril je, in umrl je tam.
2Sam.10.19  ko so pa vsi kralji, kteri so bili hlapci hadad-ezera, videli, da so bili pobili izraelovi, napravili se mir s izraelom, in služili so jim. in aramejci se niso vedeli, da bi bil več zveličal amonovim sinom.
2Sam.11.1   in zgodí se, ko je bilo rok, v to čas, ko so kraljevi izšli, pošlje david joaba in njih hlapce, in ves izrael; in opustošili so amonce, in obsedili so rabu; david je pa ostal v jeruzalemu.
2Sam.11.2   in zgodí se na večer, in vstal je david z postelja svoja, in hodil je na krovu hišo kraljestvo; in videl je iz pokriva ženo, kteri se je okupil; in žena je bila mnogo kraja.
2Sam.11.3   in poslal je david, in prosil je ženo; in reče mu: to je bat-sheba, dčina eliava, žena urija hetita?
2Sam.11.4   in david pošlje poslance, in vzel je ji; in prišla je k njemu, in ležal je s njo; in ona je bila posvečena od nečistosti svoje. in vrne se v hišo svojo.
2Sam.11.5   in žena se zače; in poslala je, in poveda davidu, govoreč: jaz sem več.
2Sam.11.6   in david pošlje k joavu, govoreč: pošalji mi hetita urijo. in joab pošlje urijo k davidu.
2Sam.11.7   ko je prišel urija k njemu, vpraševal je david za dobro joabovi, in za dobro ljudstva, in kako je moč.
2Sam.11.8   in reče david uriji: pojdi v hišo svojo, in umij noge svoje. in izšla je urija iz hiše kraljestva, in za njim je šel moč za kraljem.
2Sam.11.9   ali urija je počinel pri vratih kraljevih dvora z vsemi hlapci gospodarja svojega, in ne snide v svoj dom.
2Sam.11.10  in oznanjevali so davidu, govoreč: urija ne je prišel v hišo svojo. in reče david uriji: ti si nič iz puta prišel? kaj si pa ne šel v hišo svojo?
2Sam.11.11  urija pa reče davidu: kovčeg in izrael in juda prebivajo v šatorih, in gospodar moj joab in hlapci gospodarja mojega utajajo na polji; a jaz bom prišel v dom svoj, da bodem jesti in piti in ležati z ženom mojim? kakor je živa in živa duša tvoja, da ne bom storil tega.
2Sam.11.12  tedaj reče david uriji: ostani tu tudi danes, a jutro te bom pustil. in ostal je urija v jeruzalemu tu dan in drugi dan.
2Sam.11.13  in pokliče ga david, da je el in pil pred njim, in pil ga je; in izšel je večer, da bi ležel na postelji svoji z hlapci gospodarja svojega, in v dom svoj ni šel.
2Sam.11.14  in zgodí se jutro, in pisal je david pismo joabovi, in poslal je po uriji.
2Sam.11.15  in pisal je v knjigi, govoreč: postavite urijo naproti greha močnega, in odvračajte se od njega, da bi bil udaril in umrl.
2Sam.11.16  in zgodí se, ko je joab postavil mesto, položil je urijo na mesto, kjer je vedel, da so moči moči.
2Sam.11.17  in izidejo se možjé iz mesta, in bojovali so se z joabom, in padli so od ljudstva, kteri so bili davidovi hlapci, in umrl je tudi urija hetita.
2Sam.11.18  in joab pošlje, in poveda kralju vse, kar je bilo za boj.
2Sam.11.19  in zapovedal je angelu, govoreč: ko si izpolnil pred kraljem vse, kar je bilo za boj,
2Sam.11.20  in če se vstane kralj, in ti reče: kaj ste, da ste se približali k mestu, da boste voiuvali? niste li vedel, da bodo strelili od zida?
2Sam.11.21  kdo je udaril abimeleka, sina jerubalijevega? ne je li žena kadila na njega od stena, da je umrl v tebes? za kaj ste se prišli k zidu? ti pa reci: tudi urija, hlapec tvoj, hetita, je bil umrl.
2Sam.11.22  in šel je joabov angelj k kralju v jeruzalem, in pride, in poveda davidu vse, kar mu je joab povedal vse, kar mu je bilo povedal joab. in razgnanil se je david na joaba, in reče angelu: za kaj ste se prišli k temu mestu, da boste bodili? ali niste znali, da ste se izpelili od zida? kdo ga je bil udaril abimeleka, sina jerubbaala? ne je li žena vrla na njega z zid, in reče angelu: kaj ste se pripelili na mesto, da boste bodili? kdo je bil udaril abimeleka, sina jerubala, kaj mu je povedal vse, kar mu je bilo povedal joab vse, kar mu je bilo povedal joab. in se se razpali na joab, in reče angelu: za kaj mu je joab povedal vse, kar mu je bilo rekel joab. in razgnanil se je david na joaba, in reče angelu: za kaj ste se prišli k kralju v jeruzalem, in pride, in poveda davidu vse, kar mu je joab povedal, vse, kar mu je bilo povedal joab. in zapalal se je david na joab, in reče mu vse, kar mu je bilo povedal joab vse, kar mu je joab povedal. in zažalosti se david na joab, in reče angelu: vse, kar mu je joab povedal, povedal mu je vse, kar mu je bilo povedal joab. in razgnieval se je david na joaba, in poveda davidu vse, kar mu je joab povedal vse besede bitú. in zažalosti se david na joaba, in reče angelu: za kaj ste se prišli k kralju v jeruzalem, in pride, in poveda davidu vse, kar mu je joab povedal, vse, kar mu je bilo povedal boj. in razpalila se je david k joabovi, in poveda davidu vse, kar mu je joab povedal vse besede bitú. in razgnani se david na joaba, in reče angelu: za kaj ste prišli k kralju v jeruzalem, in pride, in poveda davidu vse, kar mu je joab povedal vse besede boj. david se je razgnanil na joaba, in reče angelu: za kaj ste prišli k kralju v jeruzalem, in pride, in poveda davidu vse, kar mu je joab povedal vse, kar mu je bilo povedal. in zažalosti se david k joabovi, o vsem, kar mu je joab povedal, vse, kar mu je bilo povedal joab. in razgnanil se je david na joaba, in povedal mu je vse, kar mu je joab povedal, vse, kar mu je bilo povedal joab. in zažalosti se david na joab, in reče davidu vse, kar mu je joab povedal, vse, kar mu je bilo povedal joab. in zažalosti se david na joab, in reče mu vse, kar mu je joab povedal, vse, kar mu je bilo povedal joab. in razgnanil se je david na joaba, in povedal mu je vse, kar mu je joab povedal vse besede bitve. in zažalostí se david na joaba, in poveda davidu vse, kar mu je joab povedal vse besede bitve. in zažalosti se david zoper joab v jeruzalem, in pride, in poveda davidu vse, kaj mu je joab povedal vse, kar mu je bilo povedal joab. in zapalal se je david na joab, in reče mu: vse, kar mu je joab povedal, poveda vse, kar mu je bilo povedal joab. in razgnita se david na joaba, in reče angelu: za kaj ste prišli k kralju v jeruzalem, in pride, in poveda davidu vse, kar mu je joab povedal, vse, kar mu je bilo povedal joab. in zažalosti se david na joab, in reče angelu: vse, kar mu je joab povedal, povedal mu je vse, kar mu je bilo rekel joab. in razgnanil se je david na joaba, in povedal mu je vse, kar mu je joab rekel, vse, kar mu je joab povedal, vse, kar mu je bilo povedal joab. in zapalal se je david na joab, in reče mu vse, kar mu je joab povedal, vse, kar mu je bilo povedal joab. in zažalosti se david na joaba, in povedal mu je vse, kar mu je bilo povedal joab vse besede bitú. in razgneti se david na joaba, in reče angelu: kaj ste prišli k kralju v jeruzalem, in pride, in poveda davidu vse, kar
2Sam.11.23  in angelj reče davidu: premogovali so se možjé zoper nas, in izšli so na nas na polje; ali mi smo jih ostali do vratih vrata.
2Sam.11.24  in streli so strelci po tvojim hlapcem od zida; in umrli so nekteri od služabnikov kraljevih; tudi hlapec tvoj, urija hetita je tudi umrl.
2Sam.11.25  tedaj reče david angelu: tako reci joabovi: ne daj, da bi ti to beseda neslučilo, ker sedaj bode meč jedel tako; prepevaj boj svojo proti mestu, in pogubi ga! in prepevaj ga.
2Sam.11.26  ko je pa žena urijina slišala, da je umrla moža, mož njeno, in čakala je za moža svoje.
2Sam.11.27  in ko je prešlo žalost, pošlje david, in odpelje je v svoj dom; in ona mu je postal za ženo, in rodila mu je sina. ali to, kar je storil david, zgodilo se je pred gospodom.
2Sam.12.1   in poslal je gospod natana k davidu. in on vnide k njemu, in reče mu: dva moža so v jednom mestu, eden bogač, a drugi siromač.
2Sam.12.2   bogač je imel stada in goveda mnogo mnogo;
2Sam.12.3   ubogim je pa nič nič, nego enega malega jaganjačka, ktera je kupil, in je obročil; in velik je z njim in z sinovi njegovi vedno; od kruha njegovega jedel je, in iz čaše njegove pila, in v nji mu je ležal, in bila je mu kakor dčina.
2Sam.12.4   in prišlo je prihoda k človeku bogačemu, in zametí se, da bi vzel iz ovce svoje in iz volje svoje, da bi napravil času, kteri je prišlo k njemu; in vzel je janje siromača, in napravil je za moža, kteri je prišlo k njemu.
2Sam.12.5   in zapretil se je david več zoper tega moža, in reče natan natanu: zhiv je gospod, da je človek, kteri je to storil, je sin smrti.
2Sam.12.6   a janje naj zaplatí sedlokrat, za to, da je storil to besedo, in za to, da se ni zgodilo.
2Sam.12.7   in reče natan davidu: ti si ta človek. tako govori gospod, bog izraelov: jaz te sem pomazal za kralja nad izraelom, in jaz te sem izbavil iz roke saulovega.
2Sam.12.8   in dal ti sem hišo gospodarja svojega, in žene gospodarja tvojega v srci svojem, in dal ti sem dom izraelov in juda; in če je malo, pridajem ti še več.
2Sam.12.9   za kaj si prevrnil besedo gospodovo, da storiš, kar je zlo v njegovim očjih? urija hetita si si bil udaril mečem, in ženo njegovo si vzel za ženo, a njega si pobil mečem amonovih sinova.
2Sam.12.10  za to se ne bo ostal meč od hiše tvoje vekomaj; za to, da si me zaničil in vzel ženo urija hetita, da bi ti za ženo.
2Sam.12.11  tako govori gospod: glej, jaz bom obudil zoper tebe hudo iz hiše tvojega, in vzem žene tvoje pred tvojim očima, in dal bodem bližnjemu svojemu, in leží s ženami svojimi pred tem solncem.
2Sam.12.12  ker ti si storila skrivo, a jaz bom storil to besedo pred vsem izraelom in pred solncem.
2Sam.12.13  in david reče natanu: zgrešil sem zoper gospoda. in natan reče davidu: tudi gospod je prepustil tvoje krivico, da ne umreš.
2Sam.12.14  ali za to, da si po tem besedo obljubil sovražnikov gospodov, to bode umrl tudi sin tvoj, kteri se ti je rodil.
2Sam.12.15  in natan odide v dom svoj. in gospod je udaril otroka, kterega je rodila žena urijina davidu, in razbolel se je.
2Sam.12.16  in prosil je david boga za otroka; in postal je david postil; in prišla je, in ležal je na zemlji v vretih.
2Sam.12.17  in postavijo se pred njim starešine njegovega, da ga povzdignejo iz zemlje; ali on ni hotel, in ne jedí z njimi kruha.
2Sam.12.18  in zgodí se sedmi dan, da je otrok umrl; in hlapci davidovi se so bali oznanjati, da je otrok umrl; kajti rekó: glej, ko je dete še živo, govorili smo k njemu, ali ni poslušal glasa našega; kako bi mu pa govorili, da je umrlo otrok, da bi storil hudo?
2Sam.12.19  slišavši pa david, da so njegovi hlapci oslobodili, spoznal je, da je otrok umrl. in david reče svojim hlapcem: je li otrok umrlo? in rekó: umrlo je.
2Sam.12.20  tedaj se david vstal iz zemlje, in umije se, in pomaza se, in obleče svoje haljine, in vnide v hišo gospodovo, ter se pokloni; in vnide v dom svoj, in prosil je jesti, in položili so mu kruh, in iade.
2Sam.12.21  in hlapci njegovi mu rekó: kaj je to, kar si storil? za dejanje, ko je bil še živo, postal si se in plakal; ko je pa otrok umrlo, ti si vstal in jedeš kruh.
2Sam.12.22  on pa odgovorí: ko je dete še živo, storil sem, in plakal sem, ker sem rekel: kdo zna, če bi se gospod pomiloval me, in otrok ostane živo.
2Sam.12.23  ali sedaj je umrl? kaj naj postim? ali bi ga mogel odvračati? jaz bom prišel k njemu, ali on se ne vrne k meni.
2Sam.12.24  in povzbudil je david svoj ženo batseba, in vnide k njej, in leží z njo; in rodila je sina, in dala mu je ime solomon; in gospod ga je ljubil.
2Sam.12.25  in poslal je po roku natana preroka, in dal mu je ime jedidja, za voljo gospoda.
2Sam.12.26  in joab je voeval zoper raba amonovih, in zgrabi kraljestvo kraljestvo.
2Sam.12.27  in poslal je joab glasnike k davidu, in reče: boril sem se zoper raba, in prejel sem vojsko vodâ.
2Sam.12.28  in sedaj zberi ostal ljudstvo, in položi se na mesto, in vzemi ga, da ne bom jaz zgrabil mesto, in da se imenuje ime moje nad njim.
2Sam.12.29  in zbere david ves ljudstvo, in odide v ravvo, in voiuje zoper njo, in zgrabi ga.
2Sam.12.30  in vzel je venec kraljestva svojega iz glave, in teglo mu je talent zlata, in dragomaj kamen; in položil ga je na glave davidovo; in plijen iz mesta izpelje mnogo mnogo.
2Sam.12.31  in ljudstvo, kteri je v njem, izpelje, in položil jih je v priprave, in v železnih picih, in pod železo železno; in tako je storil vsem gradovima amonovih. in vrne se david in ves ljudstvo v jeruzalem.
2Sam.13.1   in zgodí se po tem, in abšalom, sinu davidovemu, je bila dobra sestra, po imenu tamara; in ljubil jo je amnon, sin davidov.
2Sam.13.2   in zasramoval se je amnon, da se razbolje zbog sestre svoje tamara, ker je bila devica, in amnonovi se je pogodilo, da bi s njo storiti.
2Sam.13.3   amnon je pa imel prijatelj, kteremu je bilo ime jonadab, sin šimeja, brata davidova; in jonadab je bil več razumen človek.
2Sam.13.4   in reče mu: za kaj si ti tako slab, sin kraljev, za vso jutro, da mi ne oznanjaš? in reče mu amnon: tamar, sestru absaloma brata svojega, ljubim.
2Sam.13.5   in jonadab mu reče: legaj se na postelji svojem, in ozlobi se bolezni; in kedar ti pride oče tvoj, da te vidi, reci mu: pojdi, da pride tamar, sestra moja, in da mi dá jedi, in naj stojí pred menoj hrana, da pogledam, in bodem jesti iz njene roke.
2Sam.13.6   in ležal je amnon, in razbolel se je; in ko je prišel kralj, da ga vidi, reče amnon kralju: daj pa, da pride tamar, moja sestra, k meni, in stavi se pred obličjem mojim dve koplje, da jedem iz njegove roke.
2Sam.13.7   in david pošlje k tamaru v hišo, govoreč: pojdi pa v hišo brata tvojega amnona, in daj mu jedeno.
2Sam.13.8   in tamara je hodila v hišo brata svojega amnona; in on je ležal. in vzela je stavljeno, in popravil je, in pretvorila je pred obličjem njegovem.
2Sam.13.9   in vzela je panilo, in potegla ga pred njim; ali ni hotel jesti. in reče amnon: izpelite vse od mene. in vsi so izšli od njega.
2Sam.13.10  pa reče amnon tamaru: vzemi jedel do pokojnika, da jedem iz tvojega roke. in vzela je tamar kolice, ktere je storil, in vnesla je bratu svojemu amnonu v ležel.
2Sam.13.11  in ko je prišla k njemu, da je jesti, vzel je ji, in reče jej: pojdi, legaj se z menoj, sestro moja.
2Sam.13.12  a ona mu reče: ne, brate moja, ne pogubi me, ker tako se ne bode tako delal v izraelu; ne delaj tega ludovanja.
2Sam.13.13  in jaz, kje bom odvrnil sramoto mojo? in ti boš kakor eden od nespametnih v izraelu; sedaj pa govori kralju, da me ne odpustí od tebe.
2Sam.13.14  ali on ni hotel poslušati njegovega glas, in krepčal je, in ponižal ga je, in ležal je z njo.
2Sam.13.15  in amnon ga je sovražil z velikim sramoto; kajti velika je mrza, kterega ga je razdražil za ljubezni, katero je ji ljubil. in reče jej amnon: vstani in pojdi.
2Sam.13.16  a ona mu reče: ne, brate, ta bolje je več bolj od tega, kar si mi storila. ali ni hotel poslušati jej.
2Sam.13.17  in pokliče otroka svojega, kteri ga je služil, in reče: odpelite ta od mene ven, in zatvori vrata za njim.
2Sam.13.18  in bila je na njej oblačilo, in oblečilo se je tako kraljice kraljeve device oblečeni. in izpeljal ga je služabnik njegov ven, in zamknó vrata za njo.
2Sam.13.19  tedaj vzeme tamar pepel, in položi na glavo svojo, in raztrhal je oblačilo, katero je bila na njej, in položil je roke na glavo svoje, in hodila je hodila in zakričala.
2Sam.13.20  in reče jej brat jej abšalóm: je li amnon, brat tvoj, s seboj? sedaj torej, sestro moja, muči, ker je tvoj brat; ne potegni se na to besedo. tako se je ostala tamara v hiši brata svojega abšaloma.
2Sam.13.21  in slišavši kralj david vse te besede, razgnieval se je več, in ne žalostí duha sina njegovega, ker ga je ljubil, ker je bil prvorojenj njegov.
2Sam.13.22  in abšalom ni govoril z amnonom ni dobro, ni dobro; kajti abšalom je sovražil amnona za to, da je ponižal sestru njegovo tamara.
2Sam.13.23  zgodí se pa po dvojih dnéh dnî, ko so imeli abšaloma strižniki v baal-hasor, kteri je pri efraji. in pokliče abšalom vse kraljeve sinove.
2Sam.13.24  in prišel je abšalom k kralju, in reče: glej, storil je hlapcu tvojemu, da naj odide kralj in njegovi hlapci z tvojo hlapcem.
2Sam.13.25  kralj pa reče abšalomu: ne, sine moj, ne pojdemo vsi, da ne bomo ti težki. in zaprosili ga je, ali ni hotel iti, in blagoslovil ga je.
2Sam.13.26  in reče abšalom: če ne, pojdi pa z nami amnon, brat moj. in kralj mu reče: kaj bi šel z teboj?
2Sam.13.27  ko ga je pa abšalom pomagal, poslal je z njim amnona in vse kraljeve sinove.
2Sam.13.28  in zapovedal je abšalom otrokom svojim, govoreč: poglejte, ko se bo pogodilo srce amnona od vina, in jaz vam rečem: udarite amnona, in pogubite ga; ne bojte se, ker ne jaz vam zapovedam? bojte se močni in bodite veči.
2Sam.13.29  in hlapci abšaloma so postali z amnonom, kakor jim je abšalom zapovedal. in vstali so vsi kraljevi sinovi, in sedeli so se vsak na mušo svojo, in pobežali so.
2Sam.13.30  in zgodí se, ko so bili na poti, prišlo je glas k davidu, govoreč: abšalom je udaril vse kraljeve sinove, da ni ostal nihče od njih.
2Sam.13.31  tedaj se vstane kralj, in razdra oblačilo svoje, in leží na zemljo; in vsi njegovi hlapci, kteri so ž njim stojali, razdaré haljine svoje.
2Sam.13.32  in odgovorí jonadab, sin šimeja, brata davidova, in reče: naj ne pravi moj gospodar, da so vsi otroci, sinovi kraljeve, pogubili; kajti amnon je enega umrl, ker je bila v ustih abšaloma od dné, ko je bila pokoril sestra njegova tamara.
2Sam.13.33  in sedaj naj ne vzeme gospodar moj kralj na srce svoje, govoreč: vsi kraljevi sinovi so umrli; kajti amnon enega je umrl.
2Sam.13.34  in bežal je abšalom. in vzeme otrok, kteri je bil stražan, oči svoje, in pogleda, in glej, veliko ljudstvo, kteri je šel po poti za njim, iz kraja gore.
2Sam.13.35  in jonadab reče kralju: glej, sinovi kraljevi pridejo; zgodí se po besedi svojega hlapca svojega.
2Sam.13.36  in zgodí se, ko je izpolnil, glej, pridejo kraljevi sinovi, in vzdignili so glas svoj, in plakali so; in tudi kralj, in vsi hlapci njegovi plakali so ves velik plač.
2Sam.13.37  abšalom je pa pobežal in šel k talmajovi, sinu ammihudovu, kralju gesurskemu. in žaloval je david za sina svojega po vseh dnevih.
2Sam.13.38  in abšalom je pobežal, in šel je v gesur; in bil je tam tri leta.
2Sam.13.39  in rekel je kralj david, da bi izšel za abšaloma, ker se je utešil za amnona, da je umrl.
2Sam.14.1   in spoznal se je joab, sin sarujin, da je srce kralja na abšaloma.
2Sam.14.2   in poslal je joab v tekoa, in vzel je odtod žensko ženo, in reče jej: hrani se, in obleči se v obleke obleke, in ne pomaži se med oljem, in bodi kakor žena, ktera je mnogo dnî žaloval za mrtev.
2Sam.14.3   in pojdi k kralju, in govori mu po tem besedo. in joab je položil besede v ustih njene.
2Sam.14.4   in žena tekoičina pride k kralju, in pade s obličjem svojim na zemljo, ter se pokloni, in reče: pomoči, kralj!
2Sam.14.5   in reče jej kralj: kaj ti je? a ona odgovorí: glej, jaz sem vdova, in umrla je mož moj.
2Sam.14.6   in hlapcu tvojej je imel dva sina; in bili so oba z njimi na polji, in ne je bilo nikogar, kteri bi jih pomagal; in udaril je eden drugega, in pogubil ga je.
2Sam.14.7   in glej, povstal je ves rod proti hlapcu svojemu, in rekó: daj tega, kteri je bil ubil brata svojega, da ga pogubim za življenje brata njegovega, katerega je bil pobil, in pogubimo tudi hereda. tako bodo ugasili ognjem, ktero se je ostala, da ne zapustí moža mojega za ime na zemlji.
2Sam.14.8   kralj pa reče zdravi: pojdi v hišo svojo, in jaz bom zapovedal za te.
2Sam.14.9   in žena tekoičanka reče kralju: na meni, gospodarju moj kralj, naj je krivica na meni in na hišo očeta mojega, in kralj in prestol njegov neprav.
2Sam.14.10  in kralj reče: kdor govori zoper tebe, pripelji ga k meni, in nič več naj ga ne dotakne.
2Sam.14.11  ona pa reče: glej, kralj naj se spominja gospoda, boga svojega, da se ne pogubi mstitelji krvi, da bi pogubili, in da ne pogubijo sina mojega. in reče: živ gospod, da nič od volja sina tvojega ne padne na zemljo.
2Sam.14.12  žena pa reče: govori, da govori hlapca tvoja besedo besedo k gospodarju mojemu kralju. in reče: govori.
2Sam.14.13  žena pa reče: kaj si mislil tako zoper ljudstvo božje? za to, kar je rekel kralj, ta beseda je kakor krivičnega, da ne vrne kralja, kteri ga je izpeljal.
2Sam.14.14  kajti nepremenno bomo umrli, in kakor voda, ktero se vodi na zemlji, ktero se ne bode zberil; in bog ne vzeme življenja, in pomisli, da ne bode odpeljal od njega izgnanca.
2Sam.14.15  sedaj sem prišel, da bom rekel kralju, gospodarju mojemu, to besedo, ker me je ljudstvo pregledal. in hlapca tvoja reče: rečim, naj govorim kralju, ali bi izpolnil kralj besedo robe svoje.
2Sam.14.16  ker bode slišal kralj, da bo rešil hlapcu svojo iz roke moža, kteri hoče pogubiti mene in sina mojega od baštine božjega.
2Sam.14.17  in žena ti reče: da bi bila beseda gospodara mojega kralja za dar; ker kakor angelj božji je gospodar moj kralj, da bi slišal dobro in hudo. in gospod, bog tvoj, bode z teboj.
2Sam.14.18  in kralj odgovorí in reče ženi: ne skrivaj od mene ničesar, kar ti bom presil. žena pa reče: govori, gospod moj kralj!
2Sam.14.19  kralj pa reče: ne bi li joabov roka bila s teboj v vsem tem? žena pa odgovorí in reče: zhiv je duša tvoja, gospod moj kralj, da ne ostane ni desno ni nalevo od vse, kar je govoril moj gospodar kralj; kajti tvoj hlapec joab je mi zapovedal, in on je položil vse te besede v ustih službe svoje.
2Sam.14.20  da izhaja obličja tega besede, storil je tvoj hlapec joab to; ali moj gospod je mudar, kakor modrost angelja božjega, da spozna vse, kar je na zemlji.
2Sam.14.21  kralj pa reče joabovi: glej, storil sem ti po tem besedo. pojdi, povrni mladenca abšaloma.
2Sam.14.22  joab pa pade ničice na zemljo, ter se pokloni, in blagoslovi kralja, in reče joab: danes spoznal tvoj hlapec, da sem našla milost v tvojim očesu, gospodarje moj kralj, da je storil kralj besedo svojega hlapca.
2Sam.14.23  in vstal je joab, in šel v gessur, in odpelje abšaloma v jeruzalem.
2Sam.14.24  pa reče kralj: naj se vrne v dom svoj, ali ne vidi mojega obličja. in obrnil se je abšalom v hišo svojo, in obličje kraljestva ni videl.
2Sam.14.25  in v vsem izraelu ni bilo moža, da bi se več hvalil; od kraja nog njegovih do vrha njegovega ni bilo v njem vadi.
2Sam.14.26  in ko je ležal glavo njegovo, tako, da je bila od vrednega časa, ker je bila težka na njem, in da ga je ležal, postavil je vrg glave svoje za dvjesta šekela po hiši kraljevo.
2Sam.14.27  in rodilo so se abšalomu tri sinovi, in jedna hčina, po imenu tamara. ta je bila veliko žena, in bila je žena roboama, sina salomonova, in rodila mu je abija.
2Sam.14.28  in prebival je abšalom v jeruzalemu dva let, in obličja kraljestva ni videl.
2Sam.14.29  in poslal je abšalom k joabovi, da ga pošlje k kralju; ali ni hotel priti k njemu. in poslal je drugi raz, ali ni hotel priti.
2Sam.14.30  tedaj reče abšalom otrokom svojim: glej, polje joaba polje je pri meni, in tam je ječo; pojdite, in spalite ga ognjem. in abšalomovi hlapci so ognjem spalili polje.
2Sam.14.31  tedaj se vstane joab, in pride k abšalomu v hišo, in reče mu: pokaj so se hlapci tvoji ognjem spalili?
2Sam.14.32  abšalom pa reče joabovi: glej, poslal sem k tebi, govoreč: pojdi ovamo, da te pošlu k kralju, da bi rekel: kaj sem prišel iz gesura? bolje mi je, da sem tam ostal. in sedaj, glej, videl sem obličje kraljestva; če je pa v meni krivico, naj me pogubi.
2Sam.14.33  in joab vnide k kralju, in poveda mu to. in pokliče abšaloma, in vnide k kralju, in pokloni se pred obličjem svojim na zemljo pred kraljem. in kralj poljubi abšaloma.
2Sam.15.1   in zgodí se po tem, in naredil si je abšalom kolesnice in konje in petdeset moža, kteri so hodili pred njim.
2Sam.15.2   in vstal je abšalom vstal, in storil je pri vratih vrat. in zgodí se, da vstane vsak človek, kteri je imel spor, da pride pred kraljem na sodbo, pokličal ga je abšalom, govoreč: iz kakošnega mesta si ti? a on odgovorí: iz enega izraelcev je tvoj hlapec.
2Sam.15.3   in reče mu abšalom: glej, beseda tvoja je dobro in dobro; ali pred kraljem ti ni nikogar, kteri bi slišal.
2Sam.15.4   in reče abšalóm: kdo bi me postavil za sodnik v zemlji, da bi prišlo k meni vsak človek, kteri bi imel spor in sodba, da bi ga opravičilo.
2Sam.15.5   in zgodí se, ko se približa človek, da mu se pokloni, vzdigne roko, in vzeme ga, in poljubi ga.
2Sam.15.6   in tako je storil absalom z vsem izraelom, kteri so prišli za sodbo pred kraljem. in abšalom je povrnil srce izraelaca.
2Sam.15.7   zgodí se pa, ko je bilo četrdeset let, reče abšalom: pojdi, da bom šel in izpolnil obljube moje, katero sem obljubil gospodu v hebronu.
2Sam.15.8   ker je storil hlapec tvoj hlapec, ko sem prebival v gesurih v sireji, govoreč: če me gospod odvrne v jeruzalem, bodem služil gospodu.
2Sam.15.9   in kralj mu reče: pojdi v miru. in vstavši, odide v hebron.
2Sam.15.10  in poslal je abšalom sovražnike po vseh krajih izraelovih, govoreč: ko boste slišali zvuk trube, in govorite: abšaloma je kraljeval v hebronu.
2Sam.15.11  in z abšalom šli so dvjesta možjé iz jeruzalema, kteri so bili poklicani, in šli so v prostoti svoji, in niso spoznali ničesar besedo.
2Sam.15.12  in poslal je abšalom, in poklical je ahitofela gilonijca, sovetnika davidova, iz mesta njegovega iz golo, ko je prinesel žrtvovanje. in zgodilo se je silno, in ljudstvo je bil mnogo in veliko z abšalomom.
2Sam.15.13  in pride, in oznanjeval se je davidu, govoreč: srce izraelaca je postala za abšalom.
2Sam.15.14  in reče david vsem svojim hlapcem, kteri so bili ž njim v jeruzalemu: vstanite, da pobegemo, ker nam se ne more zveličati pred obličjem abšaloma; pospečajte se, da se ne ogledi in ne zgrabi nas, in potegne na nas hudo, in udaril je grad mečem.
2Sam.15.15  in hlapci kraljevi rekó kralju: vse, kar je rekel gospodar naš kralj, glej, tvoji hlapci.
2Sam.15.16  in izide kralj, in ves dom njegov za noge; in pustil je kralj deset ženskih ženske, da bi čuvali hišo.
2Sam.15.17  in izide kralj, in vsi hlapci njegovi, in stavijo se v daleč hiši.
2Sam.15.18  in vsi njegovi hlapci stojevali so se pred njim, in vsi pelejci, in vsi peletski in vsi peletci, in postavijo se na olivo v puščavi; in ves narod, kteri je šel pred njim, in vsi, kteri so bili za njim, in vsi vojskovnici, in vsi vojskovnici, in vsi keretci, in vsi keretci, in vsi keretci, in vsi keretci, in vsi peleti, in vsi peleti, in vsi peletci, kteri so šli pred kraljem.
2Sam.15.19  kralj pa reče itaji getu: za kaj bodeš tudi ti šel z nami? vrani se in prebivaj z kraljem, ker si strani, in ti si odpeljen iz svoje mesta.
2Sam.15.20  vchera si prišel, in danes te bom odpeljal s nami? jaz bom šel, k kojem bom šel, a jaz bom šel, k kojem bom šel. obrni se in vrni brate svoje s seboj; milost in resnica bode s teboj.
2Sam.15.21  ali odgovorí ittai kralju, in reče: zhiv je gospod, in živa gospod moj kralj, da bo tam, kjer bi bil moj gospodar kralj, ali za smrt, ali za življenje, tam bo tudi tvoj sluga.
2Sam.15.22  kralj pa reče itajovi: pojdi, in hodi. in odide ittai gitianin, in vsi njegovi hlapci in vsi ljudstvo, kteri so bili ž njim.
2Sam.15.23  in ves zemlja je plakal veliko glas, in ves ljudstvo je prešlo po potoku cedrskem; in kralj je prešlo potok kedron, in ves ljudstvo je prešlo po poti na puščavi.
2Sam.15.24  in glej, tudi sadok, in vsi leviti z njim, kteri nosejo kovčeg zaveze božje; in postavili so kovčeg božji; in vstala je ebjatar, dokler ne odide ves ljudstvo iz mesta.
2Sam.15.25  in kralj reče sadoku: vrni kovčeg božji v mesto; če namreč najdem milost v očích gospodovih, in vrne me, in pokaže mi to in njegovo prebivališče.
2Sam.15.26  a če reče tako: ne mislim se v tebi; glej, glej, naj mi dela, kakor mu je dobro.
2Sam.15.27  in kralj reče sadoku svećeniku: ti si videl? vračaj se v miru z mirom, in ahimaas, sin tvoj, in jonatan, sin ebjatarov, dva sinovi vaši z vami.
2Sam.15.28  glej, jaz bodem vojskoval v stepenih krajih, dokler ne pride beseda od vas, da mi oznanjuje.
2Sam.15.29  in zabrali so sadok in ebjatar kovčeg božji v jeruzalem, in ostali so tam.
2Sam.15.30  david pa odide na gore olivih, ko je šel in plakal; in glavo je ležal, in šel je nič; in ves ljudstvo, kteri je bil ž njim, pokril vsakega glave svoje, in stopili so se, in plačejo.
2Sam.15.31  in oznanjevali so davidu, govoreč: ahitofel je bil v zasočniščih z abšalom. in reče david: gospod, razdraži sovet ahitofelova, gospod!
2Sam.15.32  ko je bil pa david prišlo do kraja, k kojem se je klanjal bogu, glej, prišla mu je hušaj arkijec, raztrl oblačilo svoje, in zemljo na glavi.
2Sam.15.33  in reče mu david: če si prešlo z menoj, bodeš mi biti noseč.
2Sam.15.34  ali če boš se vračal v mesto, in govoriš abšalomu: jaz sem tvoj hlapec, kralj; jaz sem bil tvoj hlapec, kralj; in sedaj sem bil tvoj hlapec; tako ti boš sovražnik ahitofelova.
2Sam.15.35  in glej, tam so s teboj sviashchenniki sadok in ebjatar; in vsak besedo, ktero si slišal iz hiše kraljestva, povedaj duhovnom sadoku in ebjataru.
2Sam.15.36  glej, tam so z njimi dva sina njih, ahimaas, sin sadokov, in jonatan, sin ebjatarov; in v njih roke poslate mi vse, kar boste slišali.
2Sam.15.37  in prišla je hušaj, prijatelj davidov, v mesto; in abšalom je prišel v jeruzalem.
2Sam.16.1   ko je pa david prešlo malo dalje od kraja, glej, siba, otrok mešbošetov, pred njim, in dve oslici oslice, in na njih dvjesta kruh, in sto ročev, in sto mečev, in meč vina.
2Sam.16.2   in reče kralj siba: kaj ti je to? in reče siba: oslice so za hišo kraljestvo, da bode sedel, in kruh in palci za jed otročičima, in vino, da se pije za tistih, kteri so izgubljeni v puščavi.
2Sam.16.3   kralj pa reče: in kje je sin gospodarja tvojega? in siba reče kralju: glej, sedel je v jeruzalemu, ker je rekel: danes mi bode pripeljal dom izraelov kraljestvo očeta svojega.
2Sam.16.4   in kralj reče sibovi: glej, vse, kar je memfibošeta, ti je. in siba reče: poklonivši se, daj, da najdem milost v očesu tvojem, gospodarju kralju.
2Sam.16.5   ko je pa prišel kralj david do bahurim, glej, izšel je odtod človek iz rodu šaulovo, po imenu šimej, sin gerov; izšel je, ko je izšel in ozdravil.
2Sam.16.6   in kamenjal je kamenje na davida in na vse hlapce kralja davida; ali ves ljudstvo in vsi moči so bili po desnici in po levo.
2Sam.16.7   in tako je govoril šimej, ko je proklinjal: izidi, izidi, človek krvi, in človek krivičnega!
2Sam.16.8   povrnil se je na tebe gospod ves kri hiše šaulovo, katero si bil postavil za kraljestvo, in dal je gospod kraljestvo v roke abšaloma, sina tvojega; in glej, ti si v krivici svoji, ker si krv krvi.
2Sam.16.9   tedaj reče abišaj, sin sarujin, kralju: za kaj naj preklinja ta mrtvo pes gospodarja mojega kralja? pojdem pa, da povrnem glavo njegovo.
2Sam.16.10  kralj pa reče: kaj sem jaz in med vami, sinovi sarujevi? kaj naj proklinja, ker mu je gospod rekao: proklinjaj davida! kdo pa reče: kaj si tako storil?
2Sam.16.11  in reče david abišajovi in vsem svojim hlapcem: glej, sin moj, ki je izšel iz telesa mojega, išče življenja mojo; ali več torej to benjaminita? pustite ga, da bi se proklinjal, ker mu je rekel gospod.
2Sam.16.12  bodi li gospod videl v nevolji svojem, in dá mi dobro za voljo prokletstva njegovega danja.
2Sam.16.13  in šel je david in njegovi možjé po poti; šimej je pa šel po kraji gori pred njim, in hodil je, in preklinjal, in kamenjali so kamenje pred njim;
2Sam.16.14  in pride kralj in ves narod, kteri je bil z njim, ozlobljali so se, in popirajo se tam.
2Sam.16.15  in abšalom in vsi izraelci vnidejo v jeruzalem; in ahitofel je bil ž njim.
2Sam.16.16  ko je pa prišel hušaj arkijec, drug davidov, k abšalomu, reče hušaj abšalomu: živi kralj! živi kralj!
2Sam.16.17  in reče abšalom hušajovu: je to milost tvoja k bližnjemu svojemu? za kaj si ne šel z bližnjemu svojemu?
2Sam.16.18  in hušaj reče abšalomu: ne, nego tega, kogar je izbral gospod in ta ljudstvo in vsi izraelci, njemu bodem, in s njim bom ostal.
2Sam.16.19  in drugega: komu bom jaz služil? ne za sina njegovega? kakor sem služil pred očetom tvojem, tako bom služil tebi.
2Sam.16.20  in reče abšalom ahitofelu: dajte sovet, kaj naj storim?
2Sam.16.21  in ahitofel reče abšalomu: vnidi k inoščih očeta svojega, ktere je ostavil, da bi se držali hiše; in slišal se bo ves izrael, da si se osramotil očeta tvojega, in ukrepijo se roke vseh, kteri so z teboj.
2Sam.16.22  so so postavili abšalomu šator na krovi; in prišel je abšalom k žencem očeta svojega pred obličjem vseh izraelovih.
2Sam.16.23  in sovet achitofela, kterega je bil v tistih dnéh, bilo je, kakor se je za besedo božjo prejel. tako je bilo vsako sovet ahitofelova, kakor tudi davidu, kakor tudi abšalomu.
2Sam.17.1   in ahitofel reče abšalomu: izberi mi pa dvanajst tisoč moža, da bom vstal in poganjal davida noč.
2Sam.17.2   in pridem na njega, ker je bil zapuščen in zapušen roke, in osramotim ga; in vse ljudstvo, ktero je ž njim, pobegí, in udarim kralja enega.
2Sam.17.3   povrnil bodem vse ljudstvo k tebi; kakor se obrne ženina k možu svojemu, osim tisti človeka, kterega si iščel, tedaj bode ves ljudstvo v miru.
2Sam.17.4   in ta beseda je ugodno abšalomu in vsem starešinom izraelovim.
2Sam.17.5   pa reče abšalom: pokličite pa tudi hušita arkijca, in poslušajmo, kaj je v njegovim ustih.
2Sam.17.6   ko je prišel hušaj k abšalomu, reče mu abšalom: po tem besedo je ahitofel govoril; bomo li storili po njegovim besedah? če ne, govori ti.
2Sam.17.7   in hušaj reče abšalomu: ne je dobro beseda, katero je dal ahitofel tisto dan.
2Sam.17.8   in reče hušaj: ti véš očeta svojega in moža njegove, da so moža močni, in da so zasramovali v srci svojem kakor meč, ktera je ročena na polji; in oče tvoj je voč, in nič ne ostane ostati z ljudstvom.
2Sam.17.9   glej, sedaj se je sedaj skrila v jednom iz pastih ali v enem mestu; in ko se bo v početku padlo v početku, kaj bi slišal, in reče: " ljudstvo, ktero je za abšaloma, je postalo pogubljenje.
2Sam.17.10  in tudi sam moč, katerega srce je kakor lav, postane; ker vedel je ves izrael, da je moč oče tvoj, in sinovi moči, kteri so ž njim.
2Sam.17.11  tako namreč sovetim, da se zberó k tebi ves izrael od dana do beer-šebe, kakor pesok na morji v množico, in da bodeš pred njimi hodil.
2Sam.17.12  in priidemo k njemu na kakošo mesto, k kterem ga bomo našli, in bodemo ležati na njem, kakor pade rosa na zemljo; in nič ne ostanemo od njega in od vseh ljudî, kteri so ž njim.
2Sam.17.13  in če se pride v mesto, tedaj vzeme ves izrael širi oblasti k temu mestu, in zgrabimo ga do potoka, da se ne ostane tam nič kača.
2Sam.17.14  in reče abšalom in vsi izraelci: dober je sovet hušaja arkijčega bolj od soveta ahitofelova. gospod je pa zapovedal, da se uničuje dobrega soveta ahitofelova, da bi pripeljal gospod hudo na abšaloma.
2Sam.17.15  in hušaj reče svećenjem sadoku in ebjataru: tako in tako je ahitofel dal abšalomu in izraelskim starejšem, in tako sem sovedel tako in tako.
2Sam.17.16  sedaj torej pošalite brzo, in oznanjajte davidu, govoreč: ne ostani tej noč v ravnih pustinji, nego prejdi, da se ne požre kralj in ves ljudstvo, kteri je z njim.
2Sam.17.17  jonatan in ahimaas sta storil v en-rogelu; in bila je hlapca, in povedal jim je, in oni so šli, in oznanjevali so kralju davidu. ker niso mogli videli, da bi prišli v mesto.
2Sam.17.18  pa jih ugleda otrok, in oznanjeval se je abšalomu. pa so oba brzo prešli in vnidejo v hišo človeku v bahurim, ktera je imel jamo v dvorih svojem, in snidejo se tam.
2Sam.17.19  in vzela je žena, in pokrila je pokrivalo na obličji grobe, in zaklal je na njej meč, da se ne spoznaje ničesar.
2Sam.17.20  in ko so prišli absalomi hlapci k ženu v hišo, in rekó: kje je ahimaas in jonatan? žena jim reče: prešli so se pred vodom. in iščejo, in niso ga našli, in vrnili so se v jeruzalem.
2Sam.17.21  zgodí se pa, ko so šli, in izšli so iz rova, in šli so, in oznanjevali so kralju davidu. in rekó davidu: vstanite, in preprte se skoraj vode, ker so je tako sovetovala zoper vas ahitofel.
2Sam.17.22  tedaj se vstane david in ves ljudstvo, kteri je bil ž njim, in prešla so jordan; in ko se je zgodilo, nič ni bilo, kteri bi prešlo jordan.
2Sam.17.23  ko je pa ahitofel videlo, da ne je zgodilo sovet njegov, osedel je magarca svoje, in vstal, in odide v dom svoj, v mesto svoje; in ukazal je hišo svojemu, in odseče se; in umrl je, in pogreben je v grob očeta svojega.
2Sam.17.24  david je pa prišel v mahanajim; in absalom je prešlo jordan, on in vsi izraelci s njim.
2Sam.17.25  in amasa je postavil amasa za joab nad vojsko; a amasa je bil sin človeka, po imenu jitra, izraelcev, kteri je bil prišel k abigailu, hči naasu, sestre sarujin, matere joabovo.
2Sam.17.26  in izrael in absalom se utaborijo v deželi gileadske.
2Sam.17.27  in zgodí se, ko je prišel david v mahanajim, sobi, sin nahašov iz rabbe amonovih, in makir, sin amielov iz lodebar, in barzilaj galaaditic iz rogelima;
2Sam.17.28  in pripeljejo deset levičev, in lahočev, in posučev, in pšenice, in ječmeno, in mogočo, in mogočo, in mogočo,
2Sam.17.29  in meda, in masla, in ovce, in skoraj volja, in prinesó davidu in ljudstvu, kteri so bili ž njim, da jedejo; kajti rekó so: ljudstvo je gladoval in izlačen in žedel v puščavi.
2Sam.18.1   in videl je david ljudstvo, kteri je bil ž njim, in postavil je nad njim tisučnike in stotnike.
2Sam.18.2   in poslal je david ljudstvo, trećinu pod roko joabovo, in tretjina pod roke abišajovih, sina sarujeva, brata joabovega, in tretje pod roke ittaja getejca. in reče david ljudstvu: izšel bom tudi jaz z vami.
2Sam.18.3   ali oni odgovarjajo: ne bodeš izšel; ker če pobegemo, ne dajo na nas srce; in če pomorimo polovina od nas, ne bodo potegnili srce na nas; kajti ti si kakor deset tisoč; in sedaj je bolje, da boš pomoč za nas v mestu.
2Sam.18.4   in kralj jim reče: kar vam je dobro, učinim. in postavil je kralj pred vratima, in ves ljudstvo izide v stotnike in po tisíce.
2Sam.18.5   in kralj je zapovedal joabovi in abišajovi in ittai, govoreč: pokažite mi otroka abšaloma. in ves ljudstvo je slišal, ko je kralj vsem vélikom zapovedal za abšaloma.
2Sam.18.6   in ljudstvo izide v leso zoper izraela, in bitva se je zgodilo v lesu efrajimovoj.
2Sam.18.7   in bili so tam ljudstvo izraelovo pred hlapci davidovim; in bila je ta dan veliko pogubljenje v tem dan, da je bilo dvadeset tisoč moža.
2Sam.18.8   in položilo se je tam boj po viči po vsej zemlji; in med ljudstvom se je izgubil meč več od njih, ktere je bil pogubil meč v tem dan.
2Sam.18.9   in zgodilo se je abšalóm pred hlapcem davidovim; in abšalom je sedel na mesu. in ko je prišla meč pod veličastvom velike dubravega, in vrla se je glava njegovo v dubi, in se je rešil mezhdu nebom in zemljo, in meč, ktera je pod njim, prešla.
2Sam.18.10  in videl je eden človek, in oznanjeval je joabovi, in reče: glej, videl sem abšaloma visilo v lesu.
2Sam.18.11  in reče joab človeku, kteri ga je povedal: glej, videl si, kaj ga nisi udaril na zemljo? jaz sem ti dal deset srebrnih srebrnih srebrnih in enakega.
2Sam.18.12  pa reče človek joabovi: ker tudi khilič srebrnih šekela sem položil na roke moje, ne bodem položil roko svojo na kraljevo sina; kajti v oših naših je zapovedal kralj ti, in abišajovi in ittai, govoreč: varujte me otroka abšaloma!
2Sam.18.13  in če bi se storila krivico v srci svojem, tako da ne bi se zgodilo od kralja, da bi tudi ti storil proti meni.
2Sam.18.14  in reče joab: ne moram tako ostati s teboj. in vzel je tri strely v roke svoje, in položil je v srce abšaloma, ko je bil še živ v lesu.
2Sam.18.15  in deset otrokov, štitonoč joabovo, obhodili so se, in udarili so abšaloma, in pobili so ga.
2Sam.18.16  in joab zatrubi v rog, in ljudstvo se je vračal, da ne hodi za izraelom, ker je joab podranil ljudstvo.
2Sam.18.17  in vzeli so abšaloma, in vrgli ga v vrg veliko v lesu, in položili so nad njim vrlo veliko kamen kamenja; in ves izrael je bežal, vsak v šator svoj.
2Sam.18.18  abšalom je pa, ko je bil več živio, postavil si sebi stolp, ktero je bil v kraljevoj dolini; ker je bil rekel: nimam sina, da bi se spominjal ime njegovo. in nazva posvátj ime njegovo; in nazvala se je stup abšaloma do današnjega dné.
2Sam.18.19  in ahimaas, sin sadokov, reče: pojdi pa, in oznanjujem kralju, da mu je gospod sodil iz roke njegovih.
2Sam.18.20  joab mu pa reče: ti ne boš v tem dan evangelj, in oznanjaš za drugo dan; ali v tem dan ne oznanjuješ, ker je kraljev sin umrl.
2Sam.18.21  in reče joab etiopiju: pojdi, povedaj kralju, kar si videl. in kušaj se pokloni joabovi, in izide.
2Sam.18.22  a ahimaas, sin sadokov, reče še, in reče joabovi: da bi bilo, da bi bil tudi jaz potegnil za kušem. joab pa reče: za kaj hočeš, sine moj? ni ti oznanjevala evangelj.
2Sam.18.23  on pa reče: kaj bi, da pobegnem. in reče mu joab: pojdi. in ahimaas je pobežal po poti, in prešla se je hušija.
2Sam.18.24  david je pa sedel sredi oboje vratnikov, in stražar je šel na krop vrat na zid; in povzdignivši oči, pogleda, in glej, neki človek je šel sam pred njim.
2Sam.18.25  stražnik je klical, in sporočil je kralju. in kralj reče: če je sam, oznanje je v ustih svojem. in šel je največ.
2Sam.18.26  videl je pa stražnik drugega moža teč, in klical je stražnik pri vratih, in reče: glej, neki človek hodi sam. in kralj reče: tudi ta oznanjuje evangelj.
2Sam.18.27  in stražar reče: vidim, da je prihod prvi, kakor trg ahimaas, sina sadokovega. in kralj reče: ta je dober človek, in za dobro evangelj pride.
2Sam.18.28  in kliče ahimaas, in reče kralju: mir! in pokloni se pred kraljem na zemljo, in reče: blagoslovljen gospod, bog tvoj, kteri je prejel ljude, kteri so vzeli roko svojo zoper kralja, kralja.
2Sam.18.29  kralj pa reče: mir med otrokom abšalom? in ahimaas odgovorí: videl sem veliko več, ko je joab, kralj tvoj, poslal, in tvojo hlapca; ali nisem vedel, kaj je prišel.
2Sam.18.30  kralj pa reče: vrni se, potegni se ovamo. in prevrnivši se, stopi.
2Sam.18.31  in glej, prišla je hušaj, in reče: dobroto naj se oznanjuje gospodarja moj kralj, da ti je gospod sodil danes iz roke vseh, kteri so se sodili zoper tebe.
2Sam.18.32  kralj pa reče etiopiju: je li med otrokom abšalom? in kušaj odgovorí: daj, kakor ta otrok, neprijatelji gospodarja mojega kralja, in vsi, kteri so se zoper menoj vstali na hudo.
2Sam.18.33  in prestraši se kralj, in stopi v gorčinu vrata, in plakal je; in ko je hodil, tako je rekel: sine moj absalom, sine moj, sine moj absalom! o, če bi bil bil smrt za tebe, jaz za te, absalom, sine moj, sine moj!
2Sam.19.1   in oznanjevali so joabovi, govoreč: glej, kralj plače in žalosti za abšalom.
2Sam.19.2   in oznanjevanje se je v tem dan v žalost vsem ljudstvu, ker je slišal ta dan ljudstvo, govoreč: kralj je oslabljen za sina svojega.
2Sam.19.3   in zgodilo se je ljudstvo v tem dan, da vnidejo v mesto, kakor se zavrhne ljudstvo sramoto, ko bi bežal v boj.
2Sam.19.4   kralj se pa zakrila obličje svoje; in kralj je klical z močnim glasom: sin moj absalom! absalom, sin moj, sin moj!
2Sam.19.5   in prišel je joab k kralju v hišo, in reče: zasramiš si danes obličje vsem hlapcem tvojim, kteri so ti danes izročili, in življenje tvojih, in duše tvoje, in življenje ženske tvoje.
2Sam.19.6   da ljubiš tistih, kteri te sovražijo, in sovražiš tistih, kteri te ljubijo; ker ti si bil danes, da se ne bodejo možji tvoji in otroci tvoji; kajti spoznal sem se danes, da, če je abšalom živel in vsi smo s teboj umrli, to je to dobro v očích tvojim.
2Sam.19.7   spolnjuj se torej, izidi in govori v srce hlapcev tvojih; ker kličem se gospodom, da ne izideš, da ne bo teh noč ostal človek z seboj noč; in to ti bode več bolj od vsega hudega, ktero ti je prišel od mladosti svoje do sedaj.
2Sam.19.8   tedaj se vstane kralj, in sedel je v vratih. in oznanjevali so ves ljudstvo, govoreč: glej, kralj je prišel v vratih. in vsi ljudstvo so prišli pred kraljem. in izrael je bežal, vsak v šator svoj.
2Sam.19.9   in slišal se je ves ljudstvo v vseh deželih izraelovih, govoreč: kralj nas je rešil od vseh naših sovražnikov, in on nas je rešil iz roke filistejskih, in sedaj je izbežal iz zemlje, od abšaloma.
2Sam.19.10  in abšalom, kterega smo pomazavali zoper nas, je bil umrl v boj; in sedaj za kaj ste vi mučili, da povrnem kralja?
2Sam.19.11  kralj david pa pošlje k duhovnom sadoku in ebjataru, govoreč: govorite starešinam judovskim, govoreč: kaj boste bili poslednji, da povračate kralja v dom njegov?
2Sam.19.12  vi ste bratje moje, kosti moje in meso moje; kaj pa boste vi poslednji, da povračate kralja v dom njegov?
2Sam.19.13  in amesaju govorite: ne si li ti kosti moje in meso moje? tako mi naj storí bog, in tako naj pribavlja, če ti ne bodeš vodnik vojske pred menoj za vsako dan za joab.
2Sam.19.14  in pokoril je srce vseh judovskih moža kakor enega človeka; in poslali so k kralju, govoreč: obrati se ti in vsi tvoji hlapci.
2Sam.19.15  tako se je vračal kralj, in pride do jordana. in judejci so prišli v gilgala, da bi šli pred kraljem, in izpeljali so kralja za jordan.
2Sam.19.16  in prišla se je šimej, sin gerov, benjaminijec iz bahurima, in snide z judom na susret kralju davidu.
2Sam.19.17  in tisíce moža, kteri so bili z benjamina, in siba, otrok saulova hlapca, in petnač sina njegovega, in štiri hlapci njegovi z njim; in prepravili so se iordan pred kraljem.
2Sam.19.18  in prešlo so službo, da bi prešla kraljestvo kraljestvo, in delali so to, kar mu je dobro; in šimej, sin gera, pade pred kraljem, ko je prešel preko jordana.
2Sam.19.19  in reče kralju: ne pomisli mi, gospod moj, krivičnost, in ne spominjaj se, kar je storil otrok tvoj v dan, v katerem je hodil gospodar moj kralj iz jeruzalema, da bi ga kralj položil v srcu.
2Sam.19.20  in rekel se je sluga tvoj, da sem pregrešil; in glej, jaz sem prišel danes od vsega domu jožefovega, da snidem navstrechu gospodarju mojemu kralju.
2Sam.19.21  tedaj odgovorí jošaj, sin sarujin, in reče: ali naj se šimej ne pogubi za to, da je proklel pomazanja gospodovo?
2Sam.19.22  david pa reče: kaj imam meni in vam, sinovi saruji, da ste mi danes zoper mene? boste li dnes vsak človek pogubljen v izraelu? ali ne vém, da sem jaz kralj nad izraelom?
2Sam.19.23  in kralj reče šimejevi: ti ne boš umrl. in kralj mu se zakle.
2Sam.19.24  in memfibošet, sin saulov, snide na susret kraljestvo, in ni se ozdravil noge svoje, in ne izpolni se obleke svoje, od dné, ko je šel kralj, do dné, ko je bil v miru.
2Sam.19.25  in ko se je prišel v jeruzalem pred kraljem, reče mu kralj: kaj si ne šel z menoj, mefibošet?
2Sam.19.26  on pa odgovorí in reče: gospod, kralj, hlapec moj me je premenil, ker mu je hlapec tvoj govoril: osedaj mi magarcu, da hodim na njo, in pojdem z kraljem, ker otrok tvoj je hromi.
2Sam.19.27  in izročil je hlapcu svojem pred gospodarjem svojim kraljem; ali gospod moj kralj je kakor angelj božji; in delaj, kar ti je dobro.
2Sam.19.28  ker vsak dom očeta mojega ni bilo, nego moža smrti pred gospodarjem svojim kraljem. ti si pa postavil hlapca svojega med njimi, kteri jedu za tvojo stola. kaj pa imam še pravičnost, da bi me še poklical pred kraljem?
2Sam.19.29  kralj mu pa reče: za kaj praviš še besede tvoje? jaz sem rekel, da si ti in siba razdelil njive.
2Sam.19.30  in reče mefibošet kralju: tudi vse naj vzeme, ker je prišel kralj, moj gospodar, v miru v hišo svojo.
2Sam.19.31  in barzilai galaaditic snide iz rogelima, in prešel je z kraljem jordan, da ga bode prepeljal.
2Sam.19.32  a barzilai je bil več več star, bilo je osamdeset let; in on je dopustil kralja, ko je bil v mahanajim, ker je velik človek.
2Sam.19.33  kralj pa reče barzilajovi: pojdi med menoj v jeruzalemu, da te pohranim v jeruzalemu.
2Sam.19.34  a barzilai reče kralju: koliko je dnî let življenja mojega, da bom šel z kraljem v jeruzalem?
2Sam.19.35  osemdeset let sem bil danes, da bi nič spoznal srečnega in hudobno? ali bode li tvoj sluga okusil, kar bom jedel, ali da pijem? ali zopet bodem slišal glas pjevačev in pjevačev? kaj bi bil še hlapec tvoj za dan za gospodarja mojega kralja?
2Sam.19.36  kakor malo prešlo bode tvoj hlapec z kraljem pred kraljem; kaj pa mi bode kralj zaplatil to zaplatje?
2Sam.19.37  daj, da se bodi tvoj hlapec, da umrem v mestu svojem, pri grobu očeta mojega in matere mojo. in glej, hlapec tvoj kimham, naj gre z gospodarjem svojim kraljem, in delaj s njim, kar ti je dobro.
2Sam.19.38  in reče kralj: kimham naj odide z menoj, in jaz mu bodem napravil, kar ti je dobro; in vse, kar si mi poželel, učinim ti.
2Sam.19.39  in ves ljudstvo je prešlo iordan, in kralj je tudi prešlo. in kralj poljubi barzilaja, in blagoslovil ga je, in vrnil se je na svoje mesto.
2Sam.19.40  in prešla se je kralj v gilgalu, in kimham je šel z njim; in ves ljudstvo judov je šel z kraljem, in polovina ljudstva izraelova.
2Sam.19.41  in glej, vsi izraelci so prišli k kralju, in rekó kralju: kaj so te zabrali bratje naše, judejci, in prepeljali so kralja in dom njegov za jordan, in vsi moža davidove s njim?
2Sam.19.42  tedaj odgovoré vsi judejci izraelci, in rekó: ker se nam je kralj približal; kaj pa ste se tako žalostili za to? jeli smo jedli z kraljem, ali je li dal nam dar?
2Sam.19.43  in izraelci odgovoré in odgovoré ljudstvu judovim, in rekó: deset več mi je v kralji, in tudi v davidu, nego od tebe; kaj pa ste me zasramovali? ali ne smo mi prvi mojo prvi, da povrnem kralja mojega? ali beseda moža judovega je bil več od beseda izraelovih.
2Sam.20.1   in tam se je klical krivični sin, po imenu šeba, sin bikrijev, benjaminijec. in zatrubi se v rog, in reče: ni nam del v davidu, ne imamo ni baštine v sinu jišajovej; vsak naj v svoj šator, izrael!
2Sam.20.2   in vsi izraelci odidejo od davida za seba, sina bikrijevega; ali judje so se držali svojim kraljem od jordana do jeruzalema.
2Sam.20.3   in ko je prišel david v svoj dom v jeruzalem, vzel je kralj deset ženskih ženske, ktere je ostavil, da bi se držali hiše, in je položil v ječo straži; in izpolnjeval jih je, ali nič k nim ne vnide. in ostali so se več do dné smrti svoja, kakor vdova.
2Sam.20.4   in kralj reče amasu: pokliči mi judje tri dnî, in ti se zdaj.
2Sam.20.5   in odide amesaj, da kliče judje; in ostal je od vrednega časa, katero mu je storil david.
2Sam.20.6   tedaj reče david abišajovi: sedaj nam bode šeol šeba, sin bikrijev, več od abšaloma. vzemi torej hlapce gospodarja svojega, in poganjaj ga, da se ne najde vekomaj gradov in ne oslobodi nas.
2Sam.20.7   in izšli so za njim joabovi možjé, in keretejci in peletci in vsi moči; in izšli so iz jeruzalema, da poganjajo šebu, sina bikrijeva.
2Sam.20.8   ko so se pa pri veliku kameni, kteri je bil v gibeonu, vnide amasa pred njimi. joab je pa oblečen v obleke obleke svoje, in na njem je oblečen meč, ktera je bila na stegnakh na stegnakh; in ko je izšel, pade meč.
2Sam.20.9   in reče joab amasu: zdrav si ti, bratje? in zgrabi joab desno roko amasu, da ga poljubi.
2Sam.20.10  amasa pa ne ohranil meč, ktera je bila v joabovi ruci; in joab ga je udaril v vrg, in izlila se je njegovo trebuh na zemljo, in ni mu bilo drugi drugega, in umrl je. joab in brat njegov abisaj so poganili za šebom, sina bikrijevega.
2Sam.20.11  a eden od joabovih otrokov stoje pri njem, in reče: kdo hodi joabovi, in kdo je z davidovom, za joabom!
2Sam.20.12  in amasa je ležal v krvi sredi pušča. in videvši človek, da sta storil ves ljudstvo, odvrnil je amasa iz putu na polj, in vrže na nj plašč, ker je videl, da stojí vsak, kteri pride k njemu.
2Sam.20.13  in ko je izšel iz puti, šli so vsi izraelci za joabom, da so pognali šebu, sina bikrijevega.
2Sam.20.14  in ta je prošla po vseh deželih izraelovih do abel in bet-maake, in vsi hiri; in pobrali so se, in šli so za njim.
2Sam.20.15  in prišli so, in obsedili so ga v abelu in betmaaku; in izpeljali so nadloge zoper grad, in sta storil na zadnji; in ves ljudstvo, kteri je bila z joabom, prestopijo, da bi razodel zid.
2Sam.20.16  tedaj zakriče resnična žena iz mesta: poslušajte, poslušajte! rečite se, povejte joabovi: približaj se ovamo, da govorim s njim.
2Sam.20.17  ko je pa prišla k njej, reče žena: ti si joab? a on odgovorí: jaz sem. in reče mu: poslušaj besede robe svoje. in reče joab: slišim.
2Sam.20.18  ona pa reče: prvi govorilo so po prvi, govoreč: vprašajo se, da se vprašajo v abel, in tako so izpolnjevali.
2Sam.20.19  jaz sem mirú in sovražnik izraelovega; ti pa iščeš pogubiti grad in mater v izraelu; za kaj boš pogubil baštinu gospodovo?
2Sam.20.20  a joab odgovorí in reče: oprosti, ne daj, da bi se pogubil in pogubil.
2Sam.20.21  to ni ta beseda; kajti eden iz gore efrajimovih, po imenu njegovem, se imenuje sheba, sin bikrijev, in vzdigne roko svojo zoper kralja davida; dajte samo ga samo, da bom odšel iz mesta. in žena reče joabovi: glej, glavo njegovo ti bo vržen na zid.
2Sam.20.22  in žena vnide k vsem ljudstvu svojem modrosti; in odsekali so glavu šebu, sina bikrijevega, in vrgli so ga k joavu. in joab zatrubi na rog, in razprli so se iz mesta, svaki v svoj šator. a joab se je vračal v jeruzalem k kralju.
2Sam.20.23  joab je bil pa nad vsem vojskom izraelskemu, in benaja, sin jojadin, nad keretejci in peletejci;
2Sam.20.24  adoram je pa nad daritami; in jošafat, sin ahiluda, je kandar.
2Sam.20.25  sosa je bil pismarja, in sadok in ebjatar duhovni.
2Sam.20.26  tudi ira jarijec je bil duhovnik nad davidom.
2Sam.21.1   in bilo je glad v dnéh davidovih tri leta, tri leta po godu. in david je iskal gospoda. in gospod reče: za saul in za hišo njegovo je krivica, za to, da je pogubil gibeonce.
2Sam.21.2   in pokliče david gibeonce, in reče jim: gibeonci niso bili sinovi izraelovi, nego od ostanke amorejskih; in izraelci jim se zaklejo. in saul je išel, da jih bode udaril v žalosti za izraelce in judje.
2Sam.21.3   in reče david gibeonovcům: kaj bom storil z vami? in s čega bodem obljubil, da boste blagoslovili baštinu gospodovo?
2Sam.21.4   in gibeonci mu odgovoré: ni nam bilo srebra in zlata z saulom in z hišo njegovem, in ni nam bilo, da bi pogubil človek v izraelu. on pa reče: kaj pravite, da vam bom storil?
2Sam.21.5   in rekó kralju: ta človek, kteri je izpolnil nas, in kteri je mislil, da bi nas pogubil, da ne bi bil v vsem kraji izraelovih.
2Sam.21.6   dajte nam sedem moža iz njegovih sinova, da jih zgrabimo pred gospodom v gibeji šaulovo, izvoljenca gospodovo. in kralj reče: jaz bodem dal.
2Sam.21.7   in poshchadi se kralj mefibošeta, sina jonatana, sina saulova, za voljo zakletve gospodovo, kteri je bila sredi njih, sredi davida in jonatana, sina saulovega.
2Sam.21.8   in vzel je kralj dva sina rispa, hčere aja, ktere je rodila saulu, armonje in mefibošeta, in pet sina mikola, hčere šaulovo, ktere je rodila ezrielu, sinu barzillajega mehola;
2Sam.21.9   in predal jih je v roke gibeoncevih, in izročili so jih na gori pred gospodom; in padli so vsi sedmeri vkup; in bili so bili pogubljeni v prvih dnevih žetve, v početku žetve ječmenja.
2Sam.21.10  in respa, dcera ajjina, vzela je vretijo, in položil ga je na skale, v početku žetve, dokler se ne postavi na njih vode z neba; in ne dal je ptice nebeške, da se zavrže na njih dan, ali polje polje noč.
2Sam.21.11  in oznanjevali so davidu, kar je storil respa, dčina aja, podloga saulova.
2Sam.21.12  in šel je david, in vzel je kosti šaulove in kosti jonatana, sina njegovega, od moža jabeša gileadske, kteri so jih izgnali iz ulice betshan, ko so jih potegnili filistejci v dan, v katerem so bili bili filistejci pobili saulu v gilboa.
2Sam.21.13  in izpelje odtod kosti šaulove in kosti jonatana, sina njegovega, in sobrali so kosti posvetnih.
2Sam.21.14  in pokopali so kosti šaulove in kosti jonatana, sina njegovega, v zemlji benjaminovej, v sela, v grobi kis, očeta njegovega. in storili so vse, kar je zapovedal kralj. in bog je uslišal z zemljo po tem.
2Sam.21.15  in bil je še boj filistejcem z izraelom. in snide david in hlapci njegovi z njim, in bojovali so se zoper filistejce. in david je poginil.
2Sam.21.16  in jisbi-benob, kteri je bil v mezih refaimov, in peč koplja njegovega je bilo trista srebrnih šekela, ktera je bil opasan meč, in hotel je, da bi udaril davida.
2Sam.21.17  ali mu pomagajo abišaj, sin sarujin, in udaril je filistejca, in pogubi ga. tedaj so se davidovi možji kličali, govoreč: ne bodeš več šel z nami na boj, da ne ugasiš svetilnika izraelova.
2Sam.21.18  in zgodí se po tem, da je bil še boj v gatu s filistejci. tedaj je hušaj hušatijev pogubil safa, kteri je bil z rodu rafa.
2Sam.21.19  pa se je zgodilo boj z filistejci v gob; in elhanan, sin jaare-oregima, iz betlehemega, udaril je golija getita, ktera je bilo kraja koplja njegovega kakor tkače tkače.
2Sam.21.20  in bil je še boj v gatu; in bil je neki človek mač, kteri je imel šest prst na roke, in šest prsti na nogu, dvadeset in četiri; in sam je rodil rafa.
2Sam.21.21  in zasramoval je izraela; ali ga je udaril jonatan, sin šimeja, brata davidova.
2Sam.21.22  ti četvrti se so rodili z refaimci v gatu; in padli so po roku davidovu in po roku svojih hlapcev.
2Sam.22.1   in rekel je david gospodu besede té pesne, v dan, ko ga je gospod izbavil iz roke vseh sovražnikov njegovih, in iz roke saulovega.
2Sam.22.2   in reče: gospod, skala moja, krepost moja, in pomoč moj.
2Sam.22.3   bog moj je skala moja, v njem se imam zaupanje, štit moj in rog zveličanja moja, moč moj in pribežališče moja, spasitelja moja, od krivičnega si me zveličal.
2Sam.22.4   hvalo bodem klical gospoda, in od sovražnikov mojih bodem zveličal.
2Sam.22.5   ker me obhodili smrtni roki; povali so me potoki krivičnih.
2Sam.22.6   boleči smrti so me otočili, nadlogi smrti so me prejeli.
2Sam.22.7   v stiski svojem kličem gospoda, in k bogu svojemu kličem; in iz svetišča svojega je uslišal glas moj, in vik moj je bil v uših njegovih.
2Sam.22.8   tedaj se potrese, in potrese se zemlja, in oslobodili so se osnove nebeških, ker se je razgnalo.
2Sam.22.9   dima se dim v srci svojem, in oganj iz ust njegovega požer, žilce se razpalijo od njega.
2Sam.22.10  in kaže nebesa, in snide; in oblačilo je pod noge njegove.
2Sam.22.11  in snide na kerubina, in prostra, in se pokaže na krilih vetrovih.
2Sam.22.12  in skril je postavil prebivališče svoje prebivališče, temo vodâ vodâ, oblačne oblake.
2Sam.22.13  od oblasti pred njim se razpalijo globoče ognja.
2Sam.22.14  zagranil je gospod z nebes, in najvišji je dal glas svoj.
2Sam.22.15  in pošlje strely, in razrasil jih je, svetilo, in izgnal jih je.
2Sam.22.16  in pokazali so se breg morja, in odprla so se temelje sveta v zasramovanji gospodovo, od žalosti duha gnjeva njegovega.
2Sam.22.17  poslal je iz viših, in vzel me je, izpeljal me je iz mnogih vodâ.
2Sam.22.18  rešil me je od mogočnega sovražnikov mojih, od sovražnikov mojih, ker so moči od mene.
2Sam.22.19  prišli so me v dan stiske moje; gospod je bil moč moja.
2Sam.22.20  in izpelje me na prostor, izpelje me, ker se je blagovolil v meni.
2Sam.22.21  odvrnil mi je gospod po pravici svojem; po čistosti svojih rok mi je odvrnil.
2Sam.22.22  ker držal sem pot gospodovo, in ne odvrnil se od boga svojega.
2Sam.22.23  ker vse sodbe njegove so pred menoj, in postave njegove nisem odstopil od njih.
2Sam.22.24  in bil sem brez krivice pred njim, in sočuval sem se krivice moje.
2Sam.22.25  in odvračal mi je gospod po pravici svojem, po čistosti moje pred obličjem njegovim.
2Sam.22.26  s svetim ozdraviš se, in z poštenim ti bodeš posveten.
2Sam.22.27  s čistim si povoljen, a z krivičnim se povračaš.
2Sam.22.28  in ljudstvo ubogih ti bodeš zveličal, in oči na krivičnih bodeš ponižal.
2Sam.22.29  ker ti si svetilnik moj, gospod; in gospod sveti oblake moje.
2Sam.22.30  ker s seboj potečem razbojnika, s bogom svojim prepevam zid.
2Sam.22.31  bog, brez krivičnega pot njegova, besedo gospodovo razpaljeno; čast je vsem, ki se na njem nadejajo.
2Sam.22.32  kajti kdo je bog, razen gospoda? in kdo je bog, razen boga našega?
2Sam.22.33  bog je moč mojo moč, in postavil je pravično pot svojo.
2Sam.22.34  postavlja noge moje kakor jačke, in postavlja me na visokih visokih.
2Sam.22.35  učil je roke moje na boj, in pač meč meč na roko mojo.
2Sam.22.36  in dal si mi štit zveličanja, in poslušnost tvoja me je razmnožil.
2Sam.22.37  proširiš noge moje pod mojo podnožje, in noge moje se ne pokorijo.
2Sam.22.38  poganjal sem sovražnike moje, in pogubil jih bodem, in nisem se vrnil, dokler jih ne pogubim.
2Sam.22.39  pogubil jih bom, da jih ne vstane, in padó pod noge moje.
2Sam.22.40  prepeval si me moč za boj, prekloni se, ki so se postavili zoper mene.
2Sam.22.41  sovražnikov mojih si mi dal na jug; njih, ki me sovražijo, pogubijo.
2Sam.22.42  kličejo, in ni pomočnika; k gospodu, in on jim ne odgovorí.
2Sam.22.43  povrnil sem jih kakor prah zemlje, kakor popelje ulice jih potegnem.
2Sam.22.44  in rešil si me iz močnih močnih; čuval si me za poglavarje narodov; ljudstvo, katerega sem ne poznal, služili so mi.
2Sam.22.45  tujci so mi obličili tujci; ko so me poslušali, poslušali so me.
2Sam.22.46  sinovi tujci bodejo izloženi, in zapuščajo se iz oblečih svojih.
2Sam.22.47  živa gospod! blagoslovljen naj se moč moja, in povzdigno naj se bog, roko zveličanja mojega!
2Sam.22.48  bog, kateri mi daje osvetu, in postavlja ljudstva pod mojo;
2Sam.22.49  in ti me izpeljaš od sovražnikov mojih; in povzdignil si me od sovražnikov mojih; iz moža krivičnih si me zveličal.
2Sam.22.50  za to te bodem slavil, gospod, v narodima, in v imenu tvojem bodem prepeval.
2Sam.22.51  veliko zveličanja kraljestva svojega, in delaš milost pomazanemu svojemu, davidu in potomstvu njegovemu do vekomaj.
2Sam.23.1   a to so poslednih besede davidova: zvest je david, sin jišajov, govoreč: zvest je človek, katerega je postavil gospod, pomazannik boga jakobovega, hvala pesne izraelova:
2Sam.23.2   duh gospoden govori v meni, in beseda njegova je na jeziku mojem.
2Sam.23.3   reče bog izraelov: moč izraelovo mi je povedal priliko: v človeku, kako se krepčate v strahu božjej.
2Sam.23.4   on je kakor svetlobo morja, ko izlazi solnce, ko se ne bode prešlo od nočnika, kakor iz oblasti zelenje iz zemlje.
2Sam.23.5   ali ni tako dom moj z moč? kajti zavedal je z menoj zaveze vekomaj, pripravljeno v vsej času in zahrana; ker vse blaginje moje in vse voljo moja, da bi se nič izročil?
2Sam.23.6   kdorni trnje vsi sami, ker niso nosili roke.
2Sam.23.7   kdorkoli bi se skril, izpolnjeval se bode z železom in z močjo kopljenja; in v ognji bodejo spalili ognjem.
2Sam.23.8   to so imena možnih davidovih: ješ-bošet, kenaničan, glavar tretih; on je potegnil meč svojo na osm stotin, kteri jih je udaril vedno.
2Sam.23.9   po njem je bil eleazar, sin dodo, sin ahohijev, eden od troje močnih, kteri so bili z davidom v seru, ko so se sramovali filistejcem, kteri so se zbili tam za boj; in izšli so se izraelci.
2Sam.23.10  on je vstal, in udaril je filistejce, dokler se ne pretvori ruka njegova, in prilepila se je za meč; in storil je gospod veliko blaginjo v tem dan; in ljudstvo se odide za njim, samo da se izpolni.
2Sam.23.11  po njem je bil samaja, sin asi, hararijev; in ko so se filistejci zbrali v polje, v kterem je bila polja polja polna lučega; in ljudstvo je bežal pred filistejci.
2Sam.23.12  ali on se stopi sredi del, in izpelje ga, in udaril je filistejce; in gospod je napravil veliko blaginjo.
2Sam.23.13  in pošli so se troje od trideset, in prišli so v slavo k davidu v pečavo adulama; in područje filistejskih je ležal v dolini refaimov.
2Sam.23.14  david je bil tedaj v kreposti, in postavo filistejska je bila tedaj v betlehemu.
2Sam.23.15  in zaželí se david, in reče: kdo me bo napolil vode iz kladenca betlehema, kteri je pri vratih?
2Sam.23.16  tedaj so tri moči razdarili v taboru filistejskim, in čerpali so vode iz betlehema, ktera je pri vratima, in vzemó in pripeljejo k davidu. ali ni hotel piti, nego izlije je gospodu,
2Sam.23.17  in reče: oprosti mi, gospod, da to delim! ali bom pijal kri ljudî, kteri so hodili v duhu svojem? in ni hotel piti jej piti. to so storili tri moči.
2Sam.23.18  in abišaj, brat joabov, sina sarujev, je poglavar njih troje; in on je obudil koplje svoje zoper trista, kteri jih je udaril; in bilo je ime v teh troh.
2Sam.23.19  od teh trijih je bil slaven, in bil je njih poglavar; ali od teh trojih ni prišlo.
2Sam.23.20  in benaja, sin jojadin, človek veliko, velik delo, od kabseela; on je bil udaril dva sina ariela moabavca; in on je prišel, in udaril je l lavo sredi studenca, v dan sneg.
2Sam.23.21  on je bil udaril egipčanina, moža vidovanega; in egipčanin je imel koplje v roke. on pa snide k njemu s štitom, in izročil je koplje iz roke egipčana, in pogubil ga je z njegovim kopljem.
2Sam.23.22  to je storil benaja, sin jojadin; in imel je ime v teh tretih močnih.
2Sam.23.23  on je bil največ čast od trojih, ali ni prišlo k tem trom. in david ga postavi za poglavarje svoje.
2Sam.23.24  asahel, brat joabov, je med trideset; elhanan, sin dodo, iz betlehema;
2Sam.23.25  šamma harodijev, elika harodianin;
2Sam.23.26  heles iz peleta; ira, sin ikketa tekojskega;
2Sam.23.27  abiezer anatot; mebunaj hušatičanin;
2Sam.23.28  salmon ahohijanin; mahraj netofatianin;
2Sam.23.29  heleb, sin baana netofijanin; ittai, sin ribajev, iz gibeje benjaminovih;
2Sam.23.30  benajaj piratonianin; hiddaj iz nahalijo gaja;
2Sam.23.31  abi-albon aravčanin; azmavet barhutianin;
2Sam.23.32  elijaba salbonijev; sinovi jašanovi: jonatan;
2Sam.23.33  sama araritianin; ahiam, sin sararov, ararijev;
2Sam.23.34  elifelet, sin ahasbajev, sina maakajevega; eliiam, sin ahitofela gilonovega;
2Sam.23.35  chesrai karmelitianin; paarai arbitianin;
2Sam.23.36  jigal, sin natana, iz sobe; ben-gadi;
2Sam.23.37  selek amoničanin; naharai berotijec, štitonoč joaba, sina sarujina;
2Sam.23.38  ira itrijev; gareb jitrianin;
2Sam.23.39  urija hetita; njih je bilo trideset in sedem.
2Sam.24.1   in sovraží se jeze gospoda zoper izraela, in povzbudil je davida zoper njih, govoreč: pojdi, izbroj izraela in judje.
2Sam.24.2   in kralj reče joabovi, voenachalniku, kteri je bil ž njim: obidi pa vse izraelove plemena od dana do beer-šebe, in prebroj ljudstvo, da bodem spoznal broj ljudstva.
2Sam.24.3   joab pa reče kralju: gospod, bog tvoj, naj se priloži k ljudstvu, kakor je to, in naj je več več; in oči gospodarja mojega, kralja, gledajo. kaj pa, kralj moj kralj, kaj bi se tako dogodilo?
2Sam.24.4   ali odgovorí se beseda kraljestva joabovi in vojskovočih; in izide joab in véliki vojske pred kraljem, da prebrojajo ljudstvo izraela.
2Sam.24.5   in prešli so jordan, in razbili so se v aroeru po desno strani mesta, ktera je sredi dolini gadovske, in v jazeru.
2Sam.24.6   in prišli so v gilead in v zemljo takhtim-hodji; in prišli so v dan-jadon, in otočili so se k sidonu.
2Sam.24.7   in pridejo do močnika tirske in v vseh mestih hivejskega in kanaancev, in pridejo na jug judov v virsavijo.
2Sam.24.8   in ko so prešli po vsej zemlji, pride v jeruzalem po devet mesakh in dvadeset dnî.
2Sam.24.9   in joab je dal kralju število prebrojenja ljudstva; in v izraelu je bilo osem stotina tisoč vojnih moža, kteri so nosili meč, in juda je bilo pet stotina tisoč.
2Sam.24.10  in srce davidovo je udaril, po tem, ko je prebrojil ljudstvo, in reče david gospodu: pregrešil sem se več, kar sem storil; sedaj pa, gospod, potegni krivico hlapca svojega, ker sem se mnogo pregrešil.
2Sam.24.11  ko je pa david vstal jutro, pride beseda gospodovo k proroku gadu, gledaku davidovu, govoreč:
2Sam.24.12  pojdi in govori davidu: tako govori gospod: tri besede ti postavim; izberi si enega od njih, da ti bodem napravil.
2Sam.24.13  in prišel je gad k davidu, in oznaní mu to, in reče mu: da ti prihaja tri leta hlada v deželi tvojej, ali da bi tri mesece bežala pred sovražniki tvoji, da te poganjajo; ali da bi bilo tri dnî smrt v deželi tvojej? spoznaj se torej, in glej, kaj bom odgovoril temu, kteri me je poslal.
2Sam.24.14  david pa reče gadu: več mi je več; bodi, da padnem v roko gospodovem, ker veliko je njegovo usmiljenje; v človeške roke naj ne padnem.
2Sam.24.15  in dal je gospod smrt v izraelu, od jutra do vrednega časa; in umrl je od ljudstva od dana do beer-šebe sedemdeset tisoči.
2Sam.24.16  ko je pa angelj prostal roko svojo na jeruzalem, da ga pogubi, povzbudilo se je gospod za to hudo, in reče angelu, kteri so pogubili ljudstvo: mnogo je; precej potegni roko svojo. in angelj gospodov je bil pri gumni orny jebusejca.
2Sam.24.17  in reče david gospodu, ko je videl angela, kteri je udaril ljudstvo, in reče: glej, jaz sem grešil, in jaz sem postal krivico; a ti ovce, kaj so storili? bodi se pa tvoja roka zoper mene in zoper hišo očeta mojega.
2Sam.24.18  in gad pride k davidu v to dan, in reče mu: pojdi, in postavi gospodu oltar na gumnu ornana jebusejca.
2Sam.24.19  in šel je david po besedi gadovo, kakor mu je zapovedal gospod.
2Sam.24.20  in pogleda aravna, in ugleda kralja in njegove hlapce, kteri so prišli k njemu; in izide aravna, in pokloni se pred kraljem na zemljo.
2Sam.24.21  in reče arauna: za kaj je prišel kralj moj kralj k hlapcu svojemu? in david reče: da kupim od tebe gumno, da bi gradil oltar gospodu, da se izpolni iazva nad ljudstvom.
2Sam.24.22  in aravna reče davidu: naj se vzeme gospodar moj kralj, in prinesó to, kar mu je dobro. glej, volje za vsesozhzhenie, in kolesa in vekomaj na drvo.
2Sam.24.23  vse to je dal aravna kralju. in aravna reče kralju: gospod, bog tvoj, naj te blagoslovi.
2Sam.24.24  kralj pa reče ornanu: ne, nego samo kupim od tebe za pripravljenje, in ne prinesem gospodu, bogu svojemu, žrtve darovne. in kupil je david gumno in goveda za petdeset srebrnih šekela.
2Sam.24.25  in david je sagradil tam oltar gospodu, in prinese paljenice in pričesnice. in gospod se usliša za zemljo, in poraza se bila iazva od izraela.
1Kgs.1.1    a kralj david je bil več, in prestopil je v dnéh; in oblečejo ga obleke, ali se ne gredi.
1Kgs.1.2    in rekó mu hlapci njegovi: da iščejo kralju, gospodarju našemu, devico devico, da ostane pred kraljem, in ostane za njim; in legit se bo s njim, in se bode žaloval gospodarja naš kralj.
1Kgs.1.3    in iščejo dobro mladeničko otrok po vseh krajih izraelovih; in najdejo abisag šunamita, in prinesó ga k kralju.
1Kgs.1.4    bila je pa močna kraja več; in hodila je kralja, in služila mu je; ali kralj jej ni spoznal.
1Kgs.1.5    adonija pa, sin hagitov, vprašal je, govoreč: jaz bodem kraljeval. in naredil si je kolesnice in konje in petdeset moža, kteri so hodili pred njim.
1Kgs.1.6    njegov ga je oče nič nič zapretil, govoreč: za kaj si ti storil? tudi on je bil več več več, in ta je rodila za abšalom.
1Kgs.1.7    in zgodilo se je z joabom, sinom sarujinim, in z ebjatarom duhovnom, in pomagajo adonija.
1Kgs.1.8    ali sadok svećenik, in benaja, sin jojadovův, in prorok natan, in šimej in rei, in moči davidovi niso bili za adonjem.
1Kgs.1.9    in adonija je zaklal ovce in goveda in jagnje pri kamenji zoheleta, kteri je pri istoku rogel, in poklical je vse brate svoje, kralje kraljeve, in vse judejske ljudstva, kteri so služili kraljem.
1Kgs.1.10   ali natana preroka, in benaju, in moči, in salomona, brata svojega, ne pozva.
1Kgs.1.11   in natan reče bat-šebu, matere salomonovo, govoreč: nisi slišal, da je kraljeval adonija, sin hagitov, in naš gospodar david to ni spoznal?
1Kgs.1.12   pojdi torej, da ti dam sovet, da si rešil dušo svojo in dušo sina tvojega salomona.
1Kgs.1.13   pojdi, vnidi k kralju davidu, in reci mu: ne si li ti, gospodarje moj kralj, zakledal si hlapcu svojemu, govoreč: solomon, sin tvoj, bode kraljeval po meni, in on sedi na prestole svojem? kaj pa je adonija kraljeval?
1Kgs.1.14   in glej, ko tu še govoriš z kraljem, vnidem tudi jaz za teboj, in izpolnjujem besede tvoje.
1Kgs.1.15   in batseba vnide k kralju v pokoje; in kralj je bil mnogo star; in abisag šunamita služi pred kraljem.
1Kgs.1.16   in batseba se pogleda in se pokloni pred kraljem. in kralj reče: kaj ti je?
1Kgs.1.17   ona mu odgovorí in reče: gospod, bog tvoj, ti si prisegel hlapcu svojemu v gospodu, bogu svojemu, govoreč: solomon, sin tvoj, bode kraljeval po meni, in on bo sedel na prestolu svojem.
1Kgs.1.18   a sedaj, glej, adonija je kraljeval, in ti, gospodarje moj, kralj, ne poznaš.
1Kgs.1.19   in zaklal je goveda in goveda in ovce v mnoštvo, in poklical je vse kraljeve sinove, in svećenika ebjatara, in joab voenachalnika; a salomona, hlapca svojega, ne je poklical.
1Kgs.1.20   a ti, gospod moj kralj, gledajo oči ves izrael, da jim oznanjaš, kdo bo sedel na prestole gospodarja mojega kralja po njem.
1Kgs.1.21   in zgodí se, da se postane moj gospodar kralj z očetami svojimi, bodem tudi jaz in sin moj solomon grešniki.
1Kgs.1.22   in glej, ko je še govorila z kraljem, pride prorok natan.
1Kgs.1.23   in donesli so kralju, govoreč: glej, natan prerok! in vnide pred kraljem, in pokloni se pred kraljem pred obličjem svojim na zemljo.
1Kgs.1.24   in reče natan: gospod moj kralj! ti si rekel: adonija bode kraljeval za menoj, in on bo sedel na prestole svojem?
1Kgs.1.25   kajti on je prišel sedaj, in zaklal je goveda in telce in ovce v mnoštvo, in poklical je vse kraljeve sinove, in vojske vojnih, in ebjatara svećenika; in glej, jedli so, in pili so pred njim, in rekó: da živi kralj adonija!
1Kgs.1.26   a mene, tvoga hlapca, in svećenika sadoka, in benaja, sina jojadovega, in salomona, hlapca svojega, ne je poklical.
1Kgs.1.27   ali je to bilo za voljo gospoda, gospoda mojega, da si to dogodilo, da ti ne oznanjaš hlapcu svojemu, kdo bo sedel na prestole gospodarja mojega kralja po njem?
1Kgs.1.28   in odgovorí david in reče: pokličite mi bat-šebu. in vnide pred kraljem, in stojí pred njim.
1Kgs.1.29   in zakleče se kralj, in reče: zhiv je gospod, kteri mi je rešil iz vsega stiske.
1Kgs.1.30   kakor sem ti prisegel v gospodu, bogu izraelovu, govoreč: solomon, sin tvoj, kraljuje po meni, in on bo sedel na prestolu mojem vmesto mene, tako bom storil danes.
1Kgs.1.31   in batseba se pogleda na zemljo, ter se pokloni pred kraljem, in reče: da živi gospod moj kralj david vekomaj!
1Kgs.1.32   in kralj david reče: pokličite mi svećenika sadoka in preroka natana in benaju, sina jojadovega. in ko so prišli pred kraljem,
1Kgs.1.33   in kralj jim reče: vzemite z seboj službe gospodarja svojega, in popelite sina mojega salomona na mojo mulo, in odpelite ga k gihonu.
1Kgs.1.34   in pomaže ga tam svećenik sadok in prorok natan za kralja nad izraelom; in zatrubite v rog, in govorite: da živi kralj solomon!
1Kgs.1.35   tako vnidete in sedite na prestole svojem, in on bode kraljeval po meni; in jaz sem zapovedal, da bi bil vojnik nad izraelom in nad judom.
1Kgs.1.36   in benaja, sin jojadin, odgovorí kralju, in reče: amen! tako naj veruje gospod, bog gospodarja mojega kralja!
1Kgs.1.37   kakor je bil gospod z gospodarjem svojim kraljem, tako naj bode z solomonom, in povzdignil prestol njegov nad prestolom gospodarja mojega, kralja davida.
1Kgs.1.38   in prišel je sadok svećenik, in natan prerok, in benaja, sin jojadin, in keretejci in peletci, in posadili so salomona na mulo davidova, in odpeljejo ga k gihonu.
1Kgs.1.39   in vzeme sadok duhovnik rog iz šatora, in pomaza salomona. in zatrubili so rog, in vsi ljudstvo rekó: da živi kralj solomon!
1Kgs.1.40   in vstopijo se vsi ljudstvo za njim, in ljudstvo se je kličal, in veselili so se veliko veseljem, da se razdraži zemlja z glasom svojim.
1Kgs.1.41   ko je pa slišal adonija in vsi pokličani njegovi, ko so bili končali jesti. in slišal je joab zvuk trube, in reče: kakošna je glas v mestu, kteri je imel?
1Kgs.1.42   ko je še govoril, glej, pride jonatan, sin svećenika ebjatara. adonija pa reče: pojdi, ker si moč moč, in dobro oznanjaš.
1Kgs.1.43   in odgovorí jonatan in reče adoniji: gospod naš kralj david je postavil salomona za kraljestvo.
1Kgs.1.44   in kralj je poslal z njim svećenika sadoka, in natana preroka, in benaju sina jojadovega, in keretejce in peletejce, in posadili so ga na mulo kraljestvo.
1Kgs.1.45   in pomazajo ga sadok svećenik in natan prerok za kralja v gihonu; in odtod so šli veseli; in razveselilo se je mesto. to je glas, ktero ste slišali.
1Kgs.1.46   in salomon je sedel na kraljestvo kraljestvo.
1Kgs.1.47   in hlapci kraljevi so vnišli, da blagoslavljajo gospoda našega kralja davida, govoreč: bog tvoj naj imenuje ime salomonovo več od tvojega imena, in preveličati prestol njegov nad prestol tvoj. in kralj se pokloni na postelji svoji.
1Kgs.1.48   in tako je rekel kralj: blagoslovljen gospod, bog izraelov, kteri mi je dal danes, da sedi na prestolu mojem, in oči moje gledajo.
1Kgs.1.49   in vstali so se, in vstali so vsi, kteri so bili poklicani adoniji, in šli so vsak na svoj put.
1Kgs.1.50   adonija pa se uplaši od salomona; in vstala je, in odide, in prejel se rogi žrtvenika.
1Kgs.1.51   in oznanjevali so salomonu, govoreč: glej, adonija se je uplašil kralja salomona, in prepeval je rogov oltarja, govoreč: neka mi se segne danes kralj salomon, da ne bode pogubil hlapca svojega mečem.
1Kgs.1.52   in reče solomon: če se ima mogočnega sina, nič od volja njegove ne padne na zemljo; če se bo zgodilo v njem hudobnost, pogubi se.
1Kgs.1.53   in poslal je kralj solomon, da ga izpeljejo od žrtvenika. in vnide in se pokloni kralju salomonu. in reče mu solomon: pojdi v hišo svojo.
1Kgs.2.1    ko se je približilo dnî davidovih, da je umrl, in zapovedal salomonu, sinu njegovemu, govoreč:
1Kgs.2.2    jaz sem hodil po poti po vsej zemlji, in moči se, in bodi moža.
1Kgs.2.3    in držaj naredbe gospoda, boga svojega, da hodeš po potih njegovih, držeč zapovedi njegove, postave njegove in postave njegove, kakor je pisano v postavi mojzesu, da bodeš spolnjeval v vsem, kar bodeš delal, in v vsem, kar si storil;
1Kgs.2.4    da bi izpolnil gospod besedo svojo, ktero je govoril, govoreč: če bi sinovi tvoji držali voljo svoja, da hodijo pred menoj v resnici po vsem srcu svojem in z vso dušo svojo, da ti se ne bode pogubil moža na prestole izraelovem.
1Kgs.2.5    tudi ti véš, kar mi je storil joab, sin sarvijin, kar je storil dvem vojskom vojskovskim izraelovih, abneru, sinu nerovu, in amasu, sinu jeterovemu, ko je bil pogubil, in oslobodil je krvi brani v miru, in položil je krvi brani v petu svojem, kteri je bil v lanjih njegovem, in v obutih svojih, ki so na noge njegove.
1Kgs.2.6    delaj pa po modrosti svoji, in ne daj, da naj v miru ne hodiš starosti njegove v miru.
1Kgs.2.7    a sinovi barzilaja gileadčega delaj milost, da bodejo med njimi, kteri jedejo za tvojo stola; ker tako so se prišli k meni, ko sem bežal pred absalomom, bratom tvojem.
1Kgs.2.8    in glej, med seboj je šimej, sin gerov, benjaminičin iz bahurima, in on me je zaklinjal med dobrem prokletstvom v dan, v kterem sem šel v mahanaim; ali on mi je prišel v susret na jordan, in prisegel sem mu v gospodu, govoreč: ne bom te pogubil mečem.
1Kgs.2.9    ali ne oslobodi ga, ker si mudar človek, in véš, kaj bi mu delal, in povrni najbolje njegovo v krvi v grob.
1Kgs.2.10   in david je počinil z očetove svojimi, in pokopali so ga v mestu davidovo.
1Kgs.2.11   in dnî, ko je kraljeval david nad izraelom, bilo je četrdeset let; v hebronu je kraljeval sedem let, in v jeruzalemu je kraljeval trideset in tri leta.
1Kgs.2.12   in solomon je sedel na prestole davida, očeta svojega, in bil je kraljestvo njegovo več.
1Kgs.2.13   prišla je pa adonija, sin hagitin, k bat-šebu, matere salomonovo. ona pa reče: da ti prihaja mir? in reče: mir.
1Kgs.2.14   besedo je prišel k tebi, in reče mu: govori.
1Kgs.2.15   in reče: ti véš, da je bila kraljestvo moje, in da je ves izrael postavil obličje svoje zoper mene, da bi bil kralj. ali se je prevrnila kraljestvo, in postala je bratu svojemu, ker mu je bilo od gospoda.
1Kgs.2.16   a sedaj imam enega prosi od tebe; ne odvračaj me! in reče mu: govori.
1Kgs.2.17   on pa reče: reci mi kralju salomonu, ker ti ne bode odvrnil obličja svoje, da mi dá šunamansko abisag za ženo.
1Kgs.2.18   in batseba reče: dobro, jaz bom govorila z kraljem za te.
1Kgs.2.19   in batseba vnide k kralju salomonu, da mu govori o adoniji. in vstal je kralj na susret, in poče ji, in sedí na prestole svojem; in položil je prestol za kraljestvo kraljestvo, in ona sedla po desnici.
1Kgs.2.20   ona pa reče: enega malega prosi od tebe, ne odvračaj me. in kralj mu reče: prosi, mati moja, ker te ne bom odvrnil.
1Kgs.2.21   pa reče: daj abisag šunamita bratu svojemu adoniji za ženo.
1Kgs.2.22   kralj salomon pa odgovorí in reče materi svojej: kaj si ti prosil abisag za adonija za adonija? prosi mu tudi kraljestvo, ker on je moj brat, največ za mene, za njega in za svećenika ebjatara, in za joab, sin sarujin.
1Kgs.2.23   in zakle se kralj solomon gospoda, govoreč: bog mi naj storí in to daja, če adonija je govoril to besedo zoper življenje svoje.
1Kgs.2.24   in sedaj živi gospod, kteri me je pripravil in postavil na prestol davida, očeta svojega, in kteri mi je postal dom, kakor je govoril, da se bo danas adonija pogubil.
1Kgs.2.25   in kralj salomon je poslal benaju, sina jojadovega, kteri ga je udaril, in on je umrl.
1Kgs.2.26   a ebjataru svećeniku reče kralj: pojdi v anatot na svoje polje, ker si smrtnik; v tem dan ne bodem te pogubil, ker si nosil kovčeg gospoda boga pred obličjem davida, očeta mojega, in ker si bila strašna v vsem, kar je pokoril oče moj.
1Kgs.2.27   in solomon izpelí ebjatara, da bi ne bil duhovnika gospodovo, da se izpolni besedo gospodovo, katero je govoril za hišo elijevo v šilo.
1Kgs.2.28   ko je pa prišla glas do joabova sina sarujina, da je joab zgrabil za adonijem, in za salomonom ni se prejel. in pobežal je joab v šator gospodovo, in zgrabi rogove žrtvenika.
1Kgs.2.29   in oznanjevali so solomonu, govoreč: joab je bežal v šator gospodov, in glej, imajo rogov oltarja. in poslal solomon benajah, sina jojadovega, govoreč: pojdi, pogubi ga, in pogrebi ga.
1Kgs.2.30   in benaja pride k joabovi v šator gospodov, in reče mu: tako govori kralj: izidi! a on odgovorí: ne, glej, tu umrem. in benaja odstopi kralju, govoreč: tako je joab govoril, in tako mi je odgovoril.
1Kgs.2.31   kralj mu pa reče: delaj, kakor je rekel, in ubij ga, in pogrebi ga, da bi odvrnil od mene in z hiše očeta svojega kri, katero je joab prolil.
1Kgs.2.32   in gospod bode vrnil kri njegovo na glavo njegovo, ker je bil udaril dva človeka, kteri so bili pravični in boljši od njih, in jih je bil pogubil mečem, ko je oče moj david ni spoznal, da je abner, sina nera, vojnika izraelovega, in amasa, sina jeterova, vojskovočnika judovega.
1Kgs.2.33   in vrnil se bode njih krvi na glavo njegovo in na glavo potomstva njegovega vekomaj; a davidu in potomstvu njegovemu, in domu njegovemu in prestolu njegovo bodi mir do vekomaj od gospoda.
1Kgs.2.34   in vstopil se je benaja, sin jehojadov, in pogubil ga je, in pokoril ga je v hiši svojem v puščavi.
1Kgs.2.35   in kralj postavi benaju, sina jojadovega, na njegovo mjesto za vojskovo; in sadoka duhovnika je postavil vmesto ebjatara svećenika sadoka.
1Kgs.2.36   in pokliče kralj šimeja, in reče mu: zgradi sebi dom v jeruzalemu, in prebivaj tam, in odtod ne izideš odtod.
1Kgs.2.37   spoznaj se, da, v dan, v katerem si izšel in prejdeš potok kedron, spoznaj, da neprestano umreš; kri tvoje bode na glavi tvojem.
1Kgs.2.38   in šimei reče kralju: dobro je, kakor je govoril moj gospodar kralj, tako bode storil hlapec tvoj. in simei je ostal v jeruzalemu tri leta.
1Kgs.2.39   ko se je zgodilo tri leta, izbežali so dva robe šimejevih k akisusu sinu maaku, kralju gat. in oznanjevali so šimejevi, govoreč: glej, hlapci tvoji so v gatu.
1Kgs.2.40   tedaj se vstane šimei, in osedel je magarca svojega, in odide v gat k akisusu, da išče svoje hlapce. in šel je šimej, in odpelje robe svoje iz geta.
1Kgs.2.41   in oznanjevali so salomonu, da je šimej šel iz jeruzalema v gat, in se je vračal.
1Kgs.2.42   in poslal je kralj, in poklical je šimeja, in reče mu: nisem te zaklinjal po gospodu, in pričal ti sem, govoreč: v dan, v kateri dan ti bodeš izšel in šel na desno ali na levo, véš si, da boš umrl.
1Kgs.2.43   za kaj si ti ne držal se zaklanja gospodovo in zapoved, katero si ti zapovedal?
1Kgs.2.44   in kralj reče šimejevi: ti véš vse zlo, katero si spoznal srce tvoje, kar si storil davidu, očetu svojemu; gospod je pa vrnil zlo tvoje na tvojo glavu.
1Kgs.2.45   a kralj salomon bode blagoslovljen, in prestol davidov bode postavljen pred gospodom vekomaj.
1Kgs.2.46   in naredi kralj benajavu, sinu jehojadovu, in izide, in udaril ga je, da je umrl.
1Kgs.3.1    in naredi kralj benajavu, sinu jehojadovu, in izide, in udaril ga je, da je umrl.
1Kgs.3.2    ljudstvo pa je prinosil na viših krajih, ker do tega časa se ni zbudil dom imenu gospodovo.
1Kgs.3.3    in ljubil je solomon gospoda, da hodi po zapovedih davida, očeta svojega; ali je prinosil in kadil na viših.
1Kgs.3.4    in šel je v gibeon, da bi tam žrtvoval, ker to je veliko visoko; tisoč žrtvov prinese solomon na žrtveniku.
1Kgs.3.5    v snu se se pokaže gospod salomonu v snu noč. in reče gospod: prosi, kaj bi ti dal.
1Kgs.3.6    in solomon reče: ti si storil veliko milosti z hlapcem svojim davidom, očetom svojim, kakor je hodil pred seboj v resnici in v pravici in v pravičnosti srca s seboj; in hranil si mu to veliko milost, in dal si mu sina, kteri bo sedel na prestole njegovem, kakor je to danes.
1Kgs.3.7    in sedaj, gospod, bog moj, ti si postavil hlapca svojega vmesto davida, očeta svojega; ali jaz sem malo otrok, in ne vem, da bi izšel in prišel.
1Kgs.3.8    a hlapec tvoj je sredi naroda svojega, kterega si izbral, mnogo ljudstva, ktera se ne bode števila.
1Kgs.3.9    daj pa hlapcu svojemu razumno srce, da bi sodil ljudstvo tvoje v pravici, da bi razbral dobro in hudo; ker kdo bo mogoč soditi tega tvojega starega ljudstva?
1Kgs.3.10   in ugodno je gospodu, da je salomon to prosil.
1Kgs.3.11   in reče mu gospod: za to, da si to prosil, in ne prosiš za sebe mnogo dnî, in ne prosiš bogatstva, in ne prosiš duše sovražnikov tvojih, nego prosil si za sebe znanje, da bi slišal sodbo.
1Kgs.3.12   glej, pravim po besedi svojem: glej, dal sem ti srce razumno in razumno, kakor ti ne je bil pred seboj, in po tebi ne bo vstala podobno tebi.
1Kgs.3.13   in to, kar ne prosil, dajem ti; in bogatstva in slavo, kakor ne je bilo nikogar, kakor ti, v kraljevih kraljevih.
1Kgs.3.14   in če hodeš po putih mojim, da bodeš držal zapovedi moje in zapovedi moje, kakor je hodil david, oče tvoj, pomnožil bodem tvoje dnî.
1Kgs.3.15   in povzdignivši se solomon, in glej, to je bil sen. in ko je prišel v jeruzalem, stopi pred kovčeg zaveze gospodovo, in prinese paljenice, in prinese žrtve pričesnice, in napravil je veliko pir vsem svojim hlapcem.
1Kgs.3.16   tedaj pridejo pred kraljem dva bludničke žene, in stavijo pred njim.
1Kgs.3.17   pa reče jedna žena: mož moj, gospod, jaz in ta žena prebivajo v enem hiši; in rodila sem v hiši.
1Kgs.3.18   in zgodí se na tretji dan, ko sem rodila, rodila je tudi ta žena; in smo smo vkup, in nič drugega ni z nami v hiši.
1Kgs.3.19   tako je umrl sin tega žene noč, ker je ležel na njem.
1Kgs.3.20   in vstala je v sreči noči, in vzel je sina mojega od mene, ko je bila za mene, in ležala ga je v srci svojem, in sina svojega, ktera je mrtva, ležala je v srci svojem.
1Kgs.3.21   in ko sem vstal jutro, da bi poželel sina svojega, glej, ko je bil umrl, glej, videl sem ga jutro, in glej, ne je bil sin moj, kterega sem rodila.
1Kgs.3.22   a druga žena reče: ne, nego sin tvoj, kteri je živ, in sin tvoj, kteri je umrl. in govorili so pred kraljem.
1Kgs.3.23   tedaj reče kralj: ti praviš: ta je sin moj, ki je živ, in sin tvoj je, kteri je umrl; a ta pravi: ne, nego sin tvoj je tisti, kteri je živ.
1Kgs.3.24   in reče kralj: vzemite mi meč. in prinesó meč pred kraljem.
1Kgs.3.25   in kralj reče: razdelite živo mladenič za dva, in dajte polovinu temu, in polovinu drugemu.
1Kgs.3.26   pa odgovorí žena, ktera je bila živo sin, in reče kralju: za to se je zgodilo utroba njeno za sina njeno, in reče: o meni, gospodarje moj, dajte jej živo otroka živo, ali ne pogubite ga! a ta pa reče: naj se ne bode ni meni, ni tebi; razdelite se.
1Kgs.3.27   tedaj odgovorí kralj, in reče: dajte tistemu živemu otroku, in ne pogubite ga; ta je mati njegova.
1Kgs.3.28   in slišal je ves izrael sodbo, katero je kralj sodil, in bali so se kralja, ker so videli, da je božji misli v njem, da bi izpolnjeval pravico.
1Kgs.4.1    in kralj salomon je bil kralj nad vsem izraelom.
1Kgs.4.2    a ti so glavari, kteri so bili v njem: azarja, sin sadokov, azarja;
1Kgs.4.3    elihoref in ahija, sinovi šebani, pismarji; jošafat, sin ahiluda, je kanetnik;
1Kgs.4.4    in šebja in ebjatar svećenike;
1Kgs.4.5    azarja, sin natana, je postavljen nad postavijo; in zabulet, sin natana, prijatelj kraljev;
1Kgs.4.6    in ahisar je upravičnik; in adoniram, sin abda, je nad daritami.
1Kgs.4.7    a salomonu je imel dvanajst pristavnikov nad vsem izraelom, kteri so podelali za kraljestvo in za hišo njegovo; vsakega mesec v godu je pripravljal.
1Kgs.4.8    a to so imena njih: ben-hur na gori efrajimovej;
1Kgs.4.9    ben-deker v mikmas, in v šaalbim, in v betsemes, in elonu do bethanana;
1Kgs.4.10   sin jošótovo je imel hibejo, morje in hefera.
1Kgs.4.11   ben-abinadabov in sefat-dor; tafat, hčer salomonova, je bila za ženo.
1Kgs.4.12   baana, sin ahiluda, v taanaku, in megiddo, in ves hišan, kteri je pri saretanu pod jizreelom, in od betšeana do abel-mehola do jokmeam.
1Kgs.4.13   in sin geverov v rematu gileadskej, to je bila kraja, vekomaj v vasanu, kteri je v vasanu, šezdeset gradov veličastnih in zasočnih zasočnih;
1Kgs.4.14   ahinadab, sin iddo, v mahanajim;
1Kgs.4.15   ahimaas v neftalim; in on je vzel za ženu hišmatu, hčer salomonova.
1Kgs.4.16   baana, sin hušijev, v mahlu in v alatu;
1Kgs.4.17   jošafat, sin paruahov, v issakaru;
1Kgs.4.18   šimei, sin elin, v benjaminji;
1Kgs.4.19   geber, sin urijev, v deželi gadovi, zemljo sihona, kralja amorejskega, in oga, kralja vašana; a eden vodnik je bil v zemlji judovskej.
1Kgs.4.22   in to je stanovitnost solomonovo v enem dan: trideset kor psheničnih in šezdeset kor pshenična,
1Kgs.4.23   deset močnih telcev, in dvadeset goveda po pastih, in sto ovce, osim jezičev in kopljih, in ptičnih ptičev.
1Kgs.4.24   kajti bil je poglavarja nad njimi, kteri so nad zemljo, in bilo mu je mir od vseh kraja okrog.
1Kgs.4.27   in hlapci, kteri so prebivali za kraljem salomonovo, izpolnjevali so vsa mesec za stolom kraljestvo, po vsakem mesem svojem, ne bodo izpremenili besede, ne za konci, ali za konci, za konje in za kolesnici, na mesto, kjer je kralj, vsak po rodu svojem.
1Kgs.4.29   in dal je bog solomonu razumnost in veliko modrost, in bolje srca, kakor pesok, ktera je pri morji.
1Kgs.4.30   in množilo je solomonovo bolje bolje od misli vseh vekovih ljudî in od vseh razumnih človeških.
1Kgs.4.31   in bil je višji od vseh ljudî, od ezana ezrahičega, in emana in kalkol in darda, sinovi maholovi.
1Kgs.4.32   in govoril je tri tisoč priliko, in pesem njegovih je bilo pet tisoč.
1Kgs.4.33   in govoril je za dreve, od cedra, ktera je na livanu, do isopu, ki izhaja po zidi; in govoril je za skot in za ptice, in za gadi, in za ribe.
1Kgs.4.34   in vsi narodi so prišli, da bi slišali modrost salomonovo, in vzel so je darove od vseh kraljev zemlje, kateri so poslušali modrosti njegove. in solomon je vzel za žene, in izpeljal ga v davidovo mesto, dokler je izpolnil dom gospodov in dom svoj, in zid jeruzalema.
1Kgs.5.1    in hiram, kralj tirski, poslal je otroke svoje k salomonu, ker je bil, da je pomazal salomona vmesto njegovega očeta, ker hiram je več ljubil davida.
1Kgs.5.2    in salomon je poslal k hiramu, govoreč:
1Kgs.5.3    " ti si vedel, da je david, oče moj, da ni mogel postroiti dom imenu gospoda, boga svojega, pred vojskom, kteri so ga otočili, dokler jih gospod ne bode položil pod noge nog njegovih.
1Kgs.5.4    ali gospod, bog moj, mi je dal mir po vsej strani; ne ima ni sovetnika, in nič hudega.
1Kgs.5.5    in glej, jaz pravim, da postavim dom imenu gospoda, boga svojega, kakor je govoril gospod k davidu, očetu mojemu, govoreč: sin tvoj, kterega bodem postavil vmesto tebe na prestol tvoj, on bode zgradil dom imenu mojemu.
1Kgs.5.6    zapovedi mi torej, da mi odsekajo cedra iz libanona; in glej, hlapci moji bodo s tvojim hlapcem; in plačilo službe tvoje bodem ti dal po vsem, kar si ti povedal; ker ti véš, da nima med nami nikogar, kteri bi nosili drevesa kakor sidonje.
1Kgs.5.7    in ko je slišal hiram besedo salomonovo, obradoval se je več, in reče: blagoslovljen gospod dnes, kteri je dal davidu sina mogočnega nad tem veliko ljudstvu.
1Kgs.5.8    in hiram je poslal k salomonu, govoreč: čul sem za vse, kar si mi poslal. jaz bom storil vsako volje tvoje za drevo cedrovo in drevo cedrovo.
1Kgs.5.9    hlapci moji bodo jih izpelili iz libanona do morja, in jaz jih bodem položil na morje, do mesta, katero si mi pošlil, in izpolnjujem jih tam, in ti ga vzemi; in ti naj izpolnjuješ mojo volje, da daješ kruh mojemu domu.
1Kgs.5.10   in hiram je dal salomonu cedrovo cedrovo in cedrovo, katero je hotel.
1Kgs.5.11   in solomon je dal hiramu dvadeset tisoč pšenice pšenice za hišo njegovo, in dvadeset kor olive olija; tako je dajal solomon hiramemu po leto.
1Kgs.5.12   in gospod je dal solomonu modrost, kakor mu je govoril; in bila je mir mezhdu hiramom in salomonom, in naredili so zaveze med seboj.
1Kgs.5.13   in kralj sedekia odnese dan iz vseh izraelskih; in popravljeno je bilo trideset tisuća ljudi.
1Kgs.5.14   in pošlje jih na livan, deset tisoč v mesu; mese so v libanu, in dva mesa v hiši svojem. adoniram je bil nad rodom.
1Kgs.5.15   in salomonovi je bilo sedemdeset tisoč, kteri so nosili prave, in osamdeset tisoč kamenja na gori.
1Kgs.5.16   brez poglavarja, kteri so postavili solomon za delo, tri tisoč in tri stotine, kteri so postavili služabniki.
1Kgs.5.18   in opravljajo kamenje in kamenje po tri leta.
1Kgs.6.1    v četrdeseti in četrdeseti leto tega, ko je izšla sinovi izraelovi iz egipta, v četvrci leto kraljevanja njegovega, v vsakem mesetom mesetom, postavili so dom gospodov v izraelu, in izročili so kamenje veličastnih kamenja na temelj hišo hiše; in zagnali so sinovi salomonovi in sinovi hiramovi v vsem mesem njegovem.
1Kgs.6.2    in dom, ktero je sagradil kralj solomon gospodu, bilo je štirideset lakata dolgota, dvadeset lakata širok, in pet lakata visoko.
1Kgs.6.3    prihoda, ktera je pred tempelcem, bilo je dvadeset lakata dolgota, po širini domu, in deset lakata širok pred domem; in zgrabil je dom, in izpolnil je.
1Kgs.6.4    in napravil je v hiši okna vrnjene okna.
1Kgs.6.5    in postavil je na zidih svetišta razlogi okolo svetišta in debira, in napravil je zapljenje po vso strani.
1Kgs.6.6    prebivališče podnožja je pet lakata širok, in srednega šest lakata širok, in tretji sedem lakata širok; kajti zaklad je dal vekomaj okolo doma, da se ne zgrabijo v zid hiše.
1Kgs.6.7    in dom, ko se je zgrabil, izgradilo se je z kamenjem, ko so bili zgrabljeni, da se ne posluša v hiši, ko se je zgrabil.
1Kgs.6.8    vrata na srednih strani je na desni strani domu; in na srednih strani se je vrnil na sredo, in od srednega do trećega.
1Kgs.6.9    in zbudil je dom, in završi ga; in pokril je dom cedrovim in cedrovim.
1Kgs.6.10   in zgrabil je prebivališče na vso hišo, pet lakata visoko, in zgrabil ga je z cedrovim drevami.
1Kgs.6.15   in zgrabil je zid tempeljega za cedrove cedrove; od podloga doma do stóra, in do zid pokril je cedrovim deretom; in pokril je podlogo svetišče s kiparisom cedrovim.
1Kgs.6.16   in postavil je več lakih lakata od kraja doma, od cedra do vrg; in napravil je od najvišega kraja do svetišče, do najvišjega svetišča.
1Kgs.6.17   in četrdeset lakata je svetišta pred obličjem.
1Kgs.6.19   svetišče je postavil sredi svetišča, da bi položil tam kovčeg saveza gospodovo.
1Kgs.6.20   širok je bilo dvadeset lakata širok in dvadeset lakata širok, in dvadeset lakata visoko; in pokril ga je z čistim zlatom, in napravil je oltar.
1Kgs.6.21   in pred prerokom, in obleče ga zlatom.
1Kgs.6.22   in ves dom obleče zlatom, dokler se ne izpolni ves dom.
1Kgs.6.23   in postavil je v debih dva kerubina; deset lakata širok je bila deset lakata.
1Kgs.6.24   bilo je pet lakata drugih krila kerubina, in pet lakata drugih krila kerubina; deset lakata je od kraja krila njegovega do kraja kričev njegovega.
1Kgs.6.25   a drugega kerubina; drugega kerubina imajo ravno ravno enega kerubina;
1Kgs.6.26   in višica enega kerubina je deset lakata, in tako je drugega kerubina.
1Kgs.6.27   in postavil je njih dva kerubina sredi najvišjega kraja; in krila so krila svoje, tako da je krilo enega kerubina na zidu, in krilo drugih kerubina stajajo do vsakega stena; in krila njih, ktera je v sredi hiši, nosilo so krilo krila.
1Kgs.6.28   in obleče kerubini zlatom.
1Kgs.6.29   in po vseh zidih doma dokola je izpolnil kerubini in palmi in palmami, v vsakem kraji, in v vsakem kraji.
1Kgs.6.30   in podloga doma je obložil zlatom, vekomaj in vsakega kraja.
1Kgs.6.31   in za dvorišjo debih je napravil vrata z olivovo drevo, in kamenje pet lakata.
1Kgs.6.32   in dva vrata od olivega drevesa; in izpolnjeval je na njih kerubina in palma in ročne skalne, in pokril je zlatom; in pokril je zlato nad kerubini in nad palmami.
1Kgs.6.33   in tako je storil za vratnik svetišča čašere z olivčino, široki širi.
1Kgs.6.34   in dva vrata od kiparisovih drvov; dva šira vrata imajo, in dva vrla drugega dveh vratnih vratih so se prevrnili.
1Kgs.6.35   in naredil je nad kerubini in palmami in viših ročev, in oblečil se je zolotom, katero je pokrivalo na izklad.
1Kgs.6.36   in zgrabil je vsakega dvorišnega predvorje tri redi cedrovih, in bila je bila reda cedra po vso strani.
1Kgs.7.1    a svoj dom je salomon zgrabil trehnač let, in izpolnjeval je ves dom svoj.
1Kgs.7.2    in postal je hišo libanonskovo dom, sto lakata dolgota, in pedeset lakata širok, in trideset lakata visoko, in tri reda cedrovih stupov, in cedrove cedrove na steblih.
1Kgs.7.3    in bila je pokrita cedročo od vrha na vrhih stolov, ktera je bilo četrdeset in pet, in petnač na redu.
1Kgs.7.4    in bila je tri vrnjake; in vrg je na okno po tri redi.
1Kgs.7.5    in vse vrata in stvari so četvrti; in vrata so po vrstih vrbe na tri redi.
1Kgs.7.6    postavil je tudi pripelje stolov, pedeset lakata dolgota, in trideset lakata širok; in pred njim je pripravljen elam, in stupovi, in čast pred njim.
1Kgs.7.7    postavil je tudi postavo prestola, v kterem je sodil, elam sodbe.
1Kgs.7.8    in njegov dom, v katerem je prebival, v jednom dvorih dvorih, po tem službi; in dom za hčerjo faraonova, kterega je zgrabil solomon, po tem pripravu.
1Kgs.7.9    vse to so bile iz drahočnih kamenja, ktera so izpolnjevali, izpolnjevali so po vsakem kraji, od temelja do vekomaj, in izvne do velkih dvora.
1Kgs.7.10   in zaklad je postavljen od dragocjenega kamenja, veliko kamenja, kamenja deset lakata in ostal lakata.
1Kgs.7.11   a od nje je dragomaj dragi, po meru kamenja, in cedrovo.
1Kgs.7.12   in veliko predvorje so okolo tri rečev kamennih kamenja, in bila je bila reda cedra cedra; tako je tudi dvor dvora in svetišče dvora.
1Kgs.7.13   in poslal je kralj salomon, in vzel huram iz tiru.
1Kgs.7.14   bil je sin žene vdova iz rodú neftalijevega, in oče njegov je bil človek tirov, kteri je imel meč; in bil je napoljen v razumu in razumnosti in spoznanja, da bi izpolnil vsako delo z medi. in prišla je k kralju salomonu, in izpolnjeval je vsako delo.
1Kgs.7.15   in oslobodil je dva stupa do prihoda doma; osemnaest lakata višica je bilo osemnaest lakata; in vrl je dvanajst lakata širok; a drugega stupa je bil drugega.
1Kgs.7.16   in dva kapitela je napravil, da bi jih položil na vrhih stolov; pet lakata visoko visoko, in pet lakata visočja drugega.
1Kgs.7.17   mrežo je napravil mreže, ktere so bile izpolnjevala mrežo, in mreže za vso kapitel; mrežo je za vso kapitel, in mrežo za drugega kapitel.
1Kgs.7.18   in napravo je napravil dva reda granatovih granatovih granatovih granav, da bi napravljali glavice na vrhih; in tako je napravil tudi za drugega kapitel.
1Kgs.7.19   in na glavih stupov na glavih stupov je napravljeno jačka po prihodu, četvrti lakata.
1Kgs.7.20   in kače na obojih kolonakh, in na vrhih rečnih stolov, katere je bila vsako kraja na vso granatu.
1Kgs.7.21   in postavil je stupove pred predvorje tempeljna; in postavil je steblo desno, in dal mu ime jakin; in postavil je steblo drugo, in dal mu je ime boaz.
1Kgs.7.23   in naredil je morje, deset lakata od belega kraja do kraja njegovega, ravno da je več lakata; visoko je pet lakata, in oblečena je trideset lakata širok.
1Kgs.7.24   in podlogi so podlogi pod vrstih njenih, so ga otočili deset lakata, po deset lakih, ktere so bile vstavljene morje.
1Kgs.7.25   bila je na dvanajst bočakh na dvanajstih krajih; troje gledajo na sever, troje na jug, in troje na jug, in tri gledajočim na iztok; morje je na njih vrha, in vse zašla so na zso.
1Kgs.7.26   bila je pa vrga njena, kakor popravljeno kraja čaše, kakor ročje lilija; in vrlo ga je po vetrovi.
1Kgs.7.27   napravi tudi deset bronzovih podstavi; pet lakata dolgota jednej podstave, in četiri lakata širok, in šest lakata visoko.
1Kgs.7.28   in to je služba podnožja: oblečeni so za njih; in podlogi so bili sredi prelesa.
1Kgs.7.29   in na okrajih, kteri so bili sredi popelja, imajo l'vove, volje in kerubini; in na vrhih je ravno od vrha, in pod lavijo, in v govijah lavijočim.
1Kgs.7.30   a na vsakem podstavu imajoč čtyři meče kolesa, in bronzove se imajo z medi; in chetyri strani imajo podlogi pod ločom.
1Kgs.7.32   tiste kolesa imajo na podstave; in ročja kolesnih kolesa so bili v podstave; in visoka kolesa visoko je lakata in polovina.
1Kgs.7.33   in delo kočnih je bila kakor kočna kolesa; in njih roki, in njih naših, in njih močni, vsi so odlični.
1Kgs.7.34   in četiri kraja na chetirih kolenih podstavskih podnožja; z podnožja imajo moč.
1Kgs.7.35   a na glavi podstave imajo polovinje lakih lakih lahočnih lakata; visoko je po vrtu podstavke; in podlogi njenih in podlogi njenih, in razprla se je na poglavarje rok svojih.
1Kgs.7.36   in po vrstih njenih, in na okrajih njenih kerubina, in lavov, in palmi, kteri so stajali vsakega obličja zoper obličje, in obličje okrog.
1Kgs.7.37   tako je postvaril deset podstavcev; vsak je meč in meč po vsem.
1Kgs.7.38   napravi tudi deset mečev z medi; dvanajst lačev imajo chetirideset lačev; in vsak umival je bilo četrdeset lačev; in vsak umivala je po jednom z deset podstav.
1Kgs.7.39   in položil je pet podstavi, pet na desno strani domu, in pet na levo strani domu, a morje položil na desni strani doma, na jug od jug.
1Kgs.7.40   hiram je tudi napravil popelje, in lopatniki, in lopatnice. in završi hiram vse dela, kar je storil kralju salomonu za hišo gospodovo:
1Kgs.7.41   dva stupa, in dva vekomaj, kteri so na vrhih stolbov, in dva mreža, da pokrivajo oba oblačne kapitele, kteri so na glavih stolovih.
1Kgs.7.42   in četiri stotine granatovih jablja za oba mreže, dva reda granatovih granada za svaki mrežo, da se pokrivajo oba oblačilo, ktera so na obojih kolonjih;
1Kgs.7.43   in deset podnožja, in deset umivajočev na podstave;
1Kgs.7.44   eno morje, in dvanajst volov pod morje;
1Kgs.7.45   in popelje, in počivače, in popelje, in vse vekomaj, ktere je napravil hiram kralju salomonu za dom gospodovo; in šezdeset in osem stupov na kraljevo hiši in v hiši gospodovo, vse, kar je delal hiram.
1Kgs.7.46   v kraji jordanu jih je napravil kralj, v globočine deželi, između sukota in sartana.
1Kgs.7.47   in izpremenil se je ves meč, ktere je izpolnjevala vse to, ker je bila mnogo mnogo; veza mednja ne izpolnjevala.
1Kgs.7.48   in dal je solomon vse vekomaj, katere so delali v hiši gospodovo: zlatj oltar, in stola, na kterem so bile kruha daritve;
1Kgs.7.49   svetilniki, pet po desnici, in pet po levo, pred devico, od čistega zlata; in svetilnice, in svetilnice, in svetilnice od zlata;
1Kgs.7.50   in kadil, in lahove, in čilce, in čipke, in kadilce, od čistega zlata; in vrače za vrata vsako vsa tempelj, od najvišjega svetega, in za vratite hiše svetišča, od zlata.
1Kgs.7.51   tako se je izpolnjevala vse delo, ktero je napravil solomon za dom gospodov. in pripeljal je salomon posvetljenje davida, očeta svojega, in vse, kar je posvetil solomon, srebro in zlato in več, in položil je v zaklad hiše gospodovo.
1Kgs.8.1    tedaj se zbere salomon izraelske starešine, vse starešine izraelove, in vse starešine izraelove, v jeruzalemu, da bi nosili kovčeg zaveze gospodovo iz mesta davidova, to je sijon.
1Kgs.8.2    v mjesecu atanijo,
1Kgs.8.3    in zabrali so svećenici kovčeg.
1Kgs.8.4    in iznesó prebivališče, prebivališče, in vse svetinje svetišče, kteri so bili v šatoru.
1Kgs.8.5    in kralj in ves izrael pred kovchegom, kteri so prinosili ovce in volove brez število.
1Kgs.8.6    in svećenički so nosili kovčeg božji na mesto njegovo, do svetiščega doma, do najvišjega svetega, pod krila kerubina.
1Kgs.8.7    ker kerubini izpolnjevali so krila nad mestom kovčega; in pokrivali so kerubini kovčeg in njegove vekomaj.
1Kgs.8.8    in izpolnjevali so jih, da bi se pregledali glavi posvetnih iz svetišča pred devicem, ali se niso videli zunej strani.
1Kgs.8.9    v knjige ni bilo, razen dve kamenje kamenja, katere je postavil tam mojzes v horebu, ko je postavil gospod zaveze z izraelci, ko so izšli iz zemlje egipatske.
1Kgs.8.10   in zgodí se, ko so izšli svećenici iz svetišča, in oblak napolni dom božji.
1Kgs.8.11   in niso mogli svećenički stati in služiti pred oblakom, ker je slava gospodova napolni hišo gospodovo.
1Kgs.8.14   in povrne se kralj obličje svoje, in blagoslovil je vse izraelsko zboru, in vse izraelsko občina stoje.
1Kgs.8.15   in reče: blagoslovljen gospod, bog izraelov, kteri je govoril v ustih svojih za davida, očeta svojega, in je izpolnil s rokami svojimi, govoreč:
1Kgs.8.16   od dnega, ko sem izvel ljudstvo moje izraela iz egipta, nisem izvolil mesta v vseh krajih izraelovih, da bi sagradil hišo, da bode tam ime moje; ali izvolil sem davida, da bi bil nad ljudstvom mojim izraelom.
1Kgs.8.17   in bil je v srcu davida, očeta svojega, da bi zbudil hišo imenu gospoda, boga izraelova.
1Kgs.8.18   ali reče gospod davidu, očetu mojemu: za to, da si ti na srcu prišlo, da zideš dom mojemu imenu, dobro si storil, da si to v srcu.
1Kgs.8.19   ali ti ne boš zgradil hiše, nego sin tvoj, ki bode izšel iz tvoh kraja, on bo zgrabil dom imenu mojemu.
1Kgs.8.20   in gospod izvrši besedo svojo, ktero je govoril; in vstal sem vmesto davida očeta svojega, in sedel sem na prestole izraelovo, kakor je govoril gospod, in postavil sem dom imenu gospoda, boga izraelova.
1Kgs.8.21   in postavil sem tam mesto za kovčeg, v katerem je zaveza gospodov, katero je postavil z očetami našimi, ko jih je izpeljal iz zemlje egipatske.
1Kgs.8.22   in solomon se stopi pred oltarjem gospodovim pred vsem zborom izraelovim, in razprostra roke svoje k nebu.
1Kgs.8.23   in reče: gospod, bog izraelov! nima boga, kakor ti, ni na nebesih, ni na zemlji nič, kteri si držal zaveze in milost svojemu hlapcem, kteri hodijo pred seboj po vsem srcu svojem.
1Kgs.8.24   ti si hranil sluzi svojemu davidu, mojemu očetu, in ti si govoril z ustami svojimi, in v roku svojem si izpolnil, kakor je ta dan.
1Kgs.8.25   in sedaj, gospod, bog izraelov, sodi hlapcu svojemu davidu, očetu mojemu, kar si mu obedoval, govoreč: ne bodi ti izgnano moža pred menoj, da sedi na prestola izraelovo, ali če tvoji sinovi hodijo po svojim puših, da hodijo pred menoj, kakor si hodil pred menoj.
1Kgs.8.26   in sedaj, gospod, bog izraelov, naj se izpolnjuje besedo tvojo davidu, očetu svojemu.
1Kgs.8.27   ali bodi li resnično prebival bog z ljudmi na zemlji? glej, nebesa in nebesa nebeške ti ne močajo, da bi tudi ta dom, ktero sem sagradil imenu tvojemu?
1Kgs.8.28   gospod, bog moj, pogledaj na molitvu in prošnjo svojega, gospod, bog moj, da poslušaš molitev in molitvu, ktero se je tvoj hlapec pred teboj molil.
1Kgs.8.29   da bi oči tvoje otvoreni dan in noč na to dom, k mestu, o katerem si rekel: ime moje bode tam; da poslušaš molitev, ktero se bode molil tvoj hlapec v tem mestu.
1Kgs.8.30   poslušaj prošnjo hlapca svojega in ljudstva svojega izraelova, ko se bodo molili na tem mestu; in ti poslušaj v mestu prebivališče svoje na nebesih, in poslušaj, in oprosti.
1Kgs.8.31   če se kdo zgreši zoper bližnjega svojega, in položí na-nj kleti, da ga zaklinjajo, in on pride in se priče pred tvojo oltar v tem hiši,
1Kgs.8.32   ti pa poslušaj v nebesih, in delaj, in sodi ljudstvo svoje, sodi krivičnega, povrni krivico na njegovo glavo, in praviš pravičnega pravičnega, da mu daješ po pravici njegovej.
1Kgs.8.33   ko se bode udaril narod tvoj izrael pred neprijateljem za voljo greha, ker so zoper tebe grešili, in obratijo se k tebi, in zahvaljujejo se imenu tvojemu, in se bodo molili in prosili v tem hiši,
1Kgs.8.34   ti pa poslušaj z nebes, in odpuščaj greh ljudstva svojega izraelova, in vrni jih v zemljo, ktero si dal očetom svojim.
1Kgs.8.35   ko se bode nebesa zamknlo, da ne bode dozhd, ker so se grešili zoper tebe, in pomolijo se na to mesto, in zahvaljujejo ime tvoje, in odvračajo se od greha svojih, ker si jih ponižal,
1Kgs.8.36   usliši se z neba, in oprosti krivice hlapcev tvojih in ljudstva svojega izraelova, ker jim pokažeš dobro pot, po kterem so hodili, in daj dozhd na deželo, ktero si dal ljudstvu tvojemu v posjed.
1Kgs.8.37   kdorkoli bi imel golod, ko bi bilo smrt, ko se bode žalostno, mač, jašče, hodi, hodi, hodi, ali če ga sovražnik njegov osramotí v jednom z hiših hiših mestnih kraja,
1Kgs.8.38   vsako molitvo, vsako prošnjo, ktero bi bilo po vsakem človeku, gospod, bog tvoj, da spoznaje plačilo srca svojega in prostri roke svoje k temu domu,
1Kgs.8.39   ti usliši z neba, iz mesta prebivališče svoje, in oprosti, in delaj, in daj vsakemu po potih njegovih, kakor poznaš srce njegovo; ker ti samo poznaš srce vseh ljudî.
1Kgs.8.40   da te bodejo bojali vsi dnî, ko živijo na zemlji, ktero si dal očetom našim.
1Kgs.8.41   in tužnika, kteri ne je iz ljudstva tvojega, tako je.
1Kgs.8.42   in pridejo, in molili se bodo v tem mestu.
1Kgs.8.43   ti usliši z neba, iz mesta prebivališče svoje, in delaj po vsem, kar ti bode oznanjal drugi, da spoznajo vsi narodi zemlje ime tvoje, da te bodejo bojali, kakor tvoj ljudstvo izrael, in da spoznajo, da se imenuje ime tvoje nad tem hišo, ktero sem postroil.
1Kgs.8.44   kedar izide narod tvoj na boj zoper sovražnike svoje po poti, po kterem si jih pripeljal, in molili se bodo pred gospodom, k mestu, ktero si izvolil, in k domu, ktero sem postroil imenu tvojemu,
1Kgs.8.45   usliši se z neba molitvu in prošnjo, in delaj jim pravico.
1Kgs.8.46   ko se bodo grešili zoper tebe, ker ni človeka, kteri se ne zgreši, in ti se zakleš na njih, in predaš jih neprijateljem, in sovražniki jih izpeljejo v daleč in blizu zemljo,
1Kgs.8.47   in obračajo se srce svoje v zemlji, v kterem so se odpelili, in obrnijo se, in prosili so te v zemlji, v katerem se niso izpolnili, govoreč: grešili smo, krivičili smo, krivično smo postali.
1Kgs.8.48   in obrnijo se k tebi svim srcem svojim in celjem dušo svojem v deželi neprijateljskih, ktera so jih izpelili; in molili se bodo k tebi po deželi svojem, ktero si dal očetom svojim, k mestu, ktero si izvolil, in za hišo, ktero sem postroil imenu tvojemu,
1Kgs.8.49   usliši se z nebes, iz mesta prebivališče svoje,
1Kgs.8.50   in oprosti krivice svoje, katero so grešili zoper tebe, in vse njih krivice, ktere so se sovražili zoper tebe; in daj, da se usmiljajo pred njim, ki jih pripeljejo, da se smilujo nad njimi.
1Kgs.8.51   ker so ljudstvo tvoje in nasledstvo tvoje, ktera si izvel iz egipta, iz sreča železnih.
1Kgs.8.52   da bi tvoje oči ogledovali za molitev hlapca svojega in za molitev ljudstva svojega izraela, da bi ga poslušali v vsem, za kar ti se bodo klicali.
1Kgs.8.53   ker si jih ti predal za baštinu iz vseh ljudstva zemlje, kakor si govoril po roku roke svoje mojzesu, ko si izpeljal očetov naših iz zemlje egipetske, gospod, gospod, gospod.
1Kgs.8.54   in zgodí se, ko je izpolnil solomon molitvu in prošnjo k gospodu, vstal je od obličja njegovega oltára gospodovo, ki je ležal na roditelji svoja, in roke svoje prekrasili k nebu.
1Kgs.8.55   in stopi, in blagoslovi vse zboru izraelovo s močnim glasom, govoreč:
1Kgs.8.56   blagoslovljen gospod, kteri je dal odpočinutje ljudstvu svojemu izraelu, po vsem, kar je govoril; nič od vseh dobrega svojih beseda, ktera je govoril po roku mojzesu, hlapcu svojemu.
1Kgs.8.57   gospod, bog naš, bodi z nami, kakor je bil z očetom našimi; naj nas ne zapustí, in ne zapusti nas;
1Kgs.8.58   da vrne srce naše k njemu, da hodemo po vseh potih njegovih, in da držimo zapovedi njegove in ustave njegove, ktere je zapovedal očetom našim.
1Kgs.8.59   in bodi te besede, ktere sem molila pred gospodom, naj se približajo k gospodu, bogu našemu, dan in noč, da bi izpolnjal pravičnost hlapca svojega in pravičnost ljudstva svojega izraela, vsak dan;
1Kgs.8.60   da spoznajo vsi narodi zemlje, da je gospod bog, in nič še.
1Kgs.8.61   in da bode srce vaše popolno k gospodu, bogu našemu, da hodite po zapovedih njegovih in držali zapovedi njegove, kakor je ta dan.
1Kgs.8.62   in kralj in ves izrael s njim prinesó dar pred jahvom.
1Kgs.8.63   in prinesel je salomon žrtve pričesnice, ktere je prinesel gospodu, dvadeset in dve khiliadi goveda in sto dvacet tisoč. tako je posvetil dom gospodov, kralj in vsi izraelci.
1Kgs.8.64   v tem dan je posvetil kralj sredel predvorja, kteri je pred hišo gospodovo, ker je storil tam vsesozhzhenie, in prinosnice, in tuk mirnih darov, ker je meč meč, ktera je pred obličjem gospodovim, bilo je malo, da ne bi mogoč tudi žrtve žré, in žrtve pričesnice.
1Kgs.8.65   in v tem dan je storil salomon praznik, in ves izrael ž njim, veliko zboru, od prihoda do hamata do reke egiptu, pred gospodom, bogom našim, sedem dnî in sedem dnî.
1Kgs.8.66   in v osmi dan je izpustil ljudstvo; in blagoslovijo ga, in odidejo v svoje prebivališče, veseli in veselé srca za vse dobro, katero je storil gospod davidu, hlapcu svojemu, in izraelu, svojemu ljudstvu.
1Kgs.9.1    in zgodí se, ko je dokončil solomon zgraditi dom gospodov in hišo kraljestva, in vse, kar je salomon hotel storiti,
1Kgs.9.2    in pokaže se gospod salomonu drugi raz, kakor se je videl v gibeonu.
1Kgs.9.3    in reče mu gospod: slišal sem molitvo tvoje in prošnjo tvojo, katero si storil pred menoj; posvetil sem ti tu dom, ktero si zbudil, da bodem položil ime moje na vekomaj; in oči moje in srce moje bodo tam vekomaj.
1Kgs.9.4    a ti, če hodeš pred menoj, kakor je hodil david, oče tvoj, v čistosti srca in v pravičnosti, in delaš vse, kar sem mu zapovedal, in hočeš zapovedi moje in zapovedi moje,
1Kgs.9.5    in postavim prestol kraljestva tvojega nad izraelom vekomaj, kakor sem povedal davidu, očetu tvojemu, govoreč: nikoli ti se bode izvrgel človek v izraelu.
1Kgs.9.6    če se pa odvrnete vi in vaši sinovi od mene, in ne boste držali zapovedi moje in ustave moje, ktere sem vam dal, in pojdete in služite drugim bogovima, in poklonite se jim,
1Kgs.9.7    tedaj bom iztrebil izraela iz zemlje svoje, ktero jim sem dal; in dom, ktero sem posvetil imenu mojemu, odvrnem od obličja mojega; in izrael se bode postal pogovorom in pogovorom po vseh ljudstvu.
1Kgs.9.8    in o tem hiši hiši bode vsak, kdor hodi mimo njega, osramotil se bo in zvijače; in rekó: za kaj je gospod storil tako s tem zemljo in s tem hišo?
1Kgs.9.9    in rečejo: za to, da so ostavili gospoda, boga svojega, kateri je izpeljal očetove svoje iz egipta, in povzdignili se drugim bogovima, in klanjali so se jim, in služili so jim; za to je gospod pripeljal na njih vse to hudo.
1Kgs.9.10   a ko je bilo dvadeset let, v katerim je salomon zgradil oba hiše, dom gospodov in dom kraljevo,
1Kgs.9.11   hiram, kralj tirske, pomagal je salomonu cedrovim drevami, in cedrovim, in zlatom, po vsem, kar je hotel, dal je kralj solomon hiramemu dvadeset gradova v zemlji galilejskej.
1Kgs.9.12   in huram je izšel iz tiru, da vidi gradove, ktere mu je dal solomon; in niso mu prijetili.
1Kgs.9.13   in reče: kaj so te mesta, ktere si mi dal, bratje? in poklicala jih je hotel, noter do današnjega dné.
1Kgs.9.14   in hiram je pripeljal solomonu sto dvadeset talentov zlata.
1Kgs.9.15   to je pripravljenje pripravljenja, katero je pripeljal kralj solomon, da bi gradil dom gospodov in dom kraljevo, in mur jeruzalemski, in mur jeruzalemski, da zagrabi ogradu grada davidova, in assur, in migdan, in gezer, in gezer, in gazeru, in vezeru, in vezeru, in vezeru, in bet-horonu, in po svoj mestu, da ga ne izpolni.
1Kgs.9.20   in vse ostal ljudstvo, kteri je ostal od hetita in amorejaca, in perezejce, in kenejce, in hivejce, in jebusejce, kteri so bili od izraelaca, ko so bili ostali v zemlji, ktere niso bili ostali sinovi izraelovi, kteri so ostali po njih, kteri so ostali po njih, v zemlji, ktere niso mogli, kteri so ostali po njih v zemlji, ktere niso mogli, kteri so ostali po njih, v zemlji, ktere niso mogli, kteri so ostali od njih v zemlji, ktere niso mogli, da so bili ostali v zemlji, ktere niso mogli, kteri so bili ostali v deželi od hetita in amorejaca, in perezejce, kenejce, hivejci in gergesejci, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca in perezejce, kenejce, hivejci in jebusejci, kteri so bili od izraelaca, ko so bili ostali od hetita in amorejaca in ferezejaca in kenejce in hivejce in jebusejce, kteri so bili ostali od hetita, in amorejaca, in perezejce, in kenejce, in hivejce, in gergesejce, in jebusejce, in gergesejce, kteri so ostali od hetita, in amorejce, in perezejce, in kanaanice, in hivejce, in jebusejce, in gergesejce, kteri so bili ostali od hetita, in amorejaca, in perezejce, in kenejce, in hivejce, in gergesejce, in jebusejce, in jebusejce, kteri so bili ostali od hetita, in amorejce, in ferezejce, in kenejce, in hivejce, in jebusejce, in jebusejce, kteri so bili ostali od hetita, in amorejaca, in perezejce, in kanaance, in hivejce, in jebusejce, in gergesejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca in ferezejana, in kanaance, in hivejce, in hivejce, in hivejce, in gergesejce, in jebusejce, in gergesejce, in jebusejce, in jebusejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca, in perezejce, in kenejce, in hivejce, in gergesejce, in jebusejce, in jebusejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca, in perezejce, kanaancejci, hivejci, jebusejci in gergesejci, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca, in perezejce, kenejce, hivejce in gergesejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca, in perezejce, in kanaance, in hivejci, in jebusejci, in gergesejci, in jebusejce, in jebusejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca in perezejce in kenejce in hivijce in gergesejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca in ferezejaca, in kenejce, in hivejce, in gergesejce, in jebusejce, in jebusejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca, in perezejce, in kenejce, in hivijce, in gergesejce, in jebusejce, in gergesejce, kteri so bili ostali od hetita, in amorejaca, in perezejce, kenejce, hivejci in gergesejci, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca in perezejce in kenejce in hivejce in gergesejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca, in perezejce, in kanaance, in hivejce, in jebusejce, in gergesejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca in perezejce in kenejce in hivijce in jebusejce, kteri so bili ostali od hetita in amorejaca, in perezejce, kenejce, hivejci in jebusejci, kteri so bili od izraelaca, ko so bili ostali od hetita in
1Kgs.9.22   od izraelaca pa ni salomon delal več, nego so bili vojske in hlapci njegovi, in voenachalniki njegovi, in voenachalniki njegovi, in vojske njegove, in vojske njegove.
1Kgs.9.24   ko se je pa hlapca faraonova odpeljal iz mesta davidova v hišo njegovo, ktero je sagradil za sebi, to je sagradil millo.
1Kgs.9.26   in kralj salomon je naredil morje v esjon-geber, kteri je pri elatu, na kraji kraja morja, v zemlji edomskoj.
1Kgs.9.27   in hiram je poslal po ljudstvu svojem hlapcem, morjcev, kteri znajo morje, z hlapci salomonovim.
1Kgs.9.28   in pridejo v ofir, in vzemó odtod od zlata sto in dvadeset talentov, in prinesó kralju salomonu.
1Kgs.10.1   in kraljica iz sabe, ko je slišala za ime salomona in za ime gospodovo, pride, da bi ga izkušala z zagadkami.
1Kgs.10.2   in prišla je v jeruzalem z velikožnim vojskom, in z verbliudom, kteri so nosili aromaty in zlato veliko veliko; in prišla je k salomonu, in govoril mu je vse, kar je v srcu.
1Kgs.10.3   in odgovorí jej solomon vse besede njene; nič ni bilo, da bi mu rekel kralj, da bi jej ni povedal.
1Kgs.10.4   ko je pa kraljica šebske videl vse pameti salomonova, in hišo, ktero je bil postroil,
1Kgs.10.5   in jed njegovega, in sedališče hlapnikov njegovih, in postavo služabnika njegovega, in obleke njegove, in vinocherje njegove, in žrtvovanje njegove, ko je prinosil v hiši gospodovem, in bila je na sebi.
1Kgs.10.6   in reče kralju: resnično je beseda, ktero sem slišal v zemlji mojem za besedo tvojo in za modrost tvojo.
1Kgs.10.7   ali nisem veroval tem, kar sem govoril, dokler ne sem prišel, in niso videli oči moje; in glej, nekaj polovinje mi ni bilo rečeno: obilnost in dobro imaš za to, kar sem slišal v mojo zemlji.
1Kgs.10.8   blagor tebi, žene tvoje, blagor tistim tvojim hlapcem, kteri stojo vedno pred teboj, kteri slušajo tvojo razumu.
1Kgs.10.9   blagoslovljen gospod, bog tvoj, kteri ti je poželel, da te postavi na prestol izraelovo, ker je gospod ljubil izraela vekomaj, in postavil te je kraljem, da delaš pravico in pravico.
1Kgs.10.10  in dala je solomonu sto dvadeset talentov zlata, in mnogo duhovnih jastih in dragovih kamenja; nič več ni prišlo tako množica, kakor to, kar je kraljica od sabe dal kralju salomonu.
1Kgs.10.11  in korabo hiramske, kteri so nosili zlato iz ofira, pripelje iz ofira mnogo almug drevesa in dragomaj kamenje.
1Kgs.10.12  in kralj je napravil iz almugovega drova zaklad za hišo gospodovo in za hišo kraljestvo, in psaltiri in citre za vekomaj. nič ne je prišel podobno almugovo drobo, in ni se videlo noter do današnjega dné.
1Kgs.10.13  in kralj salomon je dal kraljici sabo vse, kar je hotel, in kar je poželala, osim tega, kar jej je dal kralj salomon. in vrne se, in vrnila se je v svoj zemljo, ona in vsi njegovi hlapci.
1Kgs.10.14  več pa zlata, ktera je prišlo solomonu v enem leto, bilo je šest stotina šezdeset in šest talentov zlata,
1Kgs.10.15  mimo to, kar so nosili područje in izkušnjačev, in od vseh kraljev arabijovih in sovražnikov zemlje.
1Kgs.10.16  in kralj solomon je napravil trista štitih čakah od čistega zlata; šest stotina zlatnih zlatnih štitov zlatnih zlatnih čakav;
1Kgs.10.17  in trista lačnih čakav od čistega zlata, po tri štiri zlatnih zlatnih čakav, in postavil jih je v hišo libanonsko.
1Kgs.10.18  in napravil je kralj veliko prestol od slonovega, in pokril ga je čistim zlatom.
1Kgs.10.19  na prestolu je bilo šest stupov, in vsakega kraja na prestolu od zadnih kraja; in s obje strane sedečega bila roke, in dva l'vov stajali kraj roke.
1Kgs.10.20  in dvanajst lavov stojejo na šest stupenih stranih po obél stranah; nič ne je postalo v ničesar kraljestvu.
1Kgs.10.21  in vsi veči za pir salomonovo so od zlata, in vsi veshchi v hiši libanonskega lesa so z čistim zlatom. ni bilo srebra, da se ne misli v dnéh salomonovih.
1Kgs.10.22  kajti kralj je imel tarsijsko korabe na morji z flotami hiramskim; enega tri let prišlo je taršišč ladovo, in pripeljal zlato, srebro, tovarišo, in kopanje.
1Kgs.10.23  in kralj salomon je bil več več od vseh kraljev zemlje bogatstvom in modrosti.
1Kgs.10.24  in vsi zemlje iščejo obličje salomona, da bi slišali razumnost njegovega, katero mu je bog položil v srcu.
1Kgs.10.25  in oni so nosili vsak svoj dar: zlatne in zlatne posuke, obleke, zbroj, aromaty, konje in mule, vsako leto.
1Kgs.10.26  in salomon je imel štirideset tisoč konja in kolesnits in dvanajst tisoč konjanika; in položil je je v vostih kolesnits, in z kraljem v jeruzalemu. in bil je vodnik nad vsemi kralji, od reke in do zemlje filistejske, in do granice egiptu.
1Kgs.10.27  in kralj izpolnjeval je srebro v jeruzalemu kakor kamenje, in cedrovo je dal kakor sikovnice, kteri so v šefeli.
1Kgs.10.28  in izpeljali so konje salomonovo iz egipta in iz kue; kraljevi trgovci so sprejeli iz tekoa za prepredenje.
1Kgs.10.29  in kolesnica je izšla iz egipta za sto sto srebrnih šekela, in konj za sto in petdeset srebrnih; in tako so po vsem kraljem hetitskim in kraljem aramejskim po morji.
1Kgs.11.1   kralj salomon je pa ljubil žen tujcev, kakor tudi hčer faraonova, moabitice, amonce, edomice, sidonje, hetita,
1Kgs.11.2   iz teh narodov, za kterih je govoril gospod izraelom: ne vnimajte k njim, in oni naj ne vnidejo k vam; da se ne vrne srca vaša za idolimi svojimi. za njih se je prilipil salomon ljubezno.
1Kgs.11.4   in zgodí se v času starosti salomonova, da so žene njegove prevrnili srce njegovo za drugi bogove, in srce njegovo ni bilo popolno s gospodom, bogom njegovim, kakor srce davida, očeta njegovega.
1Kgs.11.5   tako je rekel asa, bog sidonov, in astarte, sramoti sidonske.
1Kgs.11.6   in delal je salomon, kar je zlo v očích gospodovih, in ne hodi za gospodom, kakor je david, oče njegov.
1Kgs.11.7   tedaj je zgrabil salomon visoko visoko za kemoza, sramoto moapskega, in pred kraljem, katerim je obličja amonovih.
1Kgs.11.8   tako je storil za vse svoje hudobne žene, katere so kadili in kadili svojim idolima.
1Kgs.11.9   in gospod se razsrdi na salomona, ker se je srce njegovo odvrnil od gospoda, boga izraelova, kteri mu je bil dvakrat videl,
1Kgs.11.10  in zapovedal mu je za to besedo, da ne hodi za drugim bogovima; ali on ni držal, kar mu je zapovedal gospod.
1Kgs.11.11  in reče gospod salomonu: za to, da je to postalo s seboj, in nisi držel zapovedi moje in ustave moje, ktere ti sem zapovedal, razdražil bom kraljestvo iz tvojega roke, in dal ga bodem tvojemu hlapcu.
1Kgs.11.12  ali v dnéh tvojih ne bom storil, za voljo davida, očeta svojega; iz roke sina tvojega bodem ga zgrabil.
1Kgs.11.13  ali vse kraljestvo ne bom prejel; eno čedo dam sinu tvojemu za voljo davida, hlapca svojega, in za voljo jeruzalema, ktera sem izbral.
1Kgs.11.14  in postavil je gospod več salomonu, hadada idumejca, in esromovo, sina elijadavega, kteri je bil v rahamatu, adraezer, kraljestvo soba, gospodara njegovega; in pobrali so se zoper njega možjé, in prejel je aramejo, in bili so izraelovci po vseh dnevih kraljestva v edomi.
1Kgs.11.15  in zgodí se, ko je bil david v edomi pogubil, ko je šel joab voenachalnik, da bi pokoril pogubljenih, in udarili so vse muškarce v idumeji.
1Kgs.11.16  ( kajti šest mesecev je prebival tam joab in ves izrael, dokler ne iztrebi vse muškarce v idumeji;
1Kgs.11.17  venhadad se pa hadad, on in vsi edomci, hlapci njegovega očeta, da so šli v egipat. hadad je pa bil malo otrok.
1Kgs.11.18  in vstali so iz midjanske, in pridejo v paran; in vzemó ž seboj ljude iz parana, in pridejo k faraonu, kralju egipetskomu, in dal mu je dom, in dal mu je hranice, in dal mu je hranice.
1Kgs.11.19  in hadad je našel veliku milost pred faraonom, in dal mu je za ženu sestru žene svoje, sestru takhpenesa.
1Kgs.11.20  in sestra tahpenesa mu je rodila sina svojega genubatu; in tahpenes ga je odločil sredi faraonovih sinova. in genubat je bil sredi faraonovih sinova.
1Kgs.11.21  ko je pa hadad v egiptu slišal, da je david sedel z očetami svojimi, in da je bil umrl joab voenachal, reče hadad faraonu: popusti me, da se vrnem v svoj zemljo.
1Kgs.11.22  a faraon mu reče: kaj ti meneš za menoj? in glej, ti iščeš, da pojdeš v svoj kraj? a on mu odgovorí: ne, nego odpuščaj me.
1Kgs.11.25  to je bilo hudobnost, katero je storil hadad; in čestil je v izraelu, in kraljeval je v deželi edomskej.
1Kgs.11.26  in jeroboam, sin nebatov efrajev, je bil iz tirje, sin žene vdova, hlapca salomonova.
1Kgs.11.27  in to je delo, ko je povzdignil roke zoper kralja: solomon je zgrabil millo, in zaklal je v mestu davida, očeta njegovega.
1Kgs.11.28  a jeroboam je bil človek moč; in videvši, da je mladič, da je prav delo, postavil ga je nad vekomaj domu jožefovega.
1Kgs.11.29  in zgodí se v to čas, ko je bil jeroboam izšel iz jeruzalema, našla ga je prerok ahija šiloničan na poti; in ahija je oblečen v novu obleku; in oba so bili v polji.
1Kgs.11.30  in ahija zgrabi nove obleke, ktera je bila na njem, in razdaril ga je dvanajst nočev.
1Kgs.11.31  in reče jeroboamu: vzemi sebi deset ječev, ker tako govori gospod, bog izraelov: glej, jaz bom izpolnil kraljestvo iz roke salomonova, in dam ti deset plemena.
1Kgs.11.32  za voljo sluge mojega davida in za voljo jeruzalema, grada, kterega sem izbral iz vseh plemena izraelovih.
1Kgs.11.33  za to, ker so me zapustili, in služili so astarte, bogu sidonovskemu, in kemosu, bogu moapskemu, in milkovi, bogu ammonovskim, in ne hodili po putovima mojim, da izpolnjujejo to, kar je pravo v očích mojim, in pravili so to, kar je pravo v očích mojim, kakor je prav oče njegov david.
1Kgs.11.34  ali nič ne vzemem vse kraljestvo iz roko njegovega, nego ga bodem postavljal po vseh dnevih življenja njegovega, za voljo davida, svojega hlapca, kterega sem izbral.
1Kgs.11.35  ali bom prejel kraljestvo iz roke sina njegovega, in dam ti deset plemena.
1Kgs.11.36  a sinu njegovemu dam jedno pleme, da bode moč mojemu hlapcu davidu, vsako dan pred menoj v jeruzalemu, v mestu, ktero sem sebi izvolil, da bom tam postavil ime moje.
1Kgs.11.37  te bom vzel, in ti bodeš kraljeval po vsem, kar hoče duša tvoja, in ti boš kralj nad izraelom.
1Kgs.11.38  in če vnimaš vse, kar ti bom zapovedal, in hodeš po potih mojim, in činiš to, kar je pravo v očích mojim, da hraniš zapovedi moje in zapovedi moje, kakor je storil david, hlapec moj, da bodem s teboj, in zgrabim ti dom vero, kakor sem sagradil davidu.
1Kgs.11.40  in solomon je hotel pogubiti jeroboama, ali se je vstal, in izide v egipat k sosakimu, kralju egipetskomu, in bil je v egiptu, dokler je umrl salomon.
1Kgs.11.41  ostala povijest salomonova, in vse, kar je storil, in znanje njegove, ne so li zapisani v knjizi rečev salomonova?
1Kgs.11.42  a dnî, ko je kraljeval solomon v jeruzalemu nad jeruzalem, bilo je četrdeset let.
1Kgs.11.43  in sedel je solomon z očetami svojimi, in pokopali so ga v mestu davida, očeta njegovega. in ko je slišal jeroboam, sin nebatov, ko je bil še bil v egiptu, kakor je bil pobežal pred solomonom, in prebival je v egiptu; in prišel je v mestu svojem, v deželi sarira, kteri je bil na efrajimovej gori. in kralj roboam se je postavil po njem.
1Kgs.12.1   in roboam ide v sihem; kajti v šekemu je prišel ves izrael, da ga zakralje.
1Kgs.12.3   in ljudstvo je govoril k roboamu, in rekó:
1Kgs.12.4   oče tvoj je zaklal na nas težko jaram; ti torej prepiri težko službu očeta svojega, in težko jesto, katero je naložil na nas, in služimo ti.
1Kgs.12.5   in reče jim: pojdite do tri dnî, in vratite se k meni. in oni odidejo.
1Kgs.12.6   in kralj roboam se radi z starešinami, kteri so stopali pred salomona, očeta njegovega, ko je še živio, in reče: kako pravite vi, da odgovorim temu ljudstvu?
1Kgs.12.7   in rekó mu, govoreč: če ti ti dan boš hlapec temu ljudstvu, in jim bodeš služil, in jim govoriš dobré besede, to ti bodo služabniki po vsej dnevih.
1Kgs.12.8   ali on odpustí sovet starejšega, katero so mu dali; in sovetoval se je z otrokami, kteri so bili prišli ž njim in stojevali pred njim.
1Kgs.12.9   in reče jim: kaj pravite vi, da odgovorimo temu ljudstvu, kteri mi je govorilo, govoreč: povrni teč, ktero nam je dal oče tvoj?
1Kgs.12.10  in odgovarjajo k njemu mladeniči, kteri so bili z njim, in rekó mu: tako reci temu ljudstvu, kteri ti je govorila, govoreč: oče tvoj je naložil jug naših jug, a ti nam ga vzemi. tako jim reči: malja moja je bolje od bedra očeta mojega.
1Kgs.12.11  in sedaj, oče moj vam je naredil težko jaram, a jaz bom priložil na jug vaš; oče moj vas je udaril bičevima, a jaz bom vas udaril skorpionami.
1Kgs.12.12  in v tretji dan pride johoboam in ves izrael k roboamu na tretji dan, kakor je kralj govoril, govoreč: pojdite k meni trećega dan.
1Kgs.12.13  in kralj odgovorí ljudstvu dušo, in odpustil je sovet starejšin, katero so mu dali.
1Kgs.12.14  in govoril jim je po sovetu otrokov, govoreč: oče moj je naložil jug vaš težko, a jaz bom še priložil na jug vaš; oče moj vas je udaril bičevima, a jaz bom vas udaril skorpionami.
1Kgs.12.15  in kralj ne posluša ljudstva; ker to je bila več od gospoda, da bi izpolnjeval besedo njegovo, katero je govoril z ahijo šiloničega jeroboamu, sinu nebatovu.
1Kgs.12.16  ko so pa ves izrael videlo, da niso ga slišali kralj. in ljudstvo odgovorí kralju, govoreč: kakošno del imamo v davidu? in nismo imel baštine v sinu jišajovim. v šatori svojimi, izrael! vedaj, david! in izrael odide v svoje prebivališče.
1Kgs.12.18  in poslal je kralj roboam adorama, kteri je bil nad zborom; in kamenjali so ga ves izrael za kamenje, in on je umrl. kralj roboam je pa sedel, da se vstane, da bi bežal v jeruzalem.
1Kgs.12.19  tako se je odvrnil izrael od davidovih hiše do današnjega dana.
1Kgs.12.20  in zgodí se, ko je slišal ves izrael, da je jeroboam vrnil, poslali so ga, in poklicali so ga v shajališče, in postavijo ga kraljem nad vsem izraelom. nekaj je za domom davidovim, razen plemena judovega.
1Kgs.12.21  ko je pa roboam prišel v jeruzalem, zbere vse zbor judov in pleme benjaminovo sto in sto tisoč vojnih vojske, da se bojejo proti domu izraelovu, in odvračati kraljestvo roboamu, sinu salomonovo.
1Kgs.12.22  ali stalo se je beseda božja sameiu, človeku božjemu, govoreč:
1Kgs.12.23  reci roboamu, sinu salomonovo, kralju judejskomu, in vsemu domu judovskomu in benjaminovu, in ostalu ljudstvu, govoreč:
1Kgs.12.24  tako govori gospod: ne pojdite in ne bojte se bojati proti bratom vašim, izraelovim, da se vrne vsak v svoj dom, ker ta beseda je bila od mene. in poslušali so besedo gospodovo, in vrnili so se, in odidejo po besedi gospodovo.
1Kgs.12.25  in postavil je jeroboam sikema v efrajimovoj gori, in prebival je v njem; in izide odtod, in izgradi penuel.
1Kgs.12.26  in reče jeroboam v srcu svojem: sedaj se bo vrgel kraljestvo k domu davidovu.
1Kgs.12.27  če se ta ljudstvo vstane, da bi prinosili žrtve v hiši gospodovem v jeruzalemu, povrne se srce ljudstva k gospodu, bogu svojemu, k roboamu, kralju judejskomu, in pogubijo me.
1Kgs.12.28  in posodi se kralj, in napravil je dva zlatna teleta, in reče ljudstvu: dovolj vam je prišlo v jeruzalem. glej, bogovi tvoji, izrael, kteri so te izpelili iz zemlje egipatske.
1Kgs.12.29  in postavil je enega v betel, a drugega je dal v dan.
1Kgs.12.30  in to je bila za greh; ker ljudstvo je šel pred prerokom do dana.
1Kgs.12.31  in postavil je hiše na visokih uzviših, in postavil je svećenike od ljudstva, kteri niso bili z levijevih sinova.
1Kgs.12.32  in napravil je jeroboam praznik v osmi mesem, v petnač dan meseca, kakor praznik, ktera je bila v judeji, in prinese na oltar. tako je storil v betelu, in prines telcem, ktere je storil, in postavil je v betelu svećenike posvátnih mesta, ktere je napravil.
1Kgs.12.33  in prinese na žrtvenik, ktero je napravil v betelu, v petnaestim dan osmi, na sedmi mesu, ktero je izložil od svojega srca; in napravil je praznik za izraelce, in pride na oltar, da je žrtvoval.
1Kgs.13.1   in glej, človek božji je prišel iz judeje po besedi gospodovo v betel, ko je bil jeroboam storil na žrtveniku, da je žrtvoval.
1Kgs.13.2   in poklical je na oltar po besedi gospodovem, in reče: oltar, oltar! tako govori gospod: glej, sin se bo stvaril domu davidovo jošija, ktera se bode imenoval jošija; in prinesó na tebe svećenike visoke, kateri so želi na tebi, in človeške kosti gori na tebi.
1Kgs.13.3   in dal je v tem dan čudo, govoreč: to je znamenja, katero je govoril gospod: glej, oltar je razgrabljen, in pepel, ki je na njem.
1Kgs.13.4   in zgodí se, ko je slišal kralj jeroboam besedo tega človeka božjega, kateri je klical na oltar, kteri je bil v betelu, stegal je kralj roko svojo od oltarja, govoreč: pojmite ga! in ruka njegova, ktero je izročil zoper njega, izsušilo se je, in ni ga mogel vračati k sebi.
1Kgs.13.5   in oltar se razdrje, in popila je pepel iz oltarja, kakor je dal človek božji po besedi gospodovo.
1Kgs.13.6   tedaj reče kralj, in reče človeku božjemu: molij se pred obličjem gospoda, boga svojega, in prosi me, da se povrne moč moja k meni. in božji človek se je molil pred obličjem gospodovem, in roko kraljestvo se povrne k njemu, in zgodí se kakor prvi.
1Kgs.13.7   in kralj reče človeku božjemu: pojdi z menoj v hišo in ohrani se, in dam ti dar.
1Kgs.13.8   ali božji človek reče kralju: če mi daješ polovinu hiše svoje, ne bom prišel z teboj; tudi ne bom jesti kruha in ne pijem vode v tem mestu.
1Kgs.13.9   kajti tako mi je zapovedal po besedi gospodovem: ne jedi kruha, in ne pij vode, in ne hodi po poti, po kterem si šel.
1Kgs.13.10  in odide za drugo putem, in ne vrne po poti, po kterem je prišel v betel.
1Kgs.13.11  in prebival je neki stari prerok v betelu; in pridejo sinovi njegovi, in povedajo mu vse, kar je storil človek božji v tem dan v betelu; in besede, ktere je govoril kralju, oznanjevali so se očeta svojemu.
1Kgs.13.12  in njih oče jim reče: kakošno pot je šel? in videli so mu sinovi njegovi, katero je šel človek božji, kteri je prišel iz judeje.
1Kgs.13.13  pa reče svojim sinom: osečite mi magarca. in osedali so mu magarca, in stopi na njem.
1Kgs.13.14  in šel je za ljudjem božjem, in najde ga, da sedí pod dubom, in reče mu: ti si človek božji, ki je prišel iz judeje? in reče mu: jaz sem.
1Kgs.13.15  in reče mu: pojdi s menoj, in jedi kruh.
1Kgs.13.16  on pa reče: ne morem se vračati s teboj, in ne bom jesti kruha in ne pijem vode v tem mestu.
1Kgs.13.17  ker mi je bilo ukazal po besedi gospodovem: ne jedi tam kruha, in ne pij vode tam, in ne bodi se vračal po poti, po kterem si šel.
1Kgs.13.18  in reče mu: tudi jaz sem prerok, kakor si ti; in angelj mi je govoril po reči gospodovem, govoreč: vrni ga k sebi v hišo svoje, da jedi kruh in pije vode. in solči ga.
1Kgs.13.19  in vrne ga, in jedel je kruh v njem, in pil je vode v hiši svojem.
1Kgs.13.20  in zgodí se, ko so sedeli za stola, prišel je beseda gospodovo k proroku, kteri ga je povrnil.
1Kgs.13.21  in reče človeku božjemu, kteri je prišel iz judeje, govoreč: tako govori gospod: za to, da si se obljubil besedo gospodovo, in ne hranil zapovedi, katero ti je zapovedal gospod, bog tvoj,
1Kgs.13.22  ali si se vračal, in jedel si kruh in pil vode na mestu, o kterem ti je govoril: ne jedi kruha, in ne pij vode; telo tvoje ne bo prišel v grob očetov tvojih.
1Kgs.13.23  in zgodí se, ko je jedel kruh in pil vode, osedel mu je magarca, katero je vrnil.
1Kgs.13.24  in odide, in najde ga lev na poti, in pogubil ga je; in telo njegovo je ležal na poti, in osel je storil pri njem, in lev stoji pri telesu.
1Kgs.13.25  in glej, možjé, kteri so prešli, ugledajo mrtvo mrtvo padlo na poti, in lev, kteri je storil kraj trupla; in prišli so, in govorili so v mestu, v katerem prebival stari prerok.
1Kgs.13.26  ko je pa slišal, kteri ga je povrnil z poti, in reče: ta je človek božji, kteri se je izvrgel zoper besedo gospodovo.
1Kgs.13.28  in odide, in najde mrtvo telo njegovo, ktera je ležal na poti, in osel in lav, kteri so stajali pri telesu; lav ni jesti telesa človeka božjega, in ne je razbil osla.
1Kgs.13.29  in prerok povzdigne telesa človeka božjega, in položi ga na magarca, in vrne ga; in prišel je prerok v mesto, da bi ga pokopali in pokoril.
1Kgs.13.30  v grobu svojem, in plačejo ga: gorje, bratje!
1Kgs.13.31  in zgodí se, ko ga je pokoril, in reče sinom svojim, govoreč: ko bom umrl, pogrebite me v grobu, v kterem je pogreben človek božji; pri kostih njegovih položite kosti moje.
1Kgs.13.32  ker zgodilo se bode beseda, katero je govorilo po besedi gospodovem zoper oltar, kteri je v betelu, in proti vseh hišnih hiše, kteri so v samariji.
1Kgs.13.33  po tem času se je jeroboam nič odvrnil od svoje hudobnosti, nego se je vrnil, in napravil je svećenički duhovni od drugih ljudstva; kdor je hotel, dopolnil je svoje roko, da bi postal véliki duhovnik.
1Kgs.13.34  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.1   in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.2   in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.3   in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.4   in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.5   in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.6   in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.7   in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.8   in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.9   in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.10  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.11  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.12  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.13  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.14  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.15  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.16  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.17  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.18  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.19  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.20  in izpolnjevala se je hijo jeroboamovega, in za to, da je postal pogubljeno in pogubljeno od zemlje.
1Kgs.14.21  roboam pa, sin salomonova, je kraljeval nad judom. bilo je bilo četrdeset in enega let, ko je bil kraljestal; in sedem let je kraljeval v jeruzalemu, v mestu, ktero je izvolil gospod iz vseh rodov izraelovih, da bi položil tam ime svoje. ime pa njegove je bilo ime naama amonička.
1Kgs.14.22  in robej je delal to, kar je hudobno v očích gospodovih; in zavičali so ga po vsem, kar so storili očetje njih; in v grehih svojih, katere so storili.
1Kgs.14.23  in so si sagradili visoko in stupove in ašerje na vseh visokih pastih, in pod vsako zelno drevo.
1Kgs.14.24  in sovražniki so bili v zemlji; in delali so po vseh gnusnosth narodov, ktere je gospod izgnal pred obličjem izraelovim.
1Kgs.14.25  in zgodí se v peti leto kraljestva roboam, da se pride sišak, kralj egipetski, zoper jeruzalema.
1Kgs.14.26  in vzel je vse blago doma gospodovo in zaklad doma kraljestva; in vse je vzel. in vzeme vse, kar je zlato, ko je dal david.
1Kgs.14.27  in kralj roboam napravi vmesto njih meči z medi; in položil je na njih vojskovnice telešnih, kteri so držali vrata kraljeva dvora.
1Kgs.14.28  in zgodí se, ko je prišel kralj v dom gospodov, nosili so jih telokhranitelji, in odpeljali so jih v šator telokhranitega.
1Kgs.14.29  ostala povijest roboamova, in vse, kar je storil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih?
1Kgs.14.30  bila je pa boj mezhdu roboamom in jeroboamom po vseh dnevih.
1Kgs.14.31  in roboam je počinil z očetami svojimi, in pogrebil se je z očetami svojimi v davidovu mestu. in za njim se zakralje sin njegov abija.
1Kgs.15.1   v osemnatom leto kraljestva jeroboama, sina nebatova, zakraljeval se je abija nad judom.
1Kgs.15.2   šest let je kraljeval, in ime mati njegovega je bilo maaka, bila je bila hitova abšaloma.
1Kgs.15.3   in hodil je v vseh greh očeta svojega, ktere je storil pred njim, in srce njegovo ni bila popolna gospodu bogu njegovem, kakor srce davida, očeta njegovega.
1Kgs.15.4   ali za davida mu je dal gospod, bog njegovega resnica, da bi postavil po njem sina njegovega in postaviti jeruzalem;
1Kgs.15.5   ker je storil david, kar je pravo v očích gospodovih, ne odstopi od vse, kar mu je zapovedal po vsi dnevih življenja njegovega.
1Kgs.15.7   ostala namreč hijo, in vse, kar je storil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih? pa je boj mezhdu abijam in jeroboamom.
1Kgs.15.8   in zahranil se je abijam z očetami svojimi, in pogrebojo ga v davidovu mestu. in kraljestvovala se je asa, sin njegov, vmesto njega.
1Kgs.15.9   v dvašega leto jeroboama, kralja izraelova, postade asa kraljestvo nad judom.
1Kgs.15.10  in četrdeset in jedveč let je kraljeval v jeruzalemu; in ime matere njegovega je bilo maaka, hčer abšaloma.
1Kgs.15.11  asa je delal to, kar je pravo v očích gospodovih, kakor david, oče njegov.
1Kgs.15.12  in odhodil je sovražnikov iz zemlje, in odpeljal je vse idolih, ktere so delali očetje njegovi.
1Kgs.15.13  tudi maaku, matere njegovo, odsodil je, da se ne bi postavila poglavarja, ker je napravil podeljeno na ašeru. in asa odseče sramoto njegovo, in spalil je v potoku cedron.
1Kgs.15.14  ali visoko niso izgnani; samo srce asa je bila popolna gospodu po vseh dnevih njegovih.
1Kgs.15.15  in vnesel je v dom gospodovo posvečenje očeta svojega, in vse, kar je imel, srebro, in zlato, in več.
1Kgs.15.16  bila je pa boj mezhdu asa in baša, kralja izraelova, po vseh dnevih.
1Kgs.15.17  in šel je baasa, kralj izraelski, zoper juda, in zgrabil je ramu, da ne bi bilo, da bi izšel in šel iz asa, kralja judovega.
1Kgs.15.18  in vzemši asa vse srebro in zlato, ktero se je našlo v zakladih hiše kraljestva, in dal jih je v roke svojih hlapcev; in poslal jih je kralj asa do ben-hadada, sina tabrimona, sina hezimovega, kralja sirijske, kteri je prebival v damasku, govoreč:
1Kgs.15.19  zavezo je između mene in tebe in između očeta mojega in očeta tvojega. glej, poslam ti dar, srebro in zlato; pojdi, razloži zavezo svojo s bašom, kraljem izraelskem, da se odstopi od mene.
1Kgs.15.20  in ben-hadad posluša kralja asa, in pošlje vojske vojske svoje proti gradovima izraelskim, in udarili so ijon, in dan, in abel-bet-maaku, in ves kinnerot, vse zemljo neftalijevo.
1Kgs.15.21  in zgodí se, ko je slišal vaasa, prestopil je, da se zgradi ramu, in vrne se v tirso.
1Kgs.15.22  kralj asa pa poklical po vsej judeji nekteri, kteri so bili nepravični, in iznesó kamenje in drvo, ktere je storil baasa, in postavil je z njimi kralj asa geba benjaminovo in mispa.
1Kgs.15.23  ostala povijest asa in vse njegova moč, in vse, kar je postvaril, in vse, kar je zgrabil, in vse, kar je napravil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljevih judejskih? ali v starosti svojem je hudobil noge svoje.
1Kgs.15.24  in zaspali asa, in pokopali so se z očetom svojimi v davidovu mestu; in kraljestal se je po njem jošafat, sin njegov.
1Kgs.15.25  nadab, sin jeroboamov, kraljeval je nad izraelom v drugi leto asa, kralja judovega, in kraljeval je nad izraelom dva leta.
1Kgs.15.26  in delal je, kar je zlo v očích gospodovih, in hodil je putem očeta svojega in v grehih njegovih, v kterem je vsodil izraela.
1Kgs.15.27  postavivši se proti njemu baasa, sin ahijajov, iz hiše isakarovega, in pobil ga je baša v gibetonu, kteri je bil z filistejci, ker nadab in ves izrael obsedili gibbeton.
1Kgs.15.28  in pogubil ga je baša v tretji leto asa, kralja judovega, in zakraljeval se je.
1Kgs.15.29  in zgodí se, ko je zgodilo kraljestvo, udaril je ves jeroboamovega hišo, da ga ne pogubi, po besedi gospoda, katero je govoril po roku svojem ahiji silončega.
1Kgs.15.30  za voljo grehov jeroboamovih, katere je vsodil izraela, in za voljo žalovanja, katero je razdražil gospoda, boga izraelova.
1Kgs.15.31  a ostala povijest nadab in vse, kar je storil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
1Kgs.15.33  v tretji leto asa, kralja judovega, zakraljeval je baasa, sin ahijajev, nad vsem izraelom v tirsi, in kraljeval je dvadeset in štiri let.
1Kgs.15.34  in delal je, kar je zlo v očích gospodovih, in hodil je putem jeroboama in v grehih njegovih, v kterem je vsodil izraela.
1Kgs.16.1   in stalo se je beseda gospodova jehu, sina hananijevega, zoper baasa, govoreč:
1Kgs.16.2   za to, da sem te povzdignil iz zemlje, in postavil sem te poglavarjem nad ljudstvom svojim izraelom, in ti si hodil po poti jeroboama, in pregrešil si ljudstvo moje izraela, da bi me razdražili s svojimi krivici,
1Kgs.16.3   glej, jaz bom izgnanil baasa in dom njegov, in postavim hišo tvojo kakor dom jeroboama, sina nebatova.
1Kgs.16.4   kdor umre baša v mestu, požró ga psi; in kdor umre v polji, požró ga ptice nebeške.
1Kgs.16.5   ostala povijest baasa, in vse, kar je storil, in moči njegove, niso li zapisani v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
1Kgs.16.6   in baasa je počinel z očetami svojimi, in pogrebil se je v tirsi. in zakraljeval se je po njem njegov sin ela.
1Kgs.16.7   ali po jehu, sinu hananijevu, reče gospod, zoper baša in za hišo njegovo, za vse krivico, katero je storil pred obličjem gospodovim, da ga razdraži delom rok svojih, da bi bil kakor hišo jeroboamovega, in za to, da ga je udaril.
1Kgs.16.8   in ela, sin baša, je kraljeval nad izraelom dva leta v tirsi.
1Kgs.16.9   in zopet se pride zoper njega zimri, vodnik polovini konja; in ko je bil v tirsi, pijal se je v hiši, kteri je bil v tirsi, in pijal se je v hiši gospodarja dvora v tirsi.
1Kgs.16.10  in prišla je zimri, in udaril ga je, in zabil ga je, in zakraljeval se je vmesto njega.
1Kgs.16.11  in zgodí se, ko je postavil, ko je sedel na prestole njegovem, pogubi ves dom baeša.
1Kgs.16.12  tako zimri pogubi ves dom baeša za voljo besede, katero je govoril gospod protiv baeša za preroka jehú preroka,
1Kgs.16.13  za vse grehe vaasa in za greha joela, sina njegovega, katere so pregrešili izraela, in razdražili gospoda, boga izraelova, s hišami svojimi.
1Kgs.16.14  a ostala hiše ela in vse, kar je storil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
1Kgs.16.15  v tirji je kraljeval zimri, za sedem dnî v tirsi; in vojska izraela je bil nad gibetotom filistejskim.
1Kgs.16.16  in slišavši ljudstvo, kteri je bil v taboru, slišal, da je zimrje zimri, in da je pogubil kralja, postavili so ves izrael vojskovo omri, vojskovo vojskovo, za kraljestvo zoper izraela.
1Kgs.16.17  in odide omri, in ves izrael ž njim iz gibbetonu, in obsedili so tirza.
1Kgs.16.18  in zgodí se, ko je videl zimri, da je grad zgrabil, vnide v šator kraljevo, in spali na njem kraljestvo kraljestvo v ognjem, in umrl je.
1Kgs.16.19  za voljo greh svojih, katera je delal, da je delal hudobno v očích gospodovih, hodi po putem jeroboamovega in v grehih njegovih, katera je postvaril izraela.
1Kgs.16.20  a ostala hiša zimra in sodelanja, ktera je zgrabil, se je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
1Kgs.16.21  tedaj se razdeli ljudstvo izraelovo: polovina ljudstva je za tibnja, sina ginetova, da ga kraljuje, in polovina za omri.
1Kgs.16.22  a narod, kteri je bil za omvrijo, zgrabil je ljudstvo, ktera je za tibnijo, sina ginata; in tibni je umrl, in zakraljeval se je omri.
1Kgs.16.23  v trideset in prvi leto kraljevanja asa, kraljeval je amri nad izraelom dvanajst let; v tirsi je kraljeval šest let.
1Kgs.16.24  in kupivši samarijo goro od semera za dva talent srebra, in zgrabil je goro; in nazvala je ime, katero je bil zgrabil, po imenu semera, gospodarja gore.
1Kgs.16.25  in omri je delal zlo pred obličjem gospodovim, in delal je hudo od vseh, kteri so bili pred njim.
1Kgs.16.26  in hodil je po vsem putem jeroboama, sina nebatova, in v grehih njegovih, v kterih je vsodil izraela, in razdražili gospoda, boga izraelova, s hiši svojimi.
1Kgs.16.27  a ostala hiše omri, kar je storil, in moč njegova, to je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
1Kgs.16.28  potem je počinel iosafat z ottsami svojimi, in pogrebil se je v samariji. kraljeval se je tudi ahab, sin njegov, v jeruzalemu. a imeta je kraljeval v veji davidovim. ime zhe njegove je bil azuba, d'ko je bilo pravo pred jahvinim kraljem, nikoli josafata, sin asa, je bil v mestu svojem, in po imenu ahavi, sina njegovega. ime zhe mu mu se je bilo azuba v gradu davidovi. mati li se je zhe mu joram, sin njegov, v deželi.
1Kgs.16.29  v drugi leto kraljevanja josafata kraljeval je ahab, sin omri, nad izraelom v samariji, in kraljeval je dvadeset in dva let.
1Kgs.16.30  in delal je achab, kar je zlo v očích gospodovih, več od vseh, kteri so bili pred njim.
1Kgs.16.31  in bilo mu je nič, da bi hodil v grehih jeroboama, sina nebatova, in vzel je za ženo jezabelu, kćer etbaala, kralja sidonske, in šel je, in služil je baalu, in klanjal se je.
1Kgs.16.32  in postavil je oltar baalu v svetišči vaalov, kterega je zgrabil v samariji.
1Kgs.16.33  in napravil je ahab dubravo; in dopustil je achab, da bi razdražil gospoda, boga izraelova, več od vseh izraelskih kraljevih, kteri so bili pred njim.
1Kgs.16.34  v dnéh njegovem je izgradil hiel betelski jerihon; v abironu, prvorodniku svojemu, zaklade ga, in povzdignil je svoje mladosti seguba, po besedi gospoda, katero je govoril po jezusu, sinu nunovu.
1Kgs.17.1   in reče elija tišbe iz tisbe v gileadu: živi gospod, bog izraelov, pred katerim stojim, ne bode na teh godinji rosa in doč ne bode, razen po mojo besedi.
1Kgs.17.2   in stalo se k njemu beseda gospodovo:
1Kgs.17.3   pojdi odtod na istok, in skrij se v potoku kerit, ki je pred jordanom.
1Kgs.17.4   in piješ iz potoka vode; in hlapcem sem ukazal, naj te tam hranijo.
1Kgs.17.5   in odide, in storil je po besedi gospodovo; in odide, in ostal je v potoku kerit, kteri je pred jordanom.
1Kgs.17.6   in device mu pripeljejo kruha in meso jutro, in meso in meso večer; in iz potoka je pil.
1Kgs.17.7   in zgodí se po dnevih dnevih, da se prešla potok, ker nič ne pride na zemlji.
1Kgs.17.8   in stalo se k njemu beseda gospodovo:
1Kgs.17.9   vstani in pojdi v sareptu sidonsko; glej, ukazujem tam žena vdova, da te hrani.
1Kgs.17.10  in vstala je, in šel je v sareptu. in ko pride k vratu mestu, in glej, tam je žena vdova zbirala drova. in zakriči jej elija, in reče jej: vzemi mi pa malo vode v otroku, da pijem.
1Kgs.17.11  ko je pa hodila, vzel je; in zakriči jej elija, in reče: vzemi mi tudi trup kruha v roko svojo.
1Kgs.17.12  ona pa odgovorí: zhiv je gospod, bog tvoj, da imam nedolžno, nego samo močno mečeno v vrčavi, in malo ulja v vrnji; in glej, zgrabim dva droba, in vnidem, in delam to za sebe in za sina svojega, da jemo in umrem.
1Kgs.17.13  in reče jej elija: ne boj se; pojdi, in delaj po besedi svojem; ali zdaj mi najprej malo kruha, in pripelji mi je; a za sebe in za sina tvojo delaj nazaj.
1Kgs.17.14  ker tako govori gospod, bog izraelov: vrč v meči ne bode izgubljeno, in olja olija ne zagine do dné, dokler gospod ne dá dozhd na zemljo.
1Kgs.17.15  tako je hodila žena, in storil je; in jedel je tudi on in njegovi sinovi.
1Kgs.17.16  in meč v meči ne izpolnjevala, in olja olija ne izpolnjevala, po besedi gospoda, katero je govoril po iliji.
1Kgs.17.17  in zgodí se po tem, in razbolel se je sin žene žene, gospodova hiše; in bolezn njegov je bil več krepko, da se ni ostal v njem duha.
1Kgs.17.18  ona pa reče elija: kaj imam s seboj, človek božji? prišel si k meni, da bi spomenil krivice moje in pogubiti sina mojega?
1Kgs.17.19  a on mu reče: daj mi sina svojega. in vzemši ga iz krila svoje, iznese ga v gornitsu, v katerem je sedel, in položi ga na postelji svoje.
1Kgs.17.20  in klical je k gospodu, in reče: gospod, bog moj, ti si naredil vdova, v katerem jaz prebivam, da pogubiš sina svojega?
1Kgs.17.21  in vrne se nad otrokom trikrat, in klical je gospoda, in reče: gospod, bog moj, naj se povrne duša tega otroka v njem.
1Kgs.17.22  in zgodí se tako, in zopet je klical mož.
1Kgs.17.23  in elija vzeme sina, in izpelje ga iz gornice v hišo, in dá ga materi njegovi. in reče elija: glej, sin tvoj živi.
1Kgs.17.24  pa reče žena elija: glej, spoznal sem, da si božji človek, in da je beseda gospodovo v ustih tvojih.
1Kgs.18.1   in zgodí se po mnogih dnevih, ko se je zgodilo besedo gospodovo v tretji leto, govoreč: pojdi, pokaži se ahabu, in dal bom deželo na zemlji.
1Kgs.18.2   in odide elija, da se pokaže ahabovi. a golod je bila krepka v samariji.
1Kgs.18.3   in pokliče ahab obadja, kteri je bil upravičen, in obadja je bil več bojao se gospoda.
1Kgs.18.4   in zgodí se, ko je jezevel pogubil proroke gospodov, vzel je obadja sto prerokov, in skril jih je po petdeset v pečinah, in jih je hranil z kruhom in vodom.
1Kgs.18.5   in reče ahab obadji: pojdi na zemljo, do vseh vodnih izvodnih, in pri potoku; ali če bomo našli travo, da se oživimo konje in muline, da bi se nič nismo pogubili.
1Kgs.18.6   in razdelili so se za sebe pot, da je prošla. ahab je šel sam putem sam, in obadja je šel samo drugega putem.
1Kgs.18.7   ko je bil pa obadja na poti, glej, pride elija pred njim. in on ga spoznal, in pade na lice svoje, in reče: ti si ti, gospod moj elija?
1Kgs.18.8   on mu reče: jaz sem prišel, povej gospodarju svojemu: glej, elija je!
1Kgs.18.9   on pa reče: kaj sem greh, da dasi svoja hlapca v roko ahabovo, da me pogubi?
1Kgs.18.10  zhiv je gospod, bog tvoj, da ni narod, ali kraljestvo, k kterem ne je poslal gospodar moj, da te išče; in ko so rekli: ni ga! " in zakleje kraljestvo in oblastvo, da te niso našli.
1Kgs.18.11  in sedaj ti praviš: pojdi, povedaj gospodarju svojemu: glej, elija je!
1Kgs.18.12  in zgodí se, ko bom jaz odšel od tebe, duh gospodov te bode vzel v zemljo, katerega ne vém; in ko bom prišel, da te sporočim ahabovi, in on me ne bode pogubil; in hlapec tvoj boje se gospoda od mladosti svoje.
1Kgs.18.13  ali ni ti bilo rečeno gospodarju mojemu, kar sem storil, ko je jezevel pogubil prerokove gospodovih, ko sem skrila sto možov iz prerokov gospodovih, po petdeset v pečavi, in hranil sem na kruhu in vodi?
1Kgs.18.14  in sedaj ti praviš: pojdi, reci gospodarju svojemu: glej, elija je! in on me bode pogubil.
1Kgs.18.15  in reče elija: živi gospod vsemogočni, pred katerim stojim, da mu se bodem danes pokazal.
1Kgs.18.16  in obadja je šel naproti ahabu, in sporočí mu to. in ahab odide naproti iliji.
1Kgs.18.17  in zgodí se, ko je videl ahab elija, reče ahab: ti si ti, ki si razvračal izraela?
1Kgs.18.18  on pa reče: ne sovražim izraela, nego ti in dom očeta tvojega, ko ste prepustili besede gospodove svoje, in hodila si za vaalima.
1Kgs.18.19  in sedaj pošlji, in pripelj k meni ves izrael na gori karmelu, in njih četiri stotine in petdeset prorokov baalovih, kteri so jedli za stola jezabelov.
1Kgs.18.20  in poslal je ahab v vse izraelce, in poklical je preroke na gori karmelu.
1Kgs.18.21  in elija pristopi k vsem ljudstvu, in reče: doklej boste kličali na oboje strani? če je gospod bog, pojdite za njim; če je baal, pojdite za njim. in ljudstvo mu ni odgovoril ni.
1Kgs.18.22  tedaj reče elija ljudstvu: jaz sem ostal samo prerok gospodov, a prerokov baalov je bilo četiri stotine in petdeset.
1Kgs.18.23  da nam dajajo dva volje; in izberé sebi drugega, in naj ga zapljajo, in položajo na dreve, ali ognja naj ne položajo; a jaz bom napravil drugega govedo, in ognjem ne položim.
1Kgs.18.24  in kličite v imenu boga vašega, in jaz bodem kličal imenu gospoda; in bog, kteri bode odgovarjal z ognjem, ta je bog. in ves ljudstvo odgovorí in reče: dobro je.
1Kgs.18.25  in reče elija prorokom baalovih: izberite si enega junca, in pripravite ga prvi, ker ste mnogo; in prizovite ime boga svojega, ali ognjem ne položite.
1Kgs.18.26  in vzeli so telega, kterega je imel, in so ga napravili, in pokličejo ime vaala od jutra do polednega, in rekó: vaalov, usliši nas! ali ni ni glas, in ne odgovorí. in vrnili so se pri oltarji, kterega so napravili.
1Kgs.18.27  in zgodí se v mesu, in zasmejal jih je elija, in reče: kličite s močnim glasom, ker je bog; ta je, da se ne zgodi, ali da se ne sodi, ali če se ne spí, da se vstane.
1Kgs.18.28  in zvestovali so se močnim glasom, in trudili so se po zboru svojem med meči in ložami, dokler se ne izlije krvi na njih.
1Kgs.18.29  zgodí se pa, dokler ne pride večer večer; in zgodí se, ko je prišlo žrtvovanje; ali ni ni glas, in ni bilo glas, ne bi bilo ni glas, ne bi bilo ni glas, in ne bi bilo ni glas, in ne bi bilo ni glas, in ne bi bilo glas.
1Kgs.18.30  in elija reče ljudstvu: pridite k meni. in vsi ljudstvo so prišli k njemu.
1Kgs.18.31  in vzel je elija dvanajst kamenja, po število plemen izraelskih, k kateremu je govoril gospod: izrael bode ime tvoje.
1Kgs.18.32  in postavil je z kamenje žrtvenik v imenu gospodovem; in napravil je okolo oltarja meč, ktero je bilo dva lačev semena.
1Kgs.18.33  in potegnil je koplje na oltar, ktero je napravil, in razpletel je žrebo, in položi ga na drobe; in položil je na oltar.
1Kgs.18.34  in reče: pojdite drugo vrč vode, in izlijte na vsesozhzhenie in na vrg. in reče: pridite drugi drugi raz. in izpolnjevali so. in reče: trdite drugi raz. in izročili so, in reklo so: trećega.
1Kgs.18.35  in voda je prešla okolo oltarja; in morje je napolnil vodom.
1Kgs.18.36  in ko je prišlo, ko je prišlo, prišla se je elija, in reče: gospod, bog abrahamov, izakov in izraelovo, naj spoznajo danes, da si ti bog v izraelu, in jaz sem tvoj hlapec, in da sem storil po tvojim voljo.
1Kgs.18.37  usliši me, gospod, usliši me, da bi ta ljudstvo spoznal, da si ti gospod bog, in da si ti obratil srce svoje.
1Kgs.18.38  in padla je oganj gospoda z neba, in požró vsesozhzhenie, in kamenje, in kamenje, in prah, in vode, ktera je v grobi.
1Kgs.18.39  ko so pa vsi ljudstvo padli na obličje svoje, in rekó: gospod je bog! gospod je bog!
1Kgs.18.40  pa reče ilija ljudstvu: poberite proroke vaalove, naj se nič od njih ne pobegne. in zgrabijo jih. in zapelje jih elija v potok kison, in zakolje jih tam.
1Kgs.18.41  in elija reče ahabu: pojdi, jedi in pij, ker je zvuk žrebe.
1Kgs.18.42  in šel je ahab da jedi in pije; ali elija je šel na vrg karmelo, in pogleda na zemljo, in položil je obličje svoja sredi koljena.
1Kgs.18.43  in reče otroku svojemu: pojdi in pogledaj na morje. in šel je, in pogleda, in reče: nič ni. in reče: pojdi sedem krat.
1Kgs.18.44  in zgodí se sedmi dan: glej, malja oblaka, kakor jačka moža, hodi iz vode. in reče: pojdi, in reci ahabu: zaprešaj se, in snidi, da te ne snide dozhd.
1Kgs.18.45  in zgodí se sedaj, in nebesa so se potemnili oblakom in duhom, in postal je velik dozhd. in achab je plakal, in šel je v jizreel.
1Kgs.18.46  in roka gospodova je bila na eliji, in prepeval je lanje svoje, in hodil je pred ahabom do jizreela.
1Kgs.19.1   in ahab oznaní jezabelu vse, kar je storil ilija, in kakor je bil pogubil vseh prerokov mečem.
1Kgs.19.2   tedaj pošlje jezavel k iliji, in reče: tako naj mi delajo bog, in tako naj pridajo, če bom jutro jutro postel dušo tvojo kakor življenje enega od njih.
1Kgs.19.3   ko se je pa zgodilo, vstal je, in odide za življenje svoje; in pride v virsavijo, ktero je bila v judeji, in pustil je tam otroka svoje.
1Kgs.19.4   a on je šel v puščavi denem put, in pride, in sedí pod jezikom, in prosi, da umre, in reče: dosta je, gospod, vzemi dušo mojo, ker jaz nisem bolji od očetov mojih.
1Kgs.19.5   in ležal je, in sovraží se pod zelem; in glej, neki ga dotakne, in reče mu: vstani in jedi.
1Kgs.19.6   ko pa pogleda, pogleda, in glej, pri glavi njegovem je opravljeno meč in vrč vode. in on je jedl, in pil je, in obrnivši se.
1Kgs.19.7   in vrne se angelj gospodov drugi raz, in dotakne ga, in reče mu: vstani, jedi, ker je veliko na tebi put.
1Kgs.19.8   in vstal je, in jedel, in pil je, in šel je v moči tej jedi četrdeset dnî in četrdeset noč, do božje gore horeba.
1Kgs.19.9   in vnide tam v peshcherje, in ostal je tam. in glej, beseda gospodovo k njemu, in reče mu: kaj si tu tu, elija?
1Kgs.19.10  on odgovorí: gorljivo sem zelal za gospoda, boga nad vojskama; ker so te sinovi izraelovi odpustili; oltarje tvoje so razpalili, in preroke tvoje so pobili mečem. ostal sem jaz enako, in iščejo življenje moje, da ga vzemó.
1Kgs.19.11  in reče: izidi in stoš na gori pred obličjem gospodovem. in glej, gospod je prošlo, in velika in silna duha, ktera razdrjajo gori in razbija skala pred gospodom, ali ne je v duhu gospod. a po duhu potresen, ali ne v potresu gospod.
1Kgs.19.12  in po potresu je oganj, ali ne v ognjem gospod; in po ogenj je glas gorčinega glasa, in tam je gospod.
1Kgs.19.13  in zgodí se, ko je slišal elija, in pokril je obličjem svojem obličjem svojem, in izide, in stojí pod peshcherjo. in glej, glas mu reče: kaj si tu tu, elija?
1Kgs.19.14  on odgovorí: gorljivo sem postal za voljo gospoda, boga nad vojskama, ker so sinovi izraelovi zapustili zaveze tvoje, razodili so oltarje tvoje, in preroke tvoje so pobili mečem; in ostal sem jaz enako, in iščejo življenje moje, da ga vzemó.
1Kgs.19.15  in gospod mu reče: pojdi, vrni se na put svoj na pustinjo damask; in pridi, in pomaži hazaela za kralja aramejega.
1Kgs.19.16  in jehua, sina nimšijeva, pomaži za kralja nad izraelom; in elizeia, sina safatova, iz abel-mehoda, pomaži za preroka vmesto tebe.
1Kgs.19.17  in bode, kdor se bode zveličal od meča hazaelova, pogubi jehú, in kdor se bode zveličal od meče meča, pogubi elizej.
1Kgs.19.18  a ostal sem ostal v izraelu sedem tisoč; vse koljena, ktere se niso zaklevali vaalovi, in vse usta, ktere niso se klanjali.
1Kgs.19.19  in odide odtod, in najde elizeju, sina safatovega, ktera je bila ročena: dvanajst vrg volov pred njim, in on je bil pri dvanajsterim. pa prišla je k njemu, in vrže na nj plašč svoj.
1Kgs.19.20  in izpustil je volje, in pobezhal je za ilijo, in reče: područim očeta svojega, in pojdem za teboj. in elija reče: vrani se, ker sem ti storil.
1Kgs.19.21  in vrne se od njega, in vzel je vrg volov, in zaklal je; in kopal je z vrbami volov, in dal je ljudstvu, in jedli so. in vstal je, in šel je za ilijem, in služil mu je.
1Kgs.20.1   in pobral je ben-hadadov vse vojstvo svoje; in ž njim je bilo trideset in dva kralje, in konje in kolesnice; in odide, in obsedili so samarijo, in obpelili so ga.
1Kgs.20.2   in poslal je poslanice k ahabu, kralju izraelskomu, v mesto.
1Kgs.20.3   in reče mu: tako govori ben-adad: srebro tvoje in zlato tvoje je moje, in žene tvoje in otroci tvoji so moje.
1Kgs.20.4   in kralj izraelski odgovorí in reče: kakor si rekel, gospod moj kralj, tvoj sem jaz in vse, kar imam.
1Kgs.20.5   in oznanjevali so se poslovi, in rekó: tako govori venadad: poslal sem k tebi, govoreč: srebro tvoje in zlato tvoje, žene svoje in dejanje tvoje daj meni.
1Kgs.20.6   glej, jutro v to čas pošlu otroke svoje k tebi, da bodejo hodili hišo tvojo in hiše hlapcev tvojih; in vse, kar je drago z očmi svojimi, potegnejo roke svoje, in vzemó.
1Kgs.20.7   tedaj pokliče izraelski kralj vse starešine, in reče: spoznajte se, in poglejte, da ta ta krivico išče; ker poslal je k meni za žene moje, in za otroke moje, in srebro moje, in zlato moje, in nisem ga odpustil.
1Kgs.20.8   in vsi starešine in ves ljudstvo mu rekó: ne poslušaj, in ne hodi.
1Kgs.20.9   pa reče poslom ben-hadada: recite gospodarju svojemu: vse, kar si ti prvi poslal k hlapcu svojemu, storil bom, ali to besede ne morem storiti. in poslanici odidejo, in odgovoré mu besedo.
1Kgs.20.10  in ben-hadad pošlje k njemu, in reče: tako naj mi delajo bog, in tako naj pridajajo, če bode prah samarijskega izpolnjevalo po vsem ljudstvu, kteri me hodijo.
1Kgs.20.11  kralj izraelski pa odgovorí in reče: " rečite mu: kdor se prepira, naj se ne hvali, kakor kdor se prepira.
1Kgs.20.12  ko je slišal to besedo, ko je pil, on in kralje, kteri so pili v šatorih, reče hlapcem svojim: postavite obličje. in postavijo zoper grad.
1Kgs.20.13  in glej, neki prerok pride k izraelskom kralju, in reče: tako govori gospod: videl si vse to veliko ljudstvo? glej, jaz ga bom dnes predal v roke tvoje, da poznaš, da sem jaz gospod.
1Kgs.20.14  in reče ahab: v čemu? in on reče: tako govori gospod: za otroke oblastnih kraja. in reče ahab: kdo bo potegnil boj? on odgovorí: ti.
1Kgs.20.15  tedaj je prebrosil otroke oblastnih poglavarja, in jih je bilo dvjesta in trideset; in potem je prebrojil ves ljudstvo, vse ljudstvo, ljudstvo, šezdeset tisoč.
1Kgs.20.16  in izšli so po dnevi; in ben-adad je pil piječ v šatorih, on in kralje, trideset in dva kralje, kteri so ga pomočili.
1Kgs.20.17  in prišli so prvi mladeniči veliteljev kraja. in ben-hadad pošlje, in oznanjevali so mu, govoreč: moža so izšli iz samarije.
1Kgs.20.18  on pa reče: če so izšli za mir, pojmite jih žive; in če so izšli za boj, vzemite jih žive.
1Kgs.20.19  ko so se pa izšli iz mesta otročnike oblačnih, in vojska za njimi.
1Kgs.20.20  in pobili so vsak tistega, kteri ga je dopustil, in aramejci so pobežali, in poganjal jih je izrael. in venadad, kralj aramejski, se je rešil na konji z konjanikami.
1Kgs.20.21  in izide izraelski kralj, in vzel je kone in kolesnice, in porazil je aramejce veliko porav.
1Kgs.20.22  in pristopivši prorok k izraelskom kralju, reče mu: pojdi, zdrani se, in spoznaj se, in glej, kaj ti bodeš delal; ker po prvi godu kralj aramejski pride zoper tebe.
1Kgs.20.23  in hlapci kralja sirijske rekó mu: bog njih je bog gornih; za to so bili krepki od nas; ali bodemo se bojati z njimi po ravni strani, da bodemo silni od njih.
1Kgs.20.24  tudi to delaj: odvrni kralje, vsak po mestu svojem, in postavi kraljestvo po njih mestu.
1Kgs.20.25  in predaj ti vojsko, kakor ta vojska, ktera je padla od tebe, in konje, kakor konje, in kolesnice za konje; in bodemo bojali z njimi na ravno ravno, in bodemo silni veči od njih. in poslušal je glas njih, in storil je tako.
1Kgs.20.26  in zgodí se, ko je bila rok, in venadad pregleda aramejce, in šel je v afek, da se boje zoper izraela.
1Kgs.20.27  in sinovi izraelovi posetili so se, in prišli so, in prišli so jih naproti; in izraelci se utaborijo naproti njih kakor dva stada kozla; aramejci so pa napolnili zemljo.
1Kgs.20.28  in pristopivši božji človek, in reče kralju izraelovu: tako govori gospod: za to, da so aramejci govorili: gospod je bog gor, a ne bog dolî, bodem dal vse to veliko vojska v roko tvojim, da boste spoznali, da sem jaz gospod.
1Kgs.20.29  in tábovali so se drugega pred seboj sedem dnî. in v sedmi dan je postal boj; in pobili so izraelci aramejce sto tisoč lačev v enem dan.
1Kgs.20.30  a ostali so pobegli v afek, v grad; in padlo je zid na dvadeset in sedem tisoč ljudi, kteri so ostali. in ben-adad je bežal, in šel je v mesto, da je ležal v pokoj.
1Kgs.20.31  pa mu rekó hlapci njegovemu: glej, mi smo slišali, da so kralji izraelovi milosti kralji; položimo pa vretice na stegna naše, in širi na glave svoje, in pojdemo k kraljem izraelskom, ali bi li oživil življenje svoje.
1Kgs.20.32  in opasili so se vretih po stegnakh svojih, in vrgli so šila na glave svoje, in pridejo kralju izraelovu, in rekó: hlapec tvoj ben-adad pravi: ohrani me življenje moje. on pa reče: je li še živ? brat mi je.
1Kgs.20.33  moža so pa za to spomenili, in pospevali so ga, in izročili so besedo iz ust njegovih, in rekó: brat tvoj ben-hadad! in on reče: pojdite, vzemite ga. in venadad je prišel k njemu, in izpeljal ga na kolesnico.
1Kgs.20.34  in reče mu ben-ahaz: gradove, ktere je prejel oče moj od očeta svojega, oddam; in potegni si ti ulice v damasku, kakor je postavil oče moj v samariji. a jaz sem, v zavezi, pustim te odpustiti. on je razložil z njim zavezo, in odpustil ga je.
1Kgs.20.35  tedaj reče eden iz prerokov prerokov k bližnjemu svojemu po besedi gospodovo: udari me! " ali človek ne hotel ga udariti.
1Kgs.20.36  pa mu reče: za to, da nisi poslušal glas gospodovo, glej, kedar si odšel od mene, udarí te lev. in ko se je odšel od njega, najde ga lev, in udaril ga je.
1Kgs.20.37  in najde drugoga človeka, in reče: udari me! in človek ga je udaril, in udaril ga je.
1Kgs.20.38  in prošla se je prerok, in postavil se pred kraljem na poti, in spletal se je v časlo očí svoje.
1Kgs.20.39  ko je pa kralj prošlo, klical je pred kraljem, in reče: hlapec tvoj je izšel na boj; in glej, neki človek je prišel, in pripeljal me človeka, in reče mi: hrani tega moža; če ga izide, to bode tvoja življenje za njegovo življenje, ali ti bodeš storil talent srebra.
1Kgs.20.40  in ko je storil tvoj sluga tu in tu, to ni bil. pa mu reče kralj izraelski: glej, ti si to, kar si storil.
1Kgs.20.41  tedaj so pospešal, in odseče pokryvalo od očî svojih, in spoznal ga je kralj izraelski, da je eden od prerokov.
1Kgs.20.42  in reče mu: tako govori gospod: za to, da si izpeljal iz roke moža, kterega je bila pogubljena, da bode tvoje duša za njegovo življenje, in ljudstvo tvoje za ljudstvo njegovo.
1Kgs.20.43  in kralj izraelski odide, žalosten in osramoten, in pride v samarijo.
1Kgs.21.1   zgodí se pa to. in ko se je to zgodilo, zgodilo se je v jizreeli jizreelski vinograd pri kraji ahaba, kralja samarijskoga.
1Kgs.21.2   in achab govori nabotu, govoreč: daj mi svoj vinogradnik, da mi bode zelen sad, ker je blizu mojo hišo; in dam ti za to dobro vinogradnik bolje od njega; ali če ti je ugodno, dam ti srebro za srebro.
1Kgs.21.3   a nabot reče ahabu: ne daj, gospod, da ti dajem nasledstvo očetov mojih.
1Kgs.21.4   in ahabov je prišlo sramoto, in ležal je v posteli svojem; in pokril je obličje svoje, in ne jedel kruha.
1Kgs.21.5   izebel pa, žena njegova, pride k njemu, in reče mu: kaj si ta duh tvoj, da ne jedeš kruha?
1Kgs.21.6   on jej pa reče: kajti govorila sem z nabot jizreelcem, govoreč: daj mi vinograd svoj za srebro; ali če hočeš, dam ti drugo vinogradnik vmesto njega. ali on reče: ne dam ti vinogradnika svojega.
1Kgs.21.7   pa mu reče jezabela žena njegova: ti si sedaj kraljestvo nad izraelom? vstani, jedi kruh, in daj se dobro; jaz ti bodem dal vinograd nabot jizreelčega.
1Kgs.21.8   in pisal je pismo v imenu ahabovi, in zapečati ga po pečati njegovem, in poslala je pismo do starešin in svobodnih, kteri so prebivali z nabotom.
1Kgs.21.9   in napisal je v pismih, govoreč: oznanjajte posto, in sedite nabot na početku početku.
1Kgs.21.10  in postavite dva krivičnih moža pred njim, in naj pričajo zoper njega, govoreč: ti si zaklinjal boga in kralja. in izvedite ga, in kamenjajte ga, da bi umrl.
1Kgs.21.11  in moža mesta njegova, starešine in starešine, kteri so prebivali v mestu njegovem, storili so, kakor jim je izrekel jezabel, kakor je pisano v knjigah, ko jim je poslala.
1Kgs.21.12  naredili so posto, in posadili so nabot v početku ljudstva.
1Kgs.21.13  in došli so dva krivičnih možnih moža, in sedó se pred njim; in krivični ljudje so pričali zoper nabot, govoreč: nabot je zaklinjal boga in kralja. in izpeljali so ga ven iz mesta, in kamenjali so ga kamenjem, da je umrl.
1Kgs.21.14  in poslali so jezabelu, govoreč: nabot se je kamenoval, in je umrl.
1Kgs.21.15  ko je pa izebel slišal, da je nabot živel, da je umrl, reče jezabelu: vstani in vzemi vinograd nabot jizreelčega, kateri ti ni dal za pič za srebro; ker nabot ne živi, nego je umrl.
1Kgs.21.16  in zgodí se, ko je čuo achab, da je umrl, vstal je, in snide ahab, in snide do vinogradnika jizreelčega, da ga zabere.
1Kgs.21.17  tedaj se reče gospod k eliji tišbijcu, govoreč:
1Kgs.21.18  vstani in pojdi pred ahabom, kraljem izraelskemu, kteri je v samariji; glej, on je v vinogradniku nabotu, kam je prišel, da ga zabere.
1Kgs.21.19  in govori mu, govoreč: tako govori gospod: ti si bil pogubljen in zagrabil? za to mu reci: tako govori gospod: na mestu, k kojem so psi lizali krvi nabota, psi bodo lizali krvi tvojo v krvi svojem.
1Kgs.21.20  in reče ahab elija: ali si me našel, sovražnik moj? a on odgovorí: našla sem, ker si se napravil, da storiš to, kar je zlo v očích gospodovih.
1Kgs.21.21  glej, jaz pripeljem na te hudo, in izpolnjeval te bodem, in iztrebil bodem ahaba vsakega, kteri je prišlo k zidu, in tistega, kteri je ostavljen v izraelu.
1Kgs.21.22  in postal bodem hišo tvojo kakor hišo jeroboama, sina nebatova, in kakor hišo baša, sina ahijina, za voljo krivičnosti, katero si razdražil, in pregrešil si izraela.
1Kgs.21.23  in o jezabelu je pa izgovoril gospod, govoreč: psi bodo jedili jezabelu v prostoriji jizreel.
1Kgs.21.24  kdor umre ahabovo v mestu, pojedli bodo psi, in kdor umre na polji, pojedli bodo ptice nebeške.
1Kgs.21.25  ali nič ni kakor ahab, kteri se je prodal, da bi delal to, kar je zlo v očích gospodovih, ko ga je izročil jezabela, žena njegova.
1Kgs.21.26  in delal je več več, da hodi za gidotami, kakor so storili amorejci, katerih je gospod izganjal pred izraelci.
1Kgs.21.27  ko je pa ahab slišal te besedo, razdaril je svoje haljine, in obleče vretijo po telesu svojem, in ležal je; in ležal je v vretih, in ležal je v vretih; in obleče se v vretih, v dan, v katerem je bil udaril nabot jizreelčega.
1Kgs.21.28  in prišel je beseda gospodovo elija, sina ahabovega, in reče gospod:
1Kgs.21.29  videl si, kakor se je ahab pred menoj pokoril? za to, da se je skril pred menoj, nisem pripeljal hudo v dnéh njegovem; nego v dnéh sina njegovega dovedu krivico zoper njega.
1Kgs.22.1   in ostali so tri leta, in ne je bilo boj mezhdu sirijem in izraelom.
1Kgs.22.2   a v tretji leto je prišel jošafat, kralj judovski, k kralju izraelskomu.
1Kgs.22.3   in kralj izraelski reče svojim hlapcem: véste li, da nam je ramot-gilead? a mi hočemo, da ga vemo iz roke kralja sirijskega?
1Kgs.22.4   in reče jošafatu, in reče jošafatu: pojdeš li z menoj na boj na ramot gilead? in reče jošafat izraelski: kakor jaz, tako tudi ti, kakor moj ljudstvo, kakor tvoj ljudstvo, kakor tvoji konji, kakor tvoji konji.
1Kgs.22.5   in reče jošafat izraelskemu kralju: vprašaj se torej danes, kar je gospod.
1Kgs.22.6   in zbere izraelski kralj proroke, kakor četiri sta moža, in jim reče: hodim li na boj na ramot-gilead? ali odgovoré. in rekó: pojdi, kajti gospod ga bo predal v kraljestvo roke.
1Kgs.22.7   ali reče jošafat: je li še nekaj preroka gospodova, da bi se vprašali gospoda po njem?
1Kgs.22.8   kralj izraelski pa reče jošafatovi: je še eden človek, za kterega bi se vprašali gospoda; ali jaz ga nenavidím, ker ne govori dobro o meni, nego zlo. a jošafat reče: naj ne govori kralj tako.
1Kgs.22.9   in pokliče izraelski kralj eden skopnika, in reče: brzo pripelj mikheia, sina jimljevega.
1Kgs.22.10  in kralj izraelski in jošafat, kralj judovski, sedeli so se vsak na prestole svojem, oblečeni v oblečji v vratih samarijskim, in vsi preroki prorokujo pred njimi.
1Kgs.22.11  in sedekija, sin kenaanov, napravi sebi železne rogi, in reče: tako govori gospod: po tem bodeš razglasil sirijo, dokler se ne izpolniš.
1Kgs.22.12  in vsi preroki prorokujo tako, govoreč: pojdi v ramot-gilead, in uspeš se; ker gospod ga bo predal kralju v roko.
1Kgs.22.13  in posel, kteri je šel pokličati mijejo, reče mu: glej, vsi preroki po enem ustih govoré dobro kralju; daj pa tudi ti besede tvoje kakor besede enega od njih, in govori dobro.
1Kgs.22.14  pa reče mihej: živi gospod, da to, kar mi reče gospod, to bom govoril.
1Kgs.22.15  ko je prišel k kralju, reče mu kralj: mihej, hodim li na boj na ramot-gilead, ali da se ne potegnem? a on mu reče: pojdi, in blagopospeš se, in gospod ga bo predal v roko kraljestvo.
1Kgs.22.16  in kralj mu reče: kolikrat naj te zaklinjam, da mi govoriš drugo resnico v imenu gospodovem?
1Kgs.22.17  on pa reče: videl sem ves izrael razpr po gorama, kakor ovce, ktere niso pastiri. in gospod reče: ne imajo gospodovega; naj se vračajo vsak v svoj dom v miru.
1Kgs.22.18  in reče kralj izraelski jošafatu: ali ti nisem ti rekel, da mi ne prorokuje dobro, nego zlo?
1Kgs.22.19  in reče mihej: zato poslušaj besedo gospodovo: videl sem gospoda, sedečega na prestole svojem, in vse vojska nebeške stajajo za njega po desno in po levo.
1Kgs.22.20  in gospod reče: kdo hodi ahaba, da bi šel in padl v ramot-gilead? in eden reče tako, a drugi tako.
1Kgs.22.21  in izide duh, in stopi pred gospodom, in reče: jaz ga bom prevolil. in gospod mu reče: čemu?
1Kgs.22.22  on pa reče: pojdem, in bodem duh lažnjiv v ustih vseh prerokov njegovih. in on reče: preklinjaš, in ti bodeš mogel. izidi, in delaj tako.
1Kgs.22.23  in sedaj, glej, dal je gospod duh lažljiv v ustih vseh prerokov tvojih, in gospod je govoril zoper tebe hudo.
1Kgs.22.24  tedaj pristopijo sedekija, sin kenaanov, in udarí mikeja po čarji, in reče: kaj duh gospodov je prišel, da bi govoril s seboj?
1Kgs.22.25  in mihej reče: glej, vidiš te v dan, kedar vnideš v pokoje v pokoje, da se skriješ.
1Kgs.22.26  in kralj izraelski reče: vzemite miheja in odpeljite ga k amonu mestu mestu, in joasu, sinu kraljestvo.
1Kgs.22.27  in reci: vejte tega v ječo, in jedite ga kruha stiske in vode žalosti, dokler se ne vračam v miru.
1Kgs.22.28  pa reče mihej: če se vračeš v miru, ne govori gospod zoper mene.
1Kgs.22.29  in prišel je kralj izraelski in jošafat, kralj judovski, zoper ramot-gilead.
1Kgs.22.30  in reče kralj izraelski jošafatu: pripeljal se bom, in vnidem v boj; ti pa obleči obleke svoje. in zgrabi se kralj izraelski, in vnide v boj.
1Kgs.22.31  kralj aramejski je dal po trideset in dva vojske vojske svoje, govoreč: ne bojte se ni zoper malo, ni veliko, nego samo z kraljem izraelovim.
1Kgs.22.32  in zgodí se, ko so videli véliki vojske jošafata, rekó: ta je kralj izraelski! in otočili so ga, da bi se bojali zoper njega. in zavpije jošafat.
1Kgs.22.33  in ko so videli vojske vojske, da to ni izraelski kralj, odvrnili so se od njega.
1Kgs.22.34  ali drugi človek je naklal luka, in udaril je kraljestvo izraelskovo sredi panja in pance. in reče jeziku svojemu: obrati se, in izpelji me iz boje, ker sem bil razdražen.
1Kgs.22.35  in sramotilo se je boj v tem dan, in kralj je storil na svojem kolesnici pred aramejci; in umrl je večer, in kri krvi izpolnjevala se v klad jeza.
1Kgs.22.36  in zgodilo se je vojska, ko je zašlo solnce, govoreč: vsak v svoj mesto in vsak svoj zemljo!
1Kgs.22.37  tako je kralj umrl in prišel v samarijo; in pokopali so ga kralja v samariji.
1Kgs.22.38  in opečali so kola v samarijo, in psi so lišali krvi njegovo, in bludnice so se mazali v krvi, po besedi gospoda, katero je govoril.
1Kgs.22.39  ostala hiše ahabovega, in vse, kar je storil, in dom slonovega, ktero je zgrabil, in vse gradove, ktere je postavil, ne so li zapisani v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
1Kgs.22.40  in ahab je počinel z očetami svojimi, in zakraljeval se je po njem njegov sin ahazja.
1Kgs.22.41  jošafat, sin asa, zakraljeval je nad judom v četveri leto ahabova, kralja izraelova.
1Kgs.22.42  bilo je bilo trideset in pet let, ko je bil kraljal, in kraljeval je dvadeset in pet let v jeruzalemu. ime mu je bilo ime azuba, dcera šilhijeva.
1Kgs.22.43  in hodil je po vsem putem očeta svojega asa, in ne odide od nje, storivši to, kar je pravo v očích gospodovih. ali visoko ne so izgnani; ljudstvo je še prinosil in kadil na viših.
1Kgs.22.44  josafat je imel mir z kraljem izraelovim.
1Kgs.22.45  ostala povičja jošafata, in njegova moč, ko je storil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih?
1Kgs.22.50  in jošafat je počinil z očetami svojimi, in pogreben je z očetami svojimi v mestu davida, očeta njegovega. in votsaril se je joram, sin njegov.
1Kgs.22.51  ahazja, sin ahabov, zakraljeval je nad izraelom v samariji, v sedmi leto josafata, kralja judske, in kraljeval je v izraelu dva let.
1Kgs.22.52  in delal je to, kar je zlo v očích gospodovih, in hodil je putem očeta svojega in po poti jezabelja, matere svoje, in v grehih jeroboama, sina nebatova, kateri je vsodil izraela.
1Kgs.22.53  in pokoril se je baalim, in klanjal se je, in razdražil je gospoda, boga izraelova, po vsem, kar se je zgodilo pred njim. in služil je baalu, in klanjal se je pred njim; in razdražil je gospoda, boga izraelova, po vsem, kar se je zgodilo pred njim.
2Kgs.1.1    in pobunilo se je moab zoper izraela po smrti ahabovo.
2Kgs.1.2    in zapade je ahazja po mreži v gornji svoji, ki je v samariji, in razbolel se je. in pošlje glasnike, in reče jim: pojdite, prosite baal-zebuba, boga ecronovega, da bi se ozdravil iz tega bolesti.
2Kgs.1.3    pa reče angelj gospodov iliji tišbe, govoreč: vstani, pojdi naproti poslanjem kralja samarijskega, in reci jim: je li nič boga v izraelu, da boste šli prosili baalzebuba, boga ekronskega?
2Kgs.1.4    zato tako govori gospod: z postelja, na ktero si se popelil, ne sedeš od nje, nego nepremenno umresh. in elija odide.
2Kgs.1.5    in oznanjevali so se poslovi k njemu, in reče jim: kaj ste se vrnili?
2Kgs.1.6    in rekó mu: sedaj je prišel človek naproti nam, in reče nam: pojdite, obranite se k kralju, kteri vas je poslal, in rečite mu: tako govori gospod: za to, da ne je boga v izraelu, da si ti šel prosil baal-zebuba, boga ekronskega? za tako se ne bodeš snila z posteljo, na ktero si se bil sedel, nego umreš.
2Kgs.1.7    in reče jim: kaj je ta človek, kteri je prišel vam naproti, in je govoril vam te besede?
2Kgs.1.8    oni mu pa odgovoré: neki človek je oblečen, in s kožem belom opazen. on pa reče: to je ilija tisbijčan.
2Kgs.1.9    in poslal je k njemu pedesetnika z petdeset, kteri so bili pri njem; in ko pride k njemu, glej, sedel je na vrhih gori. in reče mu petdesetnik: človek božji! kralj ti reče: sedi!
2Kgs.1.10   in odgovorí ilija, in reče petdesetniku: ako sem božji človek, sodi oganj iz neba, in požre te in tvojo petdeset; in prišel je oganj iz neba in požrla ga in njih petdeset.
2Kgs.1.11   kralj pa pošlje k njemu drugega petdesetnika in njegove pedeset. in reče mu petdesetnik, in reče mu: človek božji! tako pravi kralj: sedaj sidi!
2Kgs.1.12   in odgovorí ilija, in reče jim: ako sem božji človek, snide oganj z neba, in požre te in tvojo pedeset. in prišel je oganj iz neba in požró ga in njih petdeset.
2Kgs.1.13   kralj pa pošlje trećega petdesetnika in njegove petdeset; in ko je prišel tretji petdesetnik, pride, in pade na kolena svoja pred ilijo, in prosil ga je, in reče mu: človek božji! da bode moja duša in srce teh petdeset hlapcev tvojih pred tvojim očí!
2Kgs.1.14   glej, oganj je prišel z neba, in požrl je te dva prvih petdesetnika in njih petdeset; a sedaj naj se moja duša bolja v tvojim očjih.
2Kgs.1.15   in angelj gospodov reče iliji: sedi s njim, ne boj se ga. in on vstal, in snide z njim k kralju.
2Kgs.1.16   in reče mu: tako govori gospod: kaj si poslal glasnike, da se iščeš z vaal-zebubom, bogu ekron, za to, da se ne bodeš odšel z posteljo, na ktero si šel, ker boš umrl.
2Kgs.1.17   in umrl je po besedi gospoda, katero je govoril elija.
2Kgs.1.18   ostala zhe beseda ahazijina, kar je storil, ne so li zapisani v kronih dnî kraljevah izraelskih? ali joram, sin ahabov, je postavil nad izraelom v samariji, dvanajst let, v osmi let josafata, kralja judina, ali ne kakor njegovi bratje, ni mati njegova.
2Kgs.2.1    in zgodí se, ko je bil gospod oznanjal elia v vitru k nebu, odide elija in elizej iz gilgala.
2Kgs.2.2    in reče elija elizeju: ostani še, ker me je gospod poslal do betela. in elizej reče: zhiv je gospod in živa duša tvoja, da te ne ostanem. in pridejo v betel.
2Kgs.2.3    in prišli so sinovi prerokov, kteri so bili v betelu, k elizeju, in rekó mu: veste li, da gospod danes vzeme gospodarja svojega od glave tvojega? in on reče: tudi jaz vém, molčite.
2Kgs.2.4    in elija mu reče: elizej, ostani ovdje, ker me je gospod poslal v jerihon. in reče elizej: zhiv je gospod in živa duša tvoja, da te ne pustim. in pridejo v jerihon.
2Kgs.2.5    in pristopijo sinovi prerokov, kteri so bili v jerihonu, k elizeju, in rekó mu: spoznaš li, da gospod dnes vzeme gospodarja svojega od glave tvojega? on pa reče: tudi jaz vém; molčite!
2Kgs.2.6    in reče mu elija: sedi ovamo, ker me je gospod poslal do jordana. in reče elizej: zhiv je gospod in živa duša tvoja, da te ne pustim. in šli so oba.
2Kgs.2.7    in pedeset prerokov je bilo pedeset prerokov, in stajali so se naproti izdaleka, in oba sta storil na jordanu.
2Kgs.2.8    tedaj vzeme ilija svoj plašč, in skril je, in udaril je po vodi, in razdrla se je ta vode na drugega strani, in prešli so oba po puščavi.
2Kgs.2.9    in zgodí se, ko so prešli, reče elija elizeju: prosi, kaj bi ti storila, predno se bom odvrnil od tebe. in elizej reče: daj, da bi bila dvojčina duha tvojega na meni.
2Kgs.2.10   on pa reče: žalosti si prosil; če si me videl, da bom vzel od tebe, to ti bode tako; ali če ne, to se ne bo zgodilo.
2Kgs.2.11   in zgodí se, ko so šli in govorili, glej, ognjena kola in ognjeni konji razločili oba; in solnce se je vzel v vidnji na nebo.
2Kgs.2.12   elizej pa ugleda, in kliče: oče moj, oče moj! kola izraelovo in konjanici njegovi! in ni ga več videl. in vzel je oblačila svoje, in razdrije jih v dva roke.
2Kgs.2.13   in vzdigne je plašč elia, ktera je padla od njega, in vrne se, in stopi na bregu jordanu.
2Kgs.2.14   in vzel je plašč elia, ktera je padla od njega, in udaril je po vodi, in reče: kje je gospod, bog ilija? on je pa udaril vode, in razbijo se na eno in drugo; in elizej je prešlo.
2Kgs.2.15   ko so ga pa videli sinovi prerokov, kteri so bili naproti jerihonu, in rekó: duh elija je počita na elizeju. in pridejo k njemu, in klanjali so se pred njim na zemljo.
2Kgs.2.16   in rekó mu: glej, pri tvojim hlapcem je pa petdeset močnih moža; pojdejo pa, da iščejo gospoda tvojega, da ga ne bo povzdignil duh gospodov, in vrl ga je na enega gore, ali na enega kraja. in reče: ne pošljajte.
2Kgs.2.17   ali so ga zadržali, dokler se ne sramoti, reče: pošljajte! in poslali so petdeset ljudi; in iščejo tri dnî, in niso ga našli.
2Kgs.2.18   ko so se pa vrnili k njemu, ko je sedel v jerihonu, reče jim: nisem vam rekel: ne pojdite?
2Kgs.2.19   in gradski možjé rekó elizeju: glej, prebivališče mesta je dobro, kakor vidijo gospodar moj; ali vode je hudo, in zemlja neplodna.
2Kgs.2.20   on pa reče: vzemite mi novo čelo, in položite tam sè sol. in vzemó ga.
2Kgs.2.21   in izide k izhodu vodâ, in vrže na nj sol, in reče: tako govori gospod: ozdravil sem te vode; ne bode nič več smrt in neplodnost.
2Kgs.2.22   in voda se ozdravi do današnjega dana, po besedi elizega, katero je govoril.
2Kgs.2.23   in odide odtod v betel; in ko je šel po poti, izide iz mesta malé mladeniči, in potopali so ga, in rekó mu: hodi, pleve! hodi gore!
2Kgs.2.24   on se odstopi, in videl je, in proklinjal jim je v imenu gospodovem. in glej, dva medveč izide iz lesa, in razdražili so od njih četrdeset in dva otroka.
2Kgs.2.25   in odide odtod na goru karmelu, in odtod se vrne v samarijo.
2Kgs.3.1    joram, sin ahabov, zakraljeval je nad izraelom v osemnaestim leto josafata, kralja judovega, in kraljeval je dvanajst let.
2Kgs.3.2    in delal je to, kar je hudobno v očích gospodovih, ali ne kakor njegov oče in mati njegovega; in odvrnil je posvátj vaalov, ktere je storil njegov oče.
2Kgs.3.3    ali v greh jeroboama, sina nebatova, katero je vsodil izraela, ne odstopi od njih.
2Kgs.3.4    meša, kralj moapski, je storil stokač; in pripeljal je kralju izraelskomu sto tisoč janjav in sto tisoč baraničev.
2Kgs.3.5    ko je pa umrl ahabov, pobunilo se je kralj moapski pred kraljem izraelovim.
2Kgs.3.6    in prišel je kralj joram v tem dan iz samarije, in prebrojil je ves izrael.
2Kgs.3.7    in šel je, in pošlje k josafatu, kralju judejskomu, govoreč: kralj moapski je povrnil zoper mene; hoćeš li šel z menoj na boj zoper moab? on pa reče: pojdem, kakor ti, kakor ti, moj ljudstvo, kakor tvoj ljudstvo, kakor tvoji konji, kakor tvoji konji.
2Kgs.3.8    in reče: kakošno pot bom prišel? on pa reče: po puščavi edomske.
2Kgs.3.9    in odidejo kralj izraelski in kralj judov in kralj edomski; in ko so prešli sedem dnî, ne bi imel vode pred vojskotom in skotom, kteri so bili po njih nogah.
2Kgs.3.10   in reče kralj izraelski: o, da je poklical gospod te tri kralje, da bi jih predal v moapske roke.
2Kgs.3.11   ali reče jošafat: je li še nekaj preroka gospodov, da bi ga prosili gospoda? in eden od služabnikov kralja izraelova odgovorí in reče: tu je elizej, sin safatov, kteri je izlajal vode na roke iliji.
2Kgs.3.12   in reče iosafat: ima pri njem besedo gospodovo. in sešli so k njemu izraelski kralj in jošafat in kralj edomski.
2Kgs.3.13   in elizej reče kralju izraelovu: kaj imam jaz in ti? pojdi k prorokom očeta svojega, in k prorokom očeta svojega. in izraelec mu reče: ne, ker je gospod poklical te tri kralje, da bi jih predal v roke moapskim.
2Kgs.3.14   in reče elizej: zhiv je gospod močnih, pred katerim stojim, da ne bom videl obličja jošafata, kralja judejskoga, da bi te ne videl, da bi te videl.
2Kgs.3.15   a sedaj mi vzemó zapečatnika. in zgodí se, ko zgrabi strunnik, in bila je na njem roka gospodova.
2Kgs.3.16   in reče: tako govori gospod: naredite po tej potoku jame grobe.
2Kgs.3.17   ker tako govori gospod: ne boste videli duha, in ne boste videli doč; in ta potok se bode napolnil vodom, in pijete vi in stoke vaše in stoke vaše.
2Kgs.3.18   ali to je več pred očmi gospodovim; ker on bo predal moapce v roke svoje.
2Kgs.3.19   in udarili boste vsadili vsako grad krepko, in vsako dobro drevo boste razvalili, in vsadili boste vsi vodni izvori, in vsakega dobrega polja delate z kamenjem.
2Kgs.3.20   in zgodí se jutro, ko je prišlo žrtvovanje, glej, prišla je voda iz poti edomske, in napolnila se je zemlja vodom.
2Kgs.3.21   ko so pa vsi moabici slišali, da so kraljevi šli bojovati z njimi, klikali so vse, kteri so bili oblečeni z belom in vekomaj; in postavijo se na područje.
2Kgs.3.22   in ko so vstali jutro ujutro, ko je solnce zašlo nad vodami, videli so se moapci naproti, kakor kri, kakor kri.
2Kgs.3.23   in rekó: to je kri! pobili so se kraljevi, in pobili so eden drugega; sedaj pa na plijen, moab!
2Kgs.3.24   in ko so prišli v izraelsko tabor, vstali so izrael, in pobili so moava, in pobežali so se pred njima; in ko so prišli, prišli so, in udarili so moab.
2Kgs.3.25   in gradili so gradove, in vsadili so vsakega dobrega častú, in vsadili so ga; in vsadili so vse vodove vode; in vsadili so vsako dobro drevo, dokler ne ostavijo kamenja iz kir-hareseta. in zaklevali so pravitniki, in pobili so ga.
2Kgs.3.26   ko pa ugleda moapski kralj, da je boj za njih, vzel je ž seboj sedemsta možnih, kteri so nosili meč, da bi se udarili k kralju edomskomu, ali niso mogli.
2Kgs.3.27   in vzel je sina svojega prvorojenega, kteri je imel kraljestvo vmesto njega, in prinese ga na vsesozhzhenie na zidu. in zgodilo se je veliko krivičnost na izraelu. in povrnili so se od njega, in vrnili so se v zemljo.
2Kgs.4.1    in jedna žena od prerokov prerokov zakriči elizeju, govoreč: hlapec tvoj, mož moj, je umrl; in ti véš, da je bil hlapec, da se se boji gospodovo, da bi vzel dva sina mojo za hlapce.
2Kgs.4.2    elizej mu pa reče: kaj naj ti storim? povedaj mi, kaj imaš v hiši? ona pa reče: hlapca tvoja ni nič v hiši, razen moč s oljem.
2Kgs.4.3    in reče jej: pojdi, prosi za sebe posudo izvne, od vseh sosednih svojih, posuje praznih, ne malo.
2Kgs.4.4    potem vnidi, in zatvori vrata za seboj in za sinom tvojim, in izlij v vse to več; in napolni se, da izpolniš.
2Kgs.4.5    in odide od njega, in zamknó vrata za seboj in za sinom svojimi; in oni so prišli k njej, in ona je izlivala.
2Kgs.4.6    ko se je napolnila vekomaj, reče jej sinu: pripeljite mi še posuč. on jej pa reče: nič ni več. in postopila je olivo.
2Kgs.4.7    in prišla je, in sporočí človeku božjemu. in reče elizej: pojdi, zadaj ulje, in zaplatí plačilo svoje; in ti in sinovi tvoji boste živeli.
2Kgs.4.8    zgodí se pa dan, da je elizej prešlo v soumu, in tam je bila žena velika, in zagrabi ga, da bi jedl kruh. in zgodí se, da je, kjer je šel, odide tam jesti.
2Kgs.4.9    pa reče žena svome možu: glej, spoznal sem, da je ta sveti človek božji, kteri je storil neprestano.
2Kgs.4.10   podelimo mu pak malo gorje, in položimo mu tu postel, stola, stol in svetilnik; in če pride k nam, povrne se tam.
2Kgs.4.11   in zgodí se dan, in pride tam, in snide v gornico, in leží tam.
2Kgs.4.12   in reče gehazi, otroku svojemu: pokliči tu šunamičku. in poklical je, in ona sta pred njim.
2Kgs.4.13   in reče mu: reci jej: glej, ti si postanovil vse težko, kaj bi ti storil? kaj bi ti bilo, da bi ti bilo rečeno pred kraljem ali vojskotom vojskovemu? ona pa reče: jaz prebivam sredi naroda svojega.
2Kgs.4.14   on pa reče: kaj bi ti storiti? in gehazi reče: ali ni sina, in moža njeno je starec.
2Kgs.4.15   in pokliče ga, in stopi pred vratima.
2Kgs.4.16   in reče jej: v to čas, v to čas, ti boš imel sina. ona pa reče: ne, gospodarje moj, božji božji, ne preklinjaj službe svoje.
2Kgs.4.17   in žena zače, in rodila je sina v to čas, v to čas, kakor je govoril jej elizej.
2Kgs.4.18   zgodí se pa otrok; in zgodí se, ko je izšel otrok k očetu svojemu, k žencem.
2Kgs.4.19   in reče očetu svojemu: glava moja, glava moja! in reče otroku: vzemi ga k materi njegovej.
2Kgs.4.20   in vzeme ga, in vzeme ga k materi svojej; in ležal je na kolenih njenih do polednega, in umrl je.
2Kgs.4.21   in vrši ga, in položi ga na postel človeka božjega, in zače za njim, in izide.
2Kgs.4.22   in pokliče moža svoje, in reče: podaj mi pa enega od otročičev in enega osla, da pobegnem k človeku božjemu, in obrnem se.
2Kgs.4.23   on pa reče: kaj ti ideš k njemu? nič ne je večer, ni sobota. ona pa reče: mir.
2Kgs.4.24   in osedla je oslica, in reče otroku svojemu: podaj, pojdi, ne moči mi se, če bi ti rekel.
2Kgs.4.25   in prišla je, in pride k človeku božjemu na goro karmelu. in ko je videl človek božji od nje, reče gehazi, hlapcu svojemu: glej, to je šunamita.
2Kgs.4.26   pojdi jej naproti, in reci jej: je li ti dobro? je med možem tvojem, če je med otrokom? a ona odgovorí: mir.
2Kgs.4.27   in prišla je k elizeju na gori, in prejel je noge njegove. in gehazi se približa, da ga zapustí. ali božji človek reče: pustij jo, ker je duša njena razvračena, in gospod je skril od mene, in ni mi povedal.
2Kgs.4.28   a ona odgovorí: je li sem prosil sina svojega? nisem li rekel: ne zabludi se z menoj?
2Kgs.4.29   in reče elizej gihaziju: prepevi lanje svoje, in vzemi štap svoj v roko svojo, in pojdi. če sprejneš moža, ne pozdravljaj ga; in če te kdo pozdravi, ne odgovorí mu; in položi zheznu moje na obličje otroka.
2Kgs.4.30   ali mati otroka reče: zhiv je gospod in živa duša tvoja, da te ne pustim. in vstal je, in šel je za njo.
2Kgs.4.31   in gehazi je šel pred njim, in položi tozo na obličje otroka; ali ni ni glas in ne odgovarjenja. in vrne se naproti njemu, in poveda mu, govoreč: otrok ni vstal.
2Kgs.4.32   in ko je prišel elizej v hišo, ugleda, da je otrok umrlo na postelji njegovem.
2Kgs.4.33   in vnide, in zamknó vrata za oba sebe, in molil se je gospodu.
2Kgs.4.34   in stopi, in ležel je na mladeničko, in položil je usta svoja na usta njegovo, in očí svoje na oči njegovo, in roke svoje na roke njegove; in prekril se je na njem; in ležel se je meso otrokovica.
2Kgs.4.35   in vrne se, in šel je v hiši, odtod in odtod; in stopi, in vrne se nad otrokom. in mladenič razprla oči, in otvori oči.
2Kgs.4.36   in pokliče elizeju, in reče: pokliči tu šunamita. in poklicala je, in vnide k njemu. in reče elizej: vzemi sina svojega.
2Kgs.4.37   in vnide žena, in pade mu na noge, ter se pokloni na zemljo; in vzela je sina svojega, in izide.
2Kgs.4.38   elizej pa se vrne v gilgal; in bil je glad v deželi; in sinovi prerokov sedečejo pred njim, in reče otroku svojemu: stavi gorlico kotel, in povrni kovarje za prerokove prerokov.
2Kgs.4.39   in eden izide na polje, da zbiraje jajno, in našla je vinograd na polji, in izročil je od nje plašilo polja, napolnil je oblačilo svoje; in vrgel je, in vrže ga v kotel, da se niso spoznali.
2Kgs.4.40   in davali so možem jesti. in zgodí se, ko so jedli iz padla, in zakričali so, in rekó: smrt v lonji, človek božji! in niso mogli jesti.
2Kgs.4.41   on pa reče: vzemite brašno. in vrže ga v kotel, in reče: potegni ljudstvu, naj jedejo. in nič ne je bilo nič hudega v lonji.
2Kgs.4.42   in prišlo je človek iz betsarisa, in pripeljal človeku človeku, prve plodove, dvadeset ječmennih kruhov in smokve. in reče: dajte ljudstvu, da jedejo.
2Kgs.4.43   a njegov služabnik reče: kaj bi to dal sto moža? on pa reče: daj ljudstvu, da jedejo; ker tako govori gospod: jedli in ostanejo.
2Kgs.4.44   in jedli so, in ostali so po govoru gospodovo.
2Kgs.5.1    naaman, voenachal vojska aramejski, je bil velik človek pred gospodarjem svojim, in velik obličjem; ker v njem je gospod dal pomoč sirijskem. ta je bil človek moč in razdražen.
2Kgs.5.2    in aramejci so izšli razbojniki, in odpelili so iz zemlje izraelske malé mladič; in bila je bila pred ženom naamana.
2Kgs.5.3    ona pa reče gospodarju svojemu: o če bi bil gospodar moj pri preroku, kteri je v samariji, tedaj ga bi odločil od prokazy njegove.
2Kgs.5.4    in prišel je, in sporočí gospodarju svojemu, in reče: tako in tako je rekel moča, ktera je bila iz zemlje izraelske.
2Kgs.5.5    in kralj aramejski reče: pojdi, pojdi, in pustim pismo k izraelskom kralju. in šel je, in vzel je z njim deset talentov srebra in šest tisoč zlatnih, in deset obleke obleke.
2Kgs.5.6    in pripelje pismo kralju izraelovu, govoreč: in kedar pride ta pismo k tebi, glej, poslal sem k tebi naamana, hlapca svojega, da ga izpeljaš od prokazy njegove.
2Kgs.5.7    in zgodí se, ko je čital kralj izraelski pismo, razdra oblačilo svoje, in reče: ali sem jaz bog, da bi se pogubil in živel, da bi ta poslal k meni, da bi izpustil človeka od prokazu njegovega? spoznajte se torej, in poglejte, da išče voč zoper mene.
2Kgs.5.8    ko je pa slišal elizej, božji božji, da je kralj izraelski razdaril haljine svoje, pošlje kralju, govoreč: za kaj si razdral oblačilo svoje? naj pride k meni, in spoznaj, da ima prerok v izraelu.
2Kgs.5.9    tako pride naaman s konjima in svojim kolima, in stopi pred vratima hiša elizejevo.
2Kgs.5.10   in elizej pošlje k njemu glasnika, govoreč: pojdi in se okuj sedmero krat v jordanu; in meso tvoje naj se obrne, in ti boš očistil.
2Kgs.5.11   ali naaman se razžalostí, in odide, in reče: glej, jaz sem rekel, da bo izšel k meni, in stojí, in kliče po imenu gospoda, boga svojega, in položí roko svojo na mesto, in izloži konec.
2Kgs.5.12   je li nič abana in parpar, reke damaskove, bolji od vseh vodâ izraelovih? ne bodem li hodil v njih, da se očistim? in povrne se, in odide v žalosti.
2Kgs.5.13   in pristopijo se hlapci njegovi, in rekó mu: nekaj besede, katero ti je prerokoval prerok, ali ne boš delal? ker ti je rekel: okuj se, in očisti se.
2Kgs.5.14   in šel je, in krsti se v jordanu sedem kraja, po besedi božjega; in meso njegovo se povrne, kakor meso malega otroka, in očisti se.
2Kgs.5.15   in vrnivši se k elizejem, on in ves njegov vojska, in pride, in stopi pred njim, in reče: glej, spoznal sem, da ni boga po vsej zemlji, razen v izraelu. sedaj torej vzemi dar od svojega hlapca.
2Kgs.5.16   on pa odgovorí: zhiv je gospod, pred katerim stojim, da ne bom vzel. in sprejel ga je, da bi ga vzel, in on se ne posluša.
2Kgs.5.17   in reče naaman: če ne boš ne, daj naj ti dal hlapcu svojemu godočnost za dve mušice; kajti tvoj hlapec ne bode bil več prinosil novega in žrtvov drugim bogovima, nego samo gospodu.
2Kgs.5.18   samo naj se oprosti gospod tvojemu hlapcu: kedar vnide moj gospodar v dom rimon, da ga pokloni, in se postane na moči mojo, in molim se v hiši rimona, ko se bodem klanjal v hiši rimonu, gospod naj odpušča tvojemu hlapcu za to besedo.
2Kgs.5.19   in reče mu: pojdi v miru! in odide od njega do kraja zemlje.
2Kgs.5.20   in gehazi, otrok elizejec, reče: glej, gospod moj je usmiljal naamana sirijčana, da ne vzeme iz njegove roke, kar je imel. zhiv je gospod, da pobegnem za njim in vzemem od njega kaj.
2Kgs.5.21   in gehazi je poganjal naamana za naamanom. in videč naaman, da teče za njim, odstopi od kolesnice, in pride mu navstrechu.
2Kgs.5.22   on odgovorí: mir! gospodar moj me je poslal, govoreč: glej, sedaj pridejo k meni dva mladenca iz gore efrajimovega, od prerokov prerokov; daj jim pa talent srebra in dve obleke obleke.
2Kgs.5.23   in naaman reče: vzemi dva talentov srebra. in vzel je dva talenta, in dva obleke obleke; in dal je za dva otroke svoje, in vzemó pred njim.
2Kgs.5.24   ko so pa prišli v morje, vzel je iz njih roke, in položi ga v hišo; in pošlje ljube, kteri so šli.
2Kgs.5.25   in on vnide, in storil je pred gospodarjem svojim. in reče mu elizej: odkod si prišel, gehazi? on pa reče: nič ni šel hlapec tvoj.
2Kgs.5.26   in reče mu elizej: ali ne šel je srce moje s seboj, ko ti je povrnil človek od jeza svoja, da ti je vstala? ali je li sedaj prejel srebro, in prejel si obleke, in olive, in vinogradniki, in ovce, in otroke, in otroke, in otroke?
2Kgs.5.27   ali prokaza naamana se bode prišlo k tebi in k potomstvu tvojem vekomaj. in izide od njega ozlobljen, kakor sneg.
2Kgs.6.1    in sinovi prerokov rekó elizeju: glej, mesto, na kterem smo prebivali pred tvojim obličjem, je več za nas.
2Kgs.6.2    pojdemo pa do jordana, in vzemimo odtod vsak po jedji, in napravimo sebi tu prebivališče. on reče: pojdite!
2Kgs.6.3    in eden reče: dobro, pojdi z hlapci svojimi. in on reče: jaz bom šel.
2Kgs.6.4    in šel je z njimi; in ko so prišli do jordana, potegnili so drobe.
2Kgs.6.5    ko je pa eden vrgel ljeg, padla je železo v vode; in zakriče, in reče: o, gospodarje moj! in to je bila potrebljena.
2Kgs.6.6    in božji človek reče: kje je padla? in pokazal mu je to mesto. in on izbi drevo, in hodil je tu; in železo je napolnil.
2Kgs.6.7    in reče: povzdigni ga! in vzdigne roko, in vzeme ga.
2Kgs.6.8    ko je bil pa kralj aramejski vojsko zoper izraela, soveti se z hlapci svojimi, govoreč: na to in to mestu bodem ležal.
2Kgs.6.9    in poslal je elizej k kralju izraelskomu, govoreč: držaj se, da se ne prehodi na tem mestu, ker so tam aramejci skrivali.
2Kgs.6.10   in kralj izraelski pošlje na mesto, o kterem mu je govoril božji, in zahranil se je odtod, ne eno, ne dva.
2Kgs.6.11   in žalostila se je srce aramejskog kralja za to, in poklical je otroke svoje, in reče jim: ali mi ne boste mi rečili, kdo od nas za kraljestvo izraelskega?
2Kgs.6.12   pa reče eden od otrok njegovih: ni, gospodarje moj kralj; kajti elizej, prerok, kteri je v izraelu, oznanjuje kraljem izraelskemu vse besede, ktere si govoriš v pokoji svojem.
2Kgs.6.13   in reče: pojdite, poglejte, kjer je ta; pa pošljam, in vzemem ga. in oznanjevali so mu, govoreč: glej, v dotan.
2Kgs.6.14   in poslal je tam konje in kolesnice in veliko moč; in prišli so noč in obročili mesto.
2Kgs.6.15   in ko je vstal služabnik elizejev, ko je vstal, glej, in glej, vojska odide v mesto, in konje in kolesnice. in otrok mu reče: ach, gospodarje moj, kaj bomo storili?
2Kgs.6.16   on pa reče: ne boj se, kajti več je, kteri so z nami, od njih, kteri so z njimi.
2Kgs.6.17   in molil je elizej, in reče: gospod, razprni oči, da vidi. in razprela je gospod oči otrokovičemu, in videl je, in glej, gora je bila puna konja in kolesnice ognjena okolo elizeja.
2Kgs.6.18   ko so se pa zšli k njemu, molil se je elizej k gospodu, in reče: udari ta ljudstvo brez pregleda. in udaril jih je brez pregleda po govoru elizejevu.
2Kgs.6.19   in reče jim elizej: ni ta pot in ne ta mesto; pojdite za menoj, in odpeljem vas k temu človeku, kterega iščete. in odpelje jih v samarijo.
2Kgs.6.20   in ko so prišli v samarijo, reče elizej: gospod, otvori jim oči, da vidijo. in gospod otvori njih očí, in videli so, in glej, bili so sredi samarije.
2Kgs.6.21   in reče kralj izraelec, ko jih je videl, in reče: da bi jih udaril, oče moj?
2Kgs.6.22   on pa reče: ne udari. boš li udaril tiste, ktere si zabral s mečem in lukom svojem? podaj im kruh in vode, da naj jedejo in pijejo, in pojdejo k gospodarju svojemu.
2Kgs.6.23   in položil jim je veliko obličje, in jedli so, in pili so; in pošlje jih, in odidejo k gospodarju svojemu. pa se niso več, ko so prišli aramejci, niso več prišli do zemlje izraelske.
2Kgs.6.24   in zgodí se po tem, in sedel je ben-adad, kralj aramejski, vse vojstvo svoje, in šel je, in obsedel samarijo.
2Kgs.6.25   in bil je velik glad v samariji; in glej, oblečejo ga, dokler se ne postane glava oslica po petdeset srebrnih srebrnih srebrnih, in četvrta kabe golubice po pet srebrnih šekelih srebra.
2Kgs.6.26   ko je pa kralj izraelski prošlo na zid, poviče mu žena, govoreč: pomoči, gospodarju kralju!
2Kgs.6.27   on pa reče: če te ne bode zveličal gospod, odkod ti bom rešil? od gumna ali iz toče?
2Kgs.6.28   in reče jej kralj: kaj ti je? a ona odgovorí: ta žena mi reče: daj sina svojega, da ga jemo danes, a sina mojega bom jutro jedel.
2Kgs.6.29   in kopali smo sina mojega, in smo ga jeli. in v drugi dan jej sem rekel: daj sina svojega, da ga jemo. ali zakrila je sina svojega.
2Kgs.6.30   in zgodí se, ko je slišal kralj besede té žene, razdaril je oblačila svoje; in ko je prešlo na zid, ugleda ljudstvo, in glej, da je vsak vretič na mesu svojem.
2Kgs.6.31   in reče: bog naj mi naj storí, in tako naj pribavlja, če se ostane glava elizejevega na njem danes.
2Kgs.6.32   elizej je pa sedel v svojem hiši, in starešine sedijo ž njim. in poslal je človek pred njim. ali predno je prišel mesel k njemu, reče on starejšem: véste li, da je ta ubojica poslal, da bi potegnil glavo mojo? poglejte! kedar pride glasnik, zamknite vrata, in pripeljajte ga pred vratima. ali ni glas nog nog gospodarja svojega za njim.
2Kgs.6.33   ko je še govoril ž njimi, glej, angelj snide k njemu, in reče: glej, ta hudo je od gospoda; kaj bi se še čakal od gospoda?
2Kgs.7.1    in reče elizej: poslušaj besede gospodovo: tako govori gospod: zautra v to čas bode mera najbolj brašna za šekel, in dve mjere ječmenja za šekel v vratih samarijskim.
2Kgs.7.2    tedaj odgovorí véliknik, na kterega se je kralj popiral, in reče elizeju: glej, ako bi gospod napravil oklobe na nebu, kako bi to bilo? a on reče: glej, videl boš s očmi svojimi, ali nič ne boš jesti.
2Kgs.7.3    imajo pa četiri bolnih moža pri vratih mesta, in govorili so eden drugemu: kaj bomo tu sedeli ovamo, dokler bomo umrli?
2Kgs.7.4    če pravimo, da vnidem v mesto; in glad je v mestu, in bomo tam umrli; in če ostanemo ovdje, bomo umrli. pojdite torej, in pojdite v obóz aramejski; če nas oživijo, bomo živeli; če pa nas umorijo, umrem.
2Kgs.7.5    in vstali so v temi, da vnidejo v tabor aramejski; in ko so prišli do kraja tabora aramejske, glej, nihče tam ni.
2Kgs.7.6    kajti gospod je storil, da je vojskovico aramejsko slišal glas jeza in konja konja in glas močnega vojska. in govorili so eden drugemu: glej, kralj izraelski je najel zoper nas kralje hetitske in egipetske kralje, da bi prišli na nas.
2Kgs.7.7    in vstali so, in pobežali so v temi, in izpustili so prebivališče svoje, in konje svoje, in njih magarje, v taboru, kakor je, in bežali so za življenje svoje.
2Kgs.7.8    in ko so leprovi prišli do kraja tabora, vnidejo v eno šator, in jedli so, in pili so, in vzeli so odtod srebro, in zlato, in oblačilo, in odidejo. potem se odidejo, in vnidejo v drugo šator; in odpeljali so odtod, in odidejo, in skrili so.
2Kgs.7.9    pa so govorili eden drugemu: ne delajmo tako. ta dan je dan evangelja, in mi smo molčali, in ko bomo ostali do jutra, bomo našli krivico. pojdi torej, da pojdem in oznanjujemo v hišo kraljestvo.
2Kgs.7.10   in prišedši, kličejo k gradskim vratima, in oznanjevali so jim, govoreč: prišli smo v vojskovo sirijsko, in glej, tam ni nikogar, in glas človeška, ker so bili konci zvezani in magarci, in šatori, kakor so.
2Kgs.7.11   in povzdigajo vratarje, in oznanjevali so se v hišo kraljestvo.
2Kgs.7.12   in vstal je kralj noč, in reče svojim hlapcem: povedam vam, kar nam so storili aramejci. spoznajo, da smo gladni, in izšli so iz tabora, da so se skrili na polji, govoreč: ko bodo izšli iz mesta, uznemo jih žive, in vnidem v mesto.
2Kgs.7.13   in eden od njih hlapcev odgovorí in reče: vzemó pa pet ostnih konja, kteri so ostali tu; glej, pri vseh množih izraelovih, kteri so ostali, pripeljajo se tudi, da bomo videli.
2Kgs.7.14   in vzemó dva konje konja, in poslal je kralj za aramejskim kraljem, govoreč: pojdite in vidite.
2Kgs.7.15   in šli so za njimi noter do jordana; in glej, vsa cesta je polna oblačila in več, ktere so vrgli sirijci, ko so se pregnali. in poslanici se vrnili, in oznanjevali so kralju.
2Kgs.7.16   in ljudstvo izide, in razgrabil so se vojskovo sirijske; in bila je mera najbolja brašna za šekel, in dve mjere ječmenja za šekel, kakor je rekel gospod.
2Kgs.7.17   kralj je pa postavil postavnika, na katerem je se povzdignil kralj, na vrata; in ljudstvo ga je popeljal v vratih, in umrl je, kakor je govoril božji človek, kteri je govoril, ko je prišel angelj k njemu.
2Kgs.7.18   in zgodí se, kakor je govoril človek kralj, govoreč: dve mjere ječmenja za šekel, in mjera najbolja brašna za šekel.
2Kgs.7.19   in odgovorí véliknik elizeju, in reče: glej, gospod napravi okna na nebu, kako bi to bilo? in reče elizej: glej, pogledaš s očmi svojimi, ali tega ne boš jesti.
2Kgs.7.20   in tako mu se je zgodilo; in ljudstvo ga je trpel v vratih, in on je umrl.
2Kgs.8.1    in elizej reče ženi, katerega je oživil sina, govoreč: vstani in pojdi ti in dom tvoj, in prebivaj, kjer bodeš prebival; ker gospod je poklical glad, in on je prišel na zemljo sedem let.
2Kgs.8.2    in žena vstane in napravi po besedi božjej; in odide ona in hiša njena, in prebivala je v deželi filistejskem sedem let.
2Kgs.8.3    in zgodí se po konci sedmerih let, in vrne se žena iz zemlje filistejskih, in pride, da kliče k kralju za svoje hišo in za svoje njive.
2Kgs.8.4    a kralj je govoril k gihazi, hlapcu božjega človeka, govoreč: povedaj mi, da mi povedam vse velike dela, ktere je storil elizej.
2Kgs.8.5    in zgodí se, ko je izpovedal kralju, kako je preživel mrtvo, glej, ta je žena, katerega sina je oživil, klicala je kralju za hišo svoje in za njive svoje. in reče gehazi: gospod, kralj! ta je žena, in ta je sin njeno, kterega je elizej oživel.
2Kgs.8.6    in vpraševal je kralj ženo, in ona mu je povedal. in kralj jej je dal enega skopca, govoreč: povrni vse, kar je, in vse rodove na polji, od dné, ko je ostavila zemljo do sedaj.
2Kgs.8.7    in prišel je elizej v damask. in ben-adad, kralj aramejski, je bil bolen. in oznanjevali so mu, govoreč: tam je prišel božji človek.
2Kgs.8.8    tedaj reče kralj hazaelu: vzemi v roko svojo dar, in pojdi navstati človeku božjemu, in prosi gospoda od njega, govoreč: ozdravim li od tega bolezni?
2Kgs.8.9    in hazael je šel pred njim, in vzel je dar v roko svojo, in vse dobro damaskovo, črez četrdeset deve. in pride, in stojí pred njim, in reče: sin tvoj ben-adad, kralj aramejski, poslal me je k tebi, govoreč: ozdraviti bi se iz tega bola?
2Kgs.8.10   in reče mu elizej: pojdi, in reci mu: ti boš živel. gospod mi je pokazal, da bode umrl.
2Kgs.8.11   in postavil mu se obličje, in položi ga, dokler se ne sramoti; in zaplakal se je božji človek.
2Kgs.8.12   hazael pa reče: kaj jokaje gospodarja moj? a on odgovorí: za to, da vem, kakošno boš storil hudo zoper izraelce, potegneš njih kreposti v ognjem, a njih mladence mečeš mečem, njih otročate razdrjaš, in utrobe njih razdrjaš.
2Kgs.8.13   in hazael reče: kdo je tvoj hlapec, da bode storil to besedo? in elizej reče: gospod mi je pokazal, da si ti kralj nad sirijem.
2Kgs.8.14   in odide od elizeja, in pride k gospodarju svojemu, in reče mu: kaj ti je rekel elizej? on mu reče: reče mi, da boš živel.
2Kgs.8.15   in zgodí se drugi dan, in vzel je moč, in omoče ga v vodi, in položí na obličje njegovo; in umrl je. in zazael se postavi po njem hazael.
2Kgs.8.16   v peti leto jorama, sina ahabovega, kralja izraelova, postade joram, sin jošafata, kralj judski.
2Kgs.8.17   bilo je trideset in dva let, ko se je zakraljeval, in osem let kraljeval v jeruzalemu.
2Kgs.8.18   in hodil je po putem kraljem izraelovih, kakor je storil dom ahabov, ker je bila hčera ahabov za ženo; in delal je to, kar je zlo v očích gospodovih.
2Kgs.8.19   ali gospod ni hotel pogubiti juda za voljo davida, hlapca svojega, kakor je rekel, da bi mu dal svetilnik za vse dane.
2Kgs.8.20   v dnéh njegovem se so sovražili edom od judejske kraja, in postavili so nad seboj kralja.
2Kgs.8.21   in joram odide na zair, in vse kolesnice z njim; in ko je vstal, udari edomce, kteri so ga otočili, in vojske vojske; in ljudstvo je bežal v njih šator.
2Kgs.8.22   tako se je odvrnil edom od judejske kraja do današnjega dné; tedaj se je izpremenil libna v tem času.
2Kgs.8.23   a ostala dela jorama, in vse, kar je storil, niso se zapisani v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih?
2Kgs.8.24   in ležal je joram z očetami svojimi, in pogreben so se z očetom svojimi v mestu davidovo. in za njim se zače ahazja, sin njegov.
2Kgs.8.25   v dvanajemu leto jorama, sina ahabovega, kralja izraelova, postade ahazja, sin jorama, kraljestvo jorama.
2Kgs.8.26   dvadeset in dva let je ahazja, ko je začal kralovat, in kraljeval je eno leto v jeruzalemu. ime pa mu je bilo ime atalija, kći amvrijeva, kralja izraelova.
2Kgs.8.27   in hodil je po putih domu ahabov, in delal je, kar je zlo v očích gospodovih, kakor dom ahabov.
2Kgs.8.28   in šel je z joramom, sinom ahabovim, na boj s hazaelem, kraljem filistejskim, v ramot-gilead; ali aramejci so bili udarili jorama.
2Kgs.8.29   in vrne se kralj joram, da se ozdravlja v jizreelu od ran, ktere so ga bili udarili v ramotu, ko je vojskoval z hazaelem, kraljem sirijskim. in ahazja, sin joramov, je prišel, da vidi jorama, sina ahabovega, v jezielu, ker je bil bola.
2Kgs.9.1    in prerok elizej pokliče enega od prerokov prerokov, in reče mu: prepreši širi svoje, in vzemi to meč s oljem v roko svojo, in pojdi v ramot-gilead.
2Kgs.9.2    in ko prideš tam, pogledaj tam jehua, sina jošafata, sina nimšijeva; in vnidi in povzdigni ga izmed njih bratov, in vpelji ga v pokoje.
2Kgs.9.3    in vzemi meč s oljem, in izlij na glavo njegovo, in reci: tako govori gospod: pomazal sem te za kralja nad izraelom. potem otvori vrata, in bežaj, in ne bodi.
2Kgs.9.4    in otrok, mož preroka, odide v ramot-gilead.
2Kgs.9.5    in ko je prišel, glej, sedeli so vojske vojske. in reče: imam ti besedo k tebi, véliki. in jehu reče: k komu iz vseh nas? in on reče: k tebi, vojsko.
2Kgs.9.6    in on vstal, in vnide v hišo, in izlije olivo na glavo njegovo, in reče mu: tako govori gospod, bog izraelov: pomazal sem te za kralja nad narodom gospodovim, nad izraelom.
2Kgs.9.7    in pogubish dom ahabov, gospodarja svojega, da bodem osramotil krvi robov mojih prerokov in krvi vseh hlapcev gospodovih iz roke jezabelja.
2Kgs.9.8    in ves ahabovo dom bode izgubljen, in iztrebil bodem ahabovo dom vsakega, kteri je bilo za zid, in tisto, kteri je ostal v izraelu.
2Kgs.9.9    in postavim hišo ahabovo kakor dom jeroboama, sina nebatova, in kakor hišo baša, sina ahijina.
2Kgs.9.10   in jezabelu bodo jedili psi na polji jizreel, in ni ga, da bi ga pokoril. in odprla je vrata, in pobežal je.
2Kgs.9.11   ko je pa jehu izšel k hlapcem gospodarja svojega, rekó mu: je li med mirom? kaj je prišel ta krivični k tebi? a on jim reče: vi znate moža in besedo njegovo.
2Kgs.9.12   oni pa rekó: krivič! povedaj nam! pa reče jehu: tako in tako mi je govoril, govoreč: tako govori gospod: pomazal sem te za kralja nad izraelom.
2Kgs.9.13   in oznanjajo se, in vzeli so vsak plašč svoj, in položili so pod njim na popelji stopi; in zatrubili so v rog, in rekó: jehú je kraljeval.
2Kgs.9.14   tako se zgrabi jehu, sin jošafata, sina nimšijeva, zoper jorama. joram je pa tudi ves izrael držal v ramot-gilead, on in ves izrael, pred hazaelem, kraljem sirijskim.
2Kgs.9.15   ali se je vračal joram, da se ozdravi v jizreel od ran, ktere so ga sodili aramejci, ko so se bili vodili z hazaelom, kraljem sirijskim. in reče jehu: če je za menoj, naj se ne izide iz mesta, da bi šel, da bi oznanjal v jizreelu.
2Kgs.9.16   in jehú je šel, in šel je, in snide v jizreel, ker je joram, kralj izraelski, ležal je v jizreel, in ahazja, kralj judovski, snide, da vidi jorama.
2Kgs.9.17   in stražar, kteri je storil na veži v jizreelu, ugleda jehú, da je prišel, in reče: glej, jaz vidim. in joram reče: vzemi jezitnika, in pošljaj ga pred njimi, da bi rekel: je li mir?
2Kgs.9.18   in konnik je šel pred njim, in reče: tako govori kralj: je li dobro? in jehú reče: kaj ti je z mirom? obrni se za menoj. in stražnik oznaní, govoreč: angelj je prišel do njih, pa se ne vrne.
2Kgs.9.19   in poslal je drugo konjanika, kteri je prišel k njemu, in reče: tako govori kralj: je li mir? in jehú reče: kaj ti je z mirom? obrni se za menoj.
2Kgs.9.20   in stražnik oznanjeval je, govoreč: prišel je do njih, pa se ne vrne. a hoda je kakor prihoda jeja, sina nimsijevega, ker je prišlo premenjenje.
2Kgs.9.21   tedaj reče joram: zaprečite! in zabrali so kolesništvo. in joram, kralj izraelski, in ahazja, kralj judovski, izšli so vsak v kolesnici svojem, in izšli so jehua, in našli so ga na polji nabot jizreelčega.
2Kgs.9.22   in zgodí se, ko je videl joram jehua, reče: je li mir, jehu? in on odgovorí: kaj je mir, več, ko so se prešestili prešestbe jezabelja, matere svoje?
2Kgs.9.23   tedaj se vrne joram, in bežal je, in reče ahaziji: zdravo, ahazja!
2Kgs.9.24   ali jehú je napolnil lukom svojem, in udarí jorama sredi roke, in strela izide po srcu svojem, in vrgel se je na kolena svoja.
2Kgs.9.25   pa reče jehu bidkaru, hlapcu svojemu: vzemi ga in hodi na polji nabot jizreelčega; ker spominjaj se, da sem jaz in ti ječali za ahabom, očetom njegovem, in gospod je izgovarjal zoper njega to besedo:
2Kgs.9.26   ko sem videl sedaj krvi nabot in krvi sinova njegovega, govori gospod, in zaplatim ga na tem njivi, govori gospod. vzemi ga torej, in vrzi ga na zemljo, po besedi gospodovo.
2Kgs.9.27   ko pa je ahazja, kralj judovski, to videl je, in pobežal je po poti v hiti. in jehú je poganjal za njim, in reče: tudi njega! in udarili so ga v kolesnici. in udarili so ga v kolesnici, ko je bila v jibleam. in pobežal je v megiddo, in umrl je tam.
2Kgs.9.28   in postavili so ga hlapci njegovi na kolesnici v jeruzalem, in pokopali so ga v grobu njegovem, v davidovu mestu.
2Kgs.9.29   v jedenastim leto jorama, sina jošijina, se je zakraljeval ahazija nad judom.
2Kgs.9.30   in ko je prišel jehú v jizreel, slišal je jezebel, in povzdigovala je oči svoje, in pokril je glavo svoje, in pogleda z okno.
2Kgs.9.31   ko je pa jehú prišla v vrata, reče: mir je zimri, ubijanji gospodarja svojega?
2Kgs.9.32   in pogleda obličje svoje na okno, in reče: kdo je z menoj? in pogledajo k njemu dva skopca.
2Kgs.9.33   on pa reče: povalite ga! in odhodili jo so; in razprla se je krvi njeno na zid in na konje, in popirajo ga.
2Kgs.9.34   in vnide jehu, in jedel je, in pil je, in reče: zberite se pa to prokletnika, in pogrebite ga, ker je bila kraljica kraljeva.
2Kgs.9.35   in šli so, da bi ga pokopali; ali niso našli od nje nič, nego moč, in noge, in stopi roke.
2Kgs.9.36   in vrativši se, oznanjevali so ga. in reče: to je beseda, ktero je izročil po roku svojem iliji tišbijca, govoreč: na polji jizreel bodo pojedli psi meso jezabelja.
2Kgs.9.37   in trup jezabelja bode kakor gnoj na zemlji na polji jizreel; tako da ne bo rekel: to je jezavel.
2Kgs.10.1   in ahaba je imel sedemdeset sina v samariji. in pisal je jehu pismo, in pošlje je v samariji k vélikom samarijskom, in starešinam, in pristavnikam ahabovih sina, govoreč:
2Kgs.10.2   " in kedar pride ta pismo k vam, med vami so sinovi gospodarja vašega, in imaste z vami kolesnici in konje, in krepko mesto, in obličje;
2Kgs.10.3   poglejte najlepega in največ z sinov gospodarja svojega, in postavite ga na prestola očeta njegovega, in borite za hišo gospodarja svojega.
2Kgs.10.4   ali so se mnogo uplašili, in rekó: glej, dva kralje ne sta storil pred njim; kako bi se mi mogli postaviti?
2Kgs.10.5   in postavijo poglavarja, in vekomaj, in starešine, in starešine poslali jejejevi, govoreč: rabi tvoje smo, in vse, kar si nam povedal, storimo; ne kralujemo moža za kraljem; delaj, kar ti je dobro.
2Kgs.10.6   in pisal jim je drugega pismo, govoreč: če ste meni, in poslušate glas moj, vzemite glavo moža gospodarja svojega, in pripeljajte mi v jutro jutro glave v jizreel. a kraljevi sinovi, sedemdeset moža, bili so pred mestami mesta, kteri so jih pogubili.
2Kgs.10.7   in ko je prišel pismo k njim, vzeli so kraljeve sinove, in pobili so njih sedemdeset možnih, in položili so glave svoje v kostih, in poslali so jih k njemu v jizreel.
2Kgs.10.8   in prišel je angelj, in sporočí mu, govoreč: prinesó glave kraljevih sina. in on reče: položite ga na dva skala pri vratih vrat do jutra.
2Kgs.10.9   in zgodí se jutro, in izide, in stopi, in reče vsemu ljudstvu: vi ste pravični; glej, jaz sem se sodil zoper gospodarja svojega in pogubil ga; kdo je pa udaril vse tiste?
2Kgs.10.10  znajte torej, da nič ne padne na zemljo ničesar, kar je govoril gospod zoper dom ahabov; gospod je pa storil, kar je govoril po roku svojem iliji.
2Kgs.10.11  in jehú je udaril vsakega, kteri je ostal od hiše ahabovega v jizreel, in vse prijatelje njegove, in znanje njegove, in svećenike njegove; tako, da mu ni ostal ni ostal.
2Kgs.10.12  in vstane in odide v samarijo. a ko je bil v bet ekeda pastir na poti,
2Kgs.10.13  in jehu najde brate ahazije, kralja judovega, in reče: kdo ste vi? in odgovoré: bratje ahazjina smo, in pošli smo, da pozdravimo sina kraljestva in sina mogočnega.
2Kgs.10.14  on pa reče: poberite jih žive. in zgrabijo jih žive, in pomorili jih v bet-eked, četrdeset in dva moža; in ni ostal nihče od njih.
2Kgs.10.15  ko je pa odšel odtod, našla je jonadaba, sina rehobovega, kteri je šel pred njim. in blagoslovi ga, in reče mu: je li srce tvoje pravico, kakor je moje srce po srcu tvojem? jehonadab pa reče: je.
2Kgs.10.16  in reče: pojdi z menoj, in glej, v žalosti moji za gospoda. in posadili so ga v kolesnici.
2Kgs.10.17  in ko je prišel v samarijo, udaril je vse, kteri so ostali od ahaba v samariji, da ga je pogubil, po besedi gospoda, katero je govoril iliji.
2Kgs.10.18  in jehú zbere ves ljudstvo, in reče jim: ahab je služil baalovi malo; jehu bo mu mnogo služil.
2Kgs.10.19  a sedaj prizovite k meni vsi baalovi preroki, vse njegove služabnike in vse njegove svećenike, da se ne vrne, ker imam veliko žrtvovanje baalu. vsak, kdor postane, ne bo živel. jehu je pa storil v sramoti, da pogubi baalovih hlapcev.
2Kgs.10.20  pa reče jehu: posvetite svetišče baalovi. in oznanjevali so.
2Kgs.10.21  in poslal je jehu po vsem izraelu, govoreč: in sedaj vsi baalovi hlapci, in vsi svećenici njegovi, in vsi njegovi preroki naj se nič ne potegne, ker sem storil veliko žrtvov, kteri bi bil prejel, ne bo ostal. pa pridejo vsi baalovi hlapci, in vsi svećenici njegovi, in vsi preroki njegovi niso ostali nihče; in vnidejo so v hišo baala, in dom baalov se napolni od vso krajo.
2Kgs.10.22  in reče poglavniku: izvedi obleke vsem služabnikom vaala. in iznese jim obleko.
2Kgs.10.23  in jehú in jonadab, sin rehobov, vnidejo v tempelj baalov, in reče baalovim hlapcem: vnimajte in vidite, da ni eden z vami služabnikov gospodovih, nego samo baalov hlapci.
2Kgs.10.24  in ko so prišli, da prinesó žrtve in žré. jehu je pa postavil zunej, osamdeset moža, in reče: kdo bi se izpeljal od možnih ljudi, ktere jaz prepeljem v roke vaše, življenje njegovo za življenje njegovo.
2Kgs.10.25  in zgodí se, ko je izpolnil vsesozhzhenie, reče jehu telokhraniteljem in hlapcem: vnidite, udarite jih, da naj nihče ne izide. in udarili so jih ostriem mečnih, in vrgli so jih telokhranitelji in véliki, in odidejo do mesta tempeljna baala.
2Kgs.10.26  in iznesó stvari baalov, in zapali so ga.
2Kgs.10.27  in razburili so statuč vaalovo, in razodili so dom baalov, in položili so ga v vekomaj, noter do današnjega dné.
2Kgs.10.28  tako je jehu pogubil baala iz izraela.
2Kgs.10.29  ali greh jeroboama, sina nebatova, kteri je vsodil izraela, ne odstopil jehú od njih; od zlatnih telaca v beteli in v danu.
2Kgs.10.30  in gospod reče jejejevi: za to, da si delal dobro, kar je dobro v očích mojim, in vse, kar je v srcu svojem, storil si domu ahabovu vse, kar je v srcu svojem, sinovi tvoji bodo sedeli na prestola izraelovem.
2Kgs.10.31  ali jehu ne je držal, da bi hodil po postavi gospoda, boga izraelova, svim srcem svojim; ne odstopil se od grehov jeroboama, kteri je vsodil izraela.
2Kgs.10.32  v tistih dnevih je začal gospod pogubiti izrael; in hazael jih je udaril po vsej krajih izraelovih.
2Kgs.10.33  od jordanu na izhodu solnce, ves zemljo gileadsko, gadovci in rubenovci in manassijci, od aroera, kteri je na potoku arnonu, in gilead in vasan.
2Kgs.10.34  ostala hiše jehua, in vse, kar je storil, in vse moč njegova, niso li zapisani v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
2Kgs.10.35  in jehú je počinel z očetami svojimi, in pokopali so ga v samariji. in zakraljeval se je po njem joahaz, sin njegov.
2Kgs.10.36  a dnî, ko je kraljeval jehu nad izraelom v samariji, bilo je dvadeset in osem let.
2Kgs.11.1   ko je pa atalija, mati ahazjina, videl je, da je umrla jej sin, poginla je, in pogubi vse kraljestvo seme.
2Kgs.11.2   ali se je vzala jošeba, dčina kralja jorama, sestra ahazjina, vzela joasa, sina ahazjina, in zakrila ga iz sredi kraljevih sinova, kteri so ga umorili, in obleče ga v najvišem šatori, in skrila ga je pred atalijo, da se ni pogubil.
2Kgs.11.3   in bil je z njimi v hiši gospodovem šest let; in atalija je kraljevala nad zemljo.
2Kgs.11.4   a v sedmi leto je poslal jojada, in vzel je stotnike vojskov in hlapcev, in odpelje jih k sebi v dom gospodov; in postavil je z njimi zavezo, in zaklel jih je pred gospodom, in pokazal jim je sina kraljestva.
2Kgs.11.5   in zapovedal jim je, govoreč: to je, kar boste storili: trećina od vas, kteri vnidejo v soboto, držite straže za kraljestvo kraljestvo;
2Kgs.11.6   in trećina v vratih putih, in trećina za vratom za stražami; in držite službu za hišo.
2Kgs.11.7   in dva od vas, vsak, kdor izhaja v soboto, da bodo držali straže v hiši gospodovo pred kraljem.
2Kgs.11.8   in obročite ga pred kraljem, vsak med več v ruci svojem; in kdor vnide v reške, naj se pogubi. in bodite bili z kraljem, ko bode izšel, in kedar vnide.
2Kgs.11.9   stotniki so pa storili vse, kar je zapovedal jojada, človek; in vzeme vsa svoje moža, kteri so hodili v soboto, in tiste, kteri so hodili v soboto, in pridejo k svećeniku jehojadu.
2Kgs.11.10  in dal je svećenik stotniku koplje in štitove kralja davida, kteri so bili v hiši gospodovem.
2Kgs.11.11  in postopijo telokhranitelji, vsak med več v roko, od desno strani doma do levo strani doma, pri žrtveniku in domu, okolo kralja.
2Kgs.11.12  in izpelí sina kraljevo, in položí na-nj krdo in pričanje; in postavijo ga za kraljestvo, in pomazajo ga; in udarili so v roke, in rekó: da živi kralj!
2Kgs.11.13  in ko je slišala atalija glas teče in ljudstva, vnide k narodu v hišo gospodovo.
2Kgs.11.14  in pogleda, in glej, kralj stoji na stolu, kakor je pisano, in vojske in trube pred kraljem; in ves ljudstvo zemlje se veselí, in trubili v trube. in odprla je atalija oblačila svoje, in zakriče: zgrabo, zgrabo!
2Kgs.11.15  a svećenik jojada naredi stotnikov, kteri so bili postavljeni za vojskovo, in reče jim: izpeljite ga izkod zadnih, in vsak, kdor za njo gre, pogubi meč. kajti svećenik reče: naj se ne pogubi v hiši gospodovem.
2Kgs.11.16  in položili so na-nj roke, in prišla so po poti konja na kraljevo dvor, in tam je umrl.
2Kgs.11.17  in jehojada je sklopil zavezo između gospoda in kralja in ljudstva, da bi bili ljudstvom gospodovem, in mezhdu kraljem in ljudstvu.
2Kgs.11.18  in vsi ljudstvo zemlje vnidejo v dom baalov, in razodeli so ga; in oltarje njegove in obličje njegove so razbili dobro, in matana, svećenika vaalovo, ubili so pred oltáromi. in svećenik postavi nadložnike na dom gospodov.
2Kgs.11.19  in vzel je stotnike in straže in stražnike in ves ljudstvo zemlje, in odpeljali so kralja iz doma gospodovo, in šli so po vratih strahov k domu kraljevo, in sedó na prestolu kraljeva.
2Kgs.11.20  in ves ljudstvo zemlje se veselí, in mesto se je počivala, ker so atalijo pogubili mečem v kraljestvu kraljestvu.
2Kgs.11.21  joaš je bilo sedmero let, ko se je stal kraljem.
2Kgs.12.1   v sedmi leto jehu je kraljeval joaš, in kraljeval je četrdeset let v jeruzalemu. ime pa mu je bilo ime abija iz beer-šebe.
2Kgs.12.2   in joaš je delal to, kar je pravo v očích gospodovih, po vseh dnevih, v katerim ga je posvetil svećenik jojada.
2Kgs.12.3   ali visoko mesta ne so povzdignili; ljudstvo je še prinosil in kadil na visokih krajih.
2Kgs.12.4   in joaš reče svećeničkim: vse srebro, kar je prišlo v svetišči v hiši gospodovem, srebro popravljeno, vsak srebro, ktere je imel po srcu človeku, da prinesó v hišo gospodovo.
2Kgs.12.5   reši naj za sebe svećenički, vsak od njih popravljenja, in oni naj popravljajo vekomaj v hiši domu, v česar se najde popravljenje.
2Kgs.12.6   ali pa, ko so bilo dvadeset in tretji leto kraljestva joašega, niso mogli svećenički rešiti popravljenje doma.
2Kgs.12.7   in poklical je kralj joašj, svećenika, in svećenike, in reče jim: za kaj se ne boste napravili vekomaj v hiši domu? za to, da ne vzemite srebra od vekomaj svojih, nego dajte ga za popravljenje hiše.
2Kgs.12.8   in zabrali so svećenički, da ne vzemó novega od ljudstva, in da ne izpolnjujejo popravljenje doma.
2Kgs.12.9   in svećenik jojada vzel enega kovčeg, in izpremenil ga je na pokraji, in položi ga pri jedi, pri strani, po domu gospodovem; in svećenici, kteri so držali praga, položili so vse srebro, ktero se je našla v hiši gospodovo.
2Kgs.12.10  in ko so videli, da je mnogo srebra v kovchegu, prišla je pisar kraljestvo in véliki duhovnik, in zakopali so, in prebrojali so srebro, ktero se je našlo v hiši gospodovo.
2Kgs.12.11  in izpolnjevali so srebro popravljeno v roke delajočim, kteri so držali službu v hiši gospodovo, in izročili so jih za čarobnike in zidarjem, kteri so delali v hiši gospodovi.
2Kgs.12.12  in rešiteljem in kamenjem kamenjem, da se kupujejo drevo in kamenje kamenja, da podeljajo vekomaj v domu gospodovo, in za vse, kar je napravljeno za popravljenje domu.
2Kgs.12.13  ne so se namreč delali v svetišči gospodovem srebrianja srebrnih, kaših, kaših, in trube, ničesar zlatnih in srebrnih posudov iz srebra, ktera je bila prinesena v domu gospodovo.
2Kgs.12.14  ali izdajali so, da ga dajo njim, kteri so delali službo, in obsodili so ga svetišče gospodovo.
2Kgs.12.15  in ne oznanjajo moža, katerim so dajali srebro v njih roke, da jim dajo njim, kteri so delali delo, ker so delali v veri.
2Kgs.12.16  več za krivice in srebro za krivice ne prinesó v tempelj gospodovem; to je bilo svećeničkim.
2Kgs.12.17  tedaj je prišel hazael, kralj aramejski, in bodil se je zoper gat, in prejel ga je; in položil je hazael, da bi šel zoper jeruzalema.
2Kgs.12.18  in joaš, kralj judov, vzel je vse svetinje, katere je posvetil jošafat in joram in ahazja, očetje njegovi, kralji judski, in svetinje njegovo, in vse zlato, ktera se je našlo v zakladah doma gospodova in doma kraljeva, in poslal je k hazaelu, kralju aramejskomu. in izide se iz jeruzalema.
2Kgs.12.19  ostala povišaja joašova, in vse, kar je storil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih?
2Kgs.12.20  in vstopijo se hlapci njegovi, in zasramovali so se, in udarili so joasa v hišo millo, ktero je bila v salu.
2Kgs.12.21  in jozakar, sin imurov, in jozabad, sin somerov, udarili so ga, da je umrl; in pokopali so ga z očetom svojimi v davidovu mestu. in zakraljeval je sin njegovo amasja vmesto njega.
2Kgs.13.1   v dvadeset in tretji leto joasa, sina ahazjina, kraljestva judina, postavil je joahaz, sin jeiujev, v samariji, in kraljeval je sedemnač let.
2Kgs.13.2   in delal je to, kar je hudobno v očích gospodovih, in hodil je za grehe jeroboama, sina nebatova, kateri je vsodil izraela.
2Kgs.13.3   in gospod se razpali na izraela, in predal jih je v roko hazaela, kralja aramejskoga, in v roko benadada, sina hazaelova, po vseh dnevih.
2Kgs.13.4   in prosil se je joahaz pred obličjem gospodovem, in gospod ga usliša, ker je videl, da jih je ponižal kralj aramejski.
2Kgs.13.5   in gospod je dal izraelu zveličanje, in izšli so iz zemlje sirijske; in prebivali so sinovi izraelovi v šatorih svojih, kakor več.
2Kgs.13.6   ali niso se odpuščali od grehov jeroboamovih, kateri je vsodil izraela; v njih so hodili; in ašera je ostala v samariji.
2Kgs.13.7   ker ni ostal joahazovi ljudstvo, osim petdeset konjanika, in deset kolesnits in deset tisoč; ker jih je pogubil kralj aramejski, in položil jih je kakor prah na popravljenje.
2Kgs.13.8   ostala povijest joahazova, in vse, kar je storil, in njegova moč, zapisana v letopisi kraljevih izraelskih?
2Kgs.13.9   in joahaz je počinel z očetami svojimi, in pokopali so ga v samariji. in zakraljeval se je po njem joaš, sin njegov.
2Kgs.13.10  v trideset in sedmi leto joasa, kralja judina, postade joaš, sin joahazov, nad izraelom v samariji, in kraljeval je šestnaest let.
2Kgs.13.11  in delal je, kar je zlo v očích gospodovih; ne odstopil se od vseh greh jeroboama, sina nebatova, kteri je vvel izraela v greh; v njih je hodil.
2Kgs.13.12  ostala povijest joašova, in vse, kar je storil, in njegova moč, ko je storil z amasjo, kraljem judovskem, niso li zapisani v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
2Kgs.13.13  in joaš je počinel z očetami svojimi, in jeroboam je sedel na prestole njegovem. in joaš je sedel v samariji z izraelmi.
2Kgs.13.14  in elizej se razbolí od bolesti, ktero je bil umrl. in prišel je k njemu joaš, kralj izraelski, in plakal je pred njim, in reče: oče moj, oče moj! kolesnica izraelova in konje njegove!
2Kgs.13.15  in reče mu elizej: vzemi luk in strely. in vzel je luk in strely.
2Kgs.13.16  in reče kralju: položi roko svojo na luk. in položil je roko svojo. in elizej položi roke svoje na roke kraljeve.
2Kgs.13.17  in reče: otvori okno na istoku. in on je odprl. in elizej reče: streli! in strela. in reče: strela blaginja gospodovo, in strela zveličanja na siriji; in udaril boš sirije v afeku, dokler se ne izpolniš.
2Kgs.13.18  in reče: vzemi stran. in on vzeme. in reče kralju izraelovu: udari na zemljo. in udaril je trikrat, in stopi.
2Kgs.13.19  in božji človek se zažalosti zoper njega, in reče: pet in šest krat si bil udaril; tedaj boš udaril aramejce do končine; a sedaj bodeš udaril aramejce trikrat.
2Kgs.13.20  in umrl je elizej, in pokopali so ga; in polnice moapske so prišli v zemljo, ko je prišel rok.
2Kgs.13.21  in zgodí se, ko so pogrebili človeka, glej, ko so videli polnice, in vrgli so tega človeka v grob elizejevo; in šel je, in dotakne se kosti elizejevih, in oživlo je, in vstal je na noge svoje.
2Kgs.13.22  in hizael je hazael oslobodil izraela po vsi dnevih joahaza.
2Kgs.13.23  ali se jim je gospod pomiloval, in usmiljal se je njih, in pogleda k njim za voljo zaveza svojega z abrahamom, izakom in jakobom; in ne hotel jih pogubiti, in nič jih ne odvrí od svojega obličja.
2Kgs.13.24  ko je umrl hazael, kralj aramejski, in zakraljeval se je na njegovo mesto sin njegov ben-hadad.
2Kgs.13.25  in joaš, sin joahazov, prejel je iz roke ben-hadada, sina hazaelova, mesta, ktere je imel iz roke joahaza, očeta njegovega. tri več ga je joaš udaril, in odvračal je izraelske gradove.
2Kgs.14.1   v drugi leto joasa, sina joahazova, kralja izraelova, postavi se amazja, sin joašev, kralj judski.
2Kgs.14.2   dvadeset in pet let je bilo, ko se je zgodilo, in kraljeval je dvadeset in devet let v jeruzalemu. ime matere njegovega je bilo joaddan iz jeruzalema.
2Kgs.14.3   in delal je to, kar je pravo pred gospodom, ali ne kakor oče njegov david; zgodí je po vsem, kar je storil joaš, oče njegov.
2Kgs.14.4   ali posvátne mesta ne so ponesli; ljudstvo je še prinosil in kadil na visokih uzviših.
2Kgs.14.5   in zgodí se, ko je premogovalo kraljestvo v roko, udari otroke svoje, kteri so bili udarili davida, njegovega očeta.
2Kgs.14.6   a hlapcev se ni pogubil, kakor je pisano v knjigi postave mojzesova, kakor je zapovedal gospod, govoreč: ne bodejo umrli očetje za sinovi, in sinovi naj ne umirajo za očeta; nego vsak naj se umre za voljo svojega greha.
2Kgs.14.7   on je bil udaril edom v dolini dolini deset tisoč; in vzel je sela v meči, in dal jej ime jokteel, da je tudi do današnjega dnî.
2Kgs.14.8   tedaj poslal amasja glasnike k joasu, sinu joahazovu, sina jehua, kralja izraelova, govoreč: pojdi, pokažimo se pred obličjem.
2Kgs.14.9   in poslal je joaš, kralj izraelski, k amatsiji, kralju judovskomu, govoreč: tern, ki je na livanu, pošlje k cedru, kteri je na livanu, govoreč: daj hčer svojo sinu mojemu za ženo. ali prešla so se polje zveri, ktera je na livanu, in stopili so trnjo.
2Kgs.14.10  ti si bil udaril edom, in srce tvoje te je povzdignila; oslobodi se, in sedi v hiši svojem. pokaj bi se prejel na hudo, da padneš ti in juda z teboj?
2Kgs.14.11  ali amatsija ne posluša. in prišel je jošaj, kralj izraelski, in videli so se, on in amatsija, kralj judovski, v betsemes, kteri je bil v judeji.
2Kgs.14.12  in juda je bil pobijen pred izraelom, in bežali so vsi v šator svoj.
2Kgs.14.13  in amasja, sina joašova, sina ahazjina, povzel je joaš, sin joahazov, v betsemes; in pride v jeruzalem, in razbil je zid jeruzalemskovo od efrajimovih vrata do vrat rodičnih.
2Kgs.14.14  in vzel je vse zlato in srebro in vse več, ktera se je našla v hiši gospodovem in v pokladnih pokladnih kraljeva, in založnike, in vrne se v samarijo.
2Kgs.14.15  ostala povijest joašova, kar je storil, in njegova moč, in kako je voiuval z amasjo, kraljem judovskem, niso li zapisani v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
2Kgs.14.16  in počiní joaš z očetami svojimi, in pokopali so ga v samariji z kraljem izraelovim. in zakraljeval se je na njegovo mjesto sin njegov jeroboam.
2Kgs.14.17  in živio je amatsija, sin joašev, kralj judski, po smrti joaša, sina joahazova, kralja izraelova, petnaest let.
2Kgs.14.18  a ostala hiše amazja je zapisano v knjizi ljetopisa judejskih kralja?
2Kgs.14.19  in zgodilo so se zoper njega zagovor v jeruzalemu; in bežal je v lakis; in poslali so za njim v lakis, in pogubili ga tam.
2Kgs.14.20  in vzeli so ga na konjih, in pokopali so ga v jeruzalemu z očetom svojimi v mestu davidovo.
2Kgs.14.21  in ves ljudstvo judov je vzel azarja, kteri je bilo šesnaest let, in postavijo ga za kraljestvo za očeta njegovega amasja.
2Kgs.14.22  on je zgradil elota, in odvrati ga judovi, po to, ko je kralj počinil z očetove svojimi.
2Kgs.14.23  v petnaestim leto kraljevanja amasja, sina joaševa, postavil je jeroboam, sin joašev, nad izraelom v samariji, in kraljeval je četrdeset in eno leto.
2Kgs.14.24  in delal je, kar je zlo v očích gospodovih; ne odstopil se od greh jeroboama, sina nebatova, kateri je vsodil izraela.
2Kgs.14.25  on je odvrnil područje izraelovo od vkhoda v hamatu do morja arave, po besedi gospoda, boga izraelova, katero je govoril po roku svojem jonu, sinu amitajovu, preroka, kteri je bil iz gat-hefera.
2Kgs.14.26  ker je videl gospod, da je nevolja izraelovo mnogo gorje, in da je nič malo, ne ostavljenega, in nikogar, kteri bi pomagal izraelu.
2Kgs.14.27  in gospod ni govoril, da bi pogubil seme izraelovo izpod neba; in rešil jih je iz roke jeroboama, sina joašova.
2Kgs.14.28  a ostala hiše jeroboamovega, in vse, kar je storil, in njegova moč, ko je vodil, in kako je vračal damask in hamatu judovemu v izraelu, ne so li zapisani v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
2Kgs.14.29  in počiní se jeroboam z očetami svojimi z kraljimi izraelskými; in zakraljeval se je za njegovo sin zaharija.
2Kgs.15.1   v dvašega in sedmi leto jeroboama, kralja izraelova, zakraljeval je azarja, sin amatsijina, kralja judina.
2Kgs.15.2   šesnaest let je bilo, ko se je zgodilo, in kraljeval je petdeset in dva let v jeruzalemu. ime mu je bilo ime jekolja, iz jeruzalema.
2Kgs.15.3   in delal je to, kar je pravo pred gospodom, kakor je delal amazja, oče njegov.
2Kgs.15.4   ali posvátne mesta ne so izgnani; ljudstvo je še prinosil in kadil na visokih uzviših.
2Kgs.15.5   in gospod je udaril kralja, in bil je prošen do dnî smrti svoje, in prebival je v svetem hiši. a jotam, sin kraljev, je nad domom, in sodil je ljudstvo zemlje.
2Kgs.15.6   ostala povijest azarja in vse, kar je storil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih?
2Kgs.15.7   in zaspali se azarja z očetami svojimi, in pokopali so ga z očetami svojimi v davidovu mestu. in zakraljeval se je na njegovo mesto joatam, sin njegov.
2Kgs.15.8   v trideset in osmi leto azarji, kralja judovega, zače je postavil zaharija, sin jeroboamov, nad izraelom v samariji, in kraljeval je šest mesecev.
2Kgs.15.9   in delal je hudobno v očích gospodovih, kakor so delali očetje njegovi; ne odstopil se od grehov jeroboama, sina nebatova, kteri je vsodil izraela.
2Kgs.15.10  in zgodilo se je zoper njega šalum, sin jabešov, in udaril ga je pred obličjem, in pogubil ga je, in kraljeval je vmesto njega.
2Kgs.15.11  ostala pa beseda zaharjina, to je pisano v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih.
2Kgs.15.12  beseda gospoda, ktero je govoril jezusu, govoreč: sinovi četvrti bodo sedeli na prestole izraelovih. in zgodí se tako.
2Kgs.15.13  in sallum, sin jabešov, postavil je v trideset in devetom leto azarji, kralja judovega, in postavil je mesal dnî v samariji.
2Kgs.15.14  in pride menahem, sin gadov, iz tirsy, in pride v samarijo, in udari salum, sina jabešovega, v samariji, in pogubi ga.
2Kgs.15.15  a ostala hiše saluma in zagovor njegov, ktero je postal, glej, zapisani so v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih.
2Kgs.15.16  tedaj razbi menahem tifsa in vse, kar je v njem, in oblasti njene od tirza, ker niso mu bili odprli. in udaril je, in vse bremenne žene razbi.
2Kgs.15.17  v trideset in deveti leto azarji, kralja judovega, postavi se menahem, sin gadovčev, nad izraelom, in kraljeval je deset let v samariji.
2Kgs.15.18  in delal je to, kar je hudobno v očích gospodovih; ne odstopil se od greh jeroboama, sina nebatova, kateri je vsodil izraela.
2Kgs.15.19  v dnéh je prišel pul, kralj asirijski, na zemljo; in menahem je dal pubulu tisoč talentov srebra, da bi mu pomazal moč.
2Kgs.15.20  in menahem je izpeljal srebro zoper izraela, po vseh močnih časov, da bi dati asirskemu kralju po petdeset šekelih srebrnih šekela. in odhodi se kralj asirijski, in ne je ostal tam v zemlji.
2Kgs.15.21  ostala povijest menahema in vse, kar je storil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih?
2Kgs.15.22  in poče menahem z očetami svojimi, in zakeja, sin njegov, zakraljeval se je na njegovo mesto.
2Kgs.15.23  v petdeset leto kraljevanja azarja, kralja judovega, postavil je pekahija, sin menahemov, nad izraelom v samariji, in kraljeval je dva let.
2Kgs.15.24  in delal je to, kar je zlo v očích gospodovih; ne odstopil se od grehov jeroboama, sina nebatova, kteri je vsodil izraela.
2Kgs.15.25  in zgodilo se je zoper njega joka, sin remalijina, vojnika njegovega, in udaril ga je v samariji pred kraljem kraljestvom, z argobom in arje, in ž njim petdeset ljudi iz gileadovskih; in pogubil ga je, in zakraljeval se je vmesto njega.
2Kgs.15.26  a ostala hiše pekajina in vse, kar je storil, zapisani so v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih.
2Kgs.15.27  v petdeset in drugi leto kraljevanja azarja, kralja judovega, postavil je peka, sin remalijev, nad izraelom v samariji, in kraljeval je dvadeset let.
2Kgs.15.28  in delal je to, kar je hudobno v očích gospodovih; ne odstopil se od greh jeroboama, sina nebatova, kateri je vsodil izraela.
2Kgs.15.29  v dnéh pekah, kralja izraelova, pride tiglat-pileser, kralj asirijski, in vzel je ijon, in abel-betmaaku, in janoah, in kedes, in hasor, in gilead, in galilejo, ves deželo neftalijevo; in odpeljal jih je v asirijo.
2Kgs.15.30  in zavrne se ozeja, sin ela, zoper peka, sina remalijina, in udaril ga je, in pogubil ga je, in zakraljeval se je po njem v dvadeseti leto joatama, sina azarja.
2Kgs.15.31  a ostala hiše pekahova, in vse, kar je delal, se je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva izraelskih.
2Kgs.15.32  v drugi leto peka, sina remalijina, kralja izraelova, postavil je joatam, sin azarja, kralja judovega.
2Kgs.15.33  dvadeset in pet let je bilo, ko se je zgodilo, in šesnaest let je kraljeval v jeruzalemu. ime matere njegovega je bilo jeruša, dcera sadokova.
2Kgs.15.34  in delal je to, kar je pravo pred gospodom, po vsem, kakor je delal ozija, oče njegov.
2Kgs.15.35  ali posvátne mesta ne so izgnani; ljudstvo je še prinosil in kadil na visokih krajih. on je zgrabil gornje vrata doma gospodovo.
2Kgs.15.36  ostala povijest jotama in vse, kar je storil, zapisana v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih?
2Kgs.15.37  v tistih dnevih začne gospod poslati zoper juda resina, kralja aramejskoga, in pekah, sina remalijevega.
2Kgs.15.38  in joatam je počinil z očetami svojimi, in pokopali so se z očetom svojimi v mestu davida, očeta njegovega. in kraljeval se je po njem njegov sin ahaz.
2Kgs.16.1   sedmeri godine peka, sina remalijina, zakraljeval se je ahaz, sin joatamov, kralja judejskoga.
2Kgs.16.2   dvadeset let je ahaz, ko je bil kralj, in kraljeval je šesnaest let v jeruzalemu; in ne je delal to, kar je pravo v očích gospoda, boga njegovega, kakor oče njegov david.
2Kgs.16.3   nego je hodil putem izraelskim kraljem, in izpeljal je tudi sina svojega v ognjem, po merzostih narodov, ktere je gospod izgnal pred obličje izraelovih.
2Kgs.16.4   in kadil je in kadil na visokih visoh in na pastih, in pod vsako zeleno drevo.
2Kgs.16.5   tedaj se pride resin, kralj aramejski, in pekah, sin remalijo, kralj izraelski, zoper jeruzalem na boj; in obsedili so ahaza, ali niso mogli bojati.
2Kgs.16.6   v to čas se je vračal resin, kralj aramejski, elat siriji, in izgnal je judov iz elata; in edomci so prišli v elat, in prebivali so tam do današnjega dné.
2Kgs.16.7   in poslal ahaz glasnike k tiglat-pileser, kralju asirijskom, govoreč: jaz sem tvoj hlapec in sin tvoj; pojdi in reši me iz roke kralja sirijske in iz roke kralja izraelova, kateri so se zoper mene.
2Kgs.16.8   in vzeme ahaz srebro in zlato, ktero se je našlo v hiši gospodovo in v zakladih hiše kraljestva, in pošlje darove kralju.
2Kgs.16.9   in slišal ga je asirijski kralj; in prišel je kralj asirski na damask, in zgrabi ga, in odpelje ga v preseli, in resina pogubi.
2Kgs.16.10  in kralj ahaz je šel naproti tiglat-pileser, kralju asirijskom, v damask; in videl je, in videl je oltar v damasku. in poslal je kralj ahaz k svećeniku uriji podobo žrtvenika in obličje njegovo.
2Kgs.16.11  in postavil je urija svećenik oltar po vsem, kar je poslal kralj ahaz iz damask.
2Kgs.16.12  in videvši to kralj, pogleda kralj, in stopi na njem.
2Kgs.16.13  in kadil je svoj žrtvov in žrtvovanje, in izlije ljevanico svojo, in izlije kri pričesnice svoje na oltar.
2Kgs.16.14  a bronzovo oltar, ktera je bil pred obličjem gospodovim, odpeljal je od obličja hiše, od sredi oltarja in svetišta gospodovo, in položi ga na severu strani oltarja.
2Kgs.16.15  in kralj ahaz ukaže svećeniku uriji, govoreč: na veliku žrtveniku prinesi jutro vsesozhzhenie, in večer prinosnicu, in žrtvovo kraljestvo, in khlebnost njegovo, in vsesozhzhenie vsakega ljudstva ljudstva, in njih khlebnost, in njih ljevanice; in vsadi na njem vse kri žrtve žrtvov in vsako krvi žrtvov na njem, in oltar meč bodi mi pripravljeno.
2Kgs.16.16  in postavil je svećenik urija po vsem, kar mu je ukazal kralj ahaz.
2Kgs.16.17  in kralj ahaz odseče podlogi podstave, in izpeljal je od njih umyvalce; in morje razbije od mečnih volov, kteri so bili pod njim, in položil je na kamenje kamenje.
2Kgs.16.18  in zaklad prebivališče, ktero je postavil v hiši gospodovem, in vso vso vso vso vrata odvrnila v hiši gospodovem pred obličjem asirijskem.
2Kgs.16.19  a ostala hiše ahazova, kar je storil, zapisana v letopisi kraljevih judejskih?
2Kgs.16.20  in zaspali ahaz z očetami svojimi, in pokopali so ga z očeta svojimi v mestu davidovo. in zakraljeval se je po njem njegov sin ezekija.
2Kgs.17.1   v dvanajemu leto ahaze, kralja judina, postade se ozeja, sin ela, v samariji nad izraelem v samariji, in kraljeval je devet let.
2Kgs.17.2   in delal je hudobno v očích gospodovih, ali ne kakor kraljevi izraelovi, kteri so bili pred njim.
2Kgs.17.3   zoper njega je prišel salmanasar, kralj asirski, in ozeja mu je postal služabnik, in dal mu je dan.
2Kgs.17.4   in najde asirski kralj ozeje v ozeji krivičnost, ker je poslal glasnike k soaru, kralju egipetskomu, in ne prinesó darove kralju asirskomu v to leto. in zagrabi ga kralj asirski, in zgrabi ga v ječo.
2Kgs.17.5   in prišel je asirijski kralj po vsej zemlji, in prišel je v samarijo, in obsedel je tri leta.
2Kgs.17.6   v devetom leto ozeje poče asirski kralj samarijo, in odpelje izraela v asirijo, in zaseli jih v halah in v habor, reke gozan, in v krajih medijskim.
2Kgs.17.7   in zgodí se, da so izraelci grešili zoper gospoda, boga svojega, kateri jih je izpeljal iz zemlje egipatske, izmed roke faraonovega kralja, in bali so se drugih bogov.
2Kgs.17.8   in so hodili po pravičnosti poganov, ktere je gospod izganjal pred obličje izraelovih, in postavili so se kraljevi izraelske.
2Kgs.17.9   in zasramovali so se sinovi izraelovi nepravične besede zoper gospoda, boga svojega, in so si sagradili visoko v vseh mestih svojih, od veže stražnih do krepkih mesta.
2Kgs.17.10  in postavili so sebi stupove in ašere po vsej visokih brevih in pod vsako zelno drevo;
2Kgs.17.11  in kadili so tam in kadili na vseh višavah, kakor pogani, ktere so izpelili gospod izpred njih; in delali so obljube, in sramovali so gospoda.
2Kgs.17.12  in služili so idolima, o katerim jim je gospod rekel: ne delajte tega.
2Kgs.17.13  in gospod je pričeval zoper izraela in juda po roke vseh prerokov in vseh gledačih, govoreč: odvratite se od hudobnih putova svojih, in držite zapovedi moje in pravice moje, vsako postavo, ktero sem zapovedal očetom vašim, ko sem jim poslal po ročah svojih hlapcev prerokov.
2Kgs.17.14  ali niso poslušali, in zakoračili so sè svojimi očitami, tako da niso poslušali.
2Kgs.17.15  in pričanje njegove, katerim jim je pričal, niso se držali, in hodili so za hišem, in so se zavrgli, in za pogani, kteri so bili okolo njih, ko jim je zapovedal, da ne delajo po tem.
2Kgs.17.16  in izpustili so vsi zapovedi gospoda, boga svojega, in napravijo sebi izlito idol, dva teleta, in delali so ašere, in klanjali so se vsem vojskom nebeškim, in služili so vaalovi.
2Kgs.17.17  in sodili so svoje sinove in žene svoje v ognjem, in delali so se vračevanje in vračanja, in prodajali so se, da bi delali to, kar je zlo v očích gospodovih, da ga razdražajo.
2Kgs.17.18  zgodilo se je pa gospod več na izraela, in odvrnil jih je od obličja svojega; nič ni ostal, razen jedenijo judovega.
2Kgs.17.19  tudi juda ni držel zapovedi gospoda, boga svojega, in hodili so po pravičnih pravičnih, katere so storili izrael.
2Kgs.17.20  in odvrnil se je gospod vse seme izraelovo, in izpolnjeval je, in predal jih je v roke razbojnika, dokler jih ne izvrže od svoje obličja.
2Kgs.17.21  ker je postal izrael od davidovih hiše, in postavili so jeroboama, sina nebatova. in jeroboam je odvrnil izraela od gospoda, in vsodil jih je v veliko grehe.
2Kgs.17.22  in hodili so se izraelci po vseh greh jeroboama, ktere je delal, ne odstopijo od njih,
2Kgs.17.23  dokler je gospod odvrnil izraela od obličja svojega, kakor je govoril v roke vseh hlapcev svojih prerokov. in izrael je odpeljal iz zemlje svoje v asirijo, do današnjega dnî.
2Kgs.17.24  in odpelje asirski kralj iz babilona, in iz kuta, in iz aja, in od hamata in sefarvajima, in prebival je v samarijskim gradovima vmesto izraelcev; in zabrali so samarijo, in prebivali so v gradovah njenih.
2Kgs.17.25  in zgodí se v početku času svojega, da niso se bali gospoda; in poslal je gospod na njih lavice, kteri so jih pogubili.
2Kgs.17.26  in rekó asirijskom kralju, govoreč: narodi, ktere si odpeljal in postavil v samarijo, ne poznajo sodbe boga zemlje; zato je poslal na njih lavove, in glej, oni jih ubijajo, ker ne poznajo sodbe boga zemlje.
2Kgs.17.27  in zapovedal je kralj asirski, govoreč: odpelite se odtod, da odidejo in prebivajo tam, in svetili jih bodo sodbo boga zemlje.
2Kgs.17.28  in pripelje eden od svećenika, kterega so odpelili iz samarije, in sedel je v betelu; in učil jih je, kako bi se videli gospoda.
2Kgs.17.29  ali so so delali vsi narodi svoje bogove, in položili so jih v hiših posváth krajih, ktere so napravili samarijanci, vsi narodi v njih mestih, v katerih so prebivali.
2Kgs.17.30  in babilonci so napravili sukkot-benota, in ljudi z kutu napravijo nergal, in ljudi z hamatu napravili asima.
2Kgs.17.31  in evejci so napravili nibhaza in tartaka; in sefarvajici spalili svoje sinove v ognjem za adrameleka in anameleka, sefarvajima bogov.
2Kgs.17.32  in se so se bojé gospoda, in delali so za sebe svećenike posvátnih mesta, kteri so delali v samariji, vsak narod v mestu, v kterem so prebivali; in so so se bojali gospoda, in delali so sebi svećenički duhovni, in delali so se za sebe v hiših tempeljnih.
2Kgs.17.33  gospoda so se bali, in služili so svojim bogom, po pravičnosti narodov, iz kterih so se izpelili.
2Kgs.17.34  noter do današnega dana so delali po pravičnosti svojem: niso se bojali in ne delajo po ustavih in pravičnih, in po postavi in po zapovedi, ktero je zapovedal gospod sinom jakobovim, kteremu je dal ime izrael.
2Kgs.17.35  in postavil je gospod z njimi zaveze, in zapovedal jim, govoreč: ne bojte se drugih bogov, in ne klanjajte se jim, in ne služite jim;
2Kgs.17.36  nego gospoda, kateri vas je izpeljal iz zemlje egipetske z močnim krepostijo in močnim roko; njega se bojte, in njemu se klanjajte, in njemu prinesite.
2Kgs.17.37  in postave, in sodbe, in postavo, in zapovedi, ktere je napisal vam, držite se vsako dan, in ne bojte se drugih bogov.
2Kgs.17.38  zaveze, katero sem sklopil s vami, ne zabudite, in ne bojte se drugih bogov;
2Kgs.17.39  nego gospoda, boga svojega, bojte se, in on vas bode rešil iz njih neprijatelja.
2Kgs.17.40  ali oni niso poslušali, pa so delali po svojem pravičnosti.
2Kgs.17.41  tako se so te narodi gospoda bojali, in služili so idolima svojem; tudi sinovi in sinovi njih delajo do današnjega dné, kakor so delali očetje njih.
2Kgs.18.1   v tretji leto ozeje, sina ela, kralja izraelova, postavil je ezekija, sin ahazov, kralja judejskoga.
2Kgs.18.2   dvadeset in pet let je bilo, ko se je zgodilo, in kraljeval je dvadeset in devet let v jeruzalemu. ime mu je bilo ime abi, kći zaharija.
2Kgs.18.3   in delal je to, kar je pravo pred gospodom, po vsem, kakor je storil david, oče njegov.
2Kgs.18.4   on je razodil visoko, in razbil je stupove, in razodel je ašera, in razodel je meč meč, ktero je storil mojzes, ker so do tega dnî kadili sinovi izraelovi; in nazvali so ga nehuštan.
2Kgs.18.5   v gospodu, bogu izraelovu, se je zaupal, in po njem ni bilo podobno njemu v vseh kraljevah judejskim in v tem, kteri so bili pred njim.
2Kgs.18.6   pristopivši se k gospodu, ne odstopi od njega, in držal je zapovedi njegove, katere je dal gospod mojzesu.
2Kgs.18.7   in gospod je bil ž njim; in v vsem, kar je storil, snide se; in pregrešil se je pred kraljem asirijskim, in niso mu služili.
2Kgs.18.8   on je udaril filistejce do gaze in do kraja njene, od kraja stražnih do krepkih mesta.
2Kgs.18.9   v četvrtom leto kraljestva ezekijo, to je bila sedmi leto ozeje, sina ela, kralja izraelova, pride salmanasar, kralj asirski, zoper samarijo, in obsedel je.
2Kgs.18.10  in prejel je po konci trojih let, v šesti leto ezekijo, to je bila deveč leto ozeje, kralja izraelova, vzel je samarija.
2Kgs.18.11  in odpelje asirski kralj samarijo v asirijo, in položi jih v alah in v habor, reke gozan, in v krajih medijskim.
2Kgs.18.12  za to, da niso poslušali glasa gospoda, boga svojega, in pregrešili so zavezo njegovo, vse, kar je zapovedal mojzes, hlapca gospodov, in niso poslušali, in niso poslušali.
2Kgs.18.13  a četrnaestega leto kraljestva ezekijo pride sanherib, kralj asirski, proti vsem krepkim gradovima judejskim, in zgrabi jih.
2Kgs.18.14  in poslal je ezekija, kralj judovski, glasnike k asirijskom kralju v lakis, govoreč: greh sem, odvrni se od mene; kar si mi položil, ponesem. in kralj asirski je dal ezekiji, kralju judejskomu, trista talentov srebra in trideset talentov zlata.
2Kgs.18.15  in izdal je ezekija vse srebro, ktero se je našlo v hiši gospodovem in v zakladih hiše kraljestva.
2Kgs.18.16  v to čas odseče ezekija vrata svetišta gospodovo in opravljenje, ktere je izpeljal ezekija, kralj judski, in dal ga asirijskom kralju.
2Kgs.18.17  in poslal je kralj asirijski tartana in rabsarja in rabsakeja iz lakiša k kralju ezekiji z močnih vojska na jeruzalem; in prišli so, in prišli so v jeruzalem; in pristopijo in pridejo v jeruzalem; in pristopijo, in pristopijo pri vodnjej vodovi gorčine, ktera je na puščavi polnih polja.
2Kgs.18.18  in klikali so ezekiji; in izšli so k njemu eljakim, sin hilkijo, nadzornik, in šebna pismarja, in joah, sin asafov, kanesnik.
2Kgs.18.19  in veliki peharnik jim reče: recite pa ezekiji: tako govori véliki kralj, kralj asirski: kakošna je ta vernost, v kterem si se spočinila?
2Kgs.18.20  rekel si, da je samo besede ustnih, sovet in moč za boj; sedaj torej, k komu se spoznaš, da se popiraš zoper mene?
2Kgs.18.21  sedaj, glej, spočiniš se na egipet, na to preročinu trnjinu, na egipat, ktera se vstane človek na njo, in vrne ga v roko; tako je faraon, kralj egipetski, vsem, kteri so se zaupali na njega.
2Kgs.18.22  ali ako mi govorite: na gospoda, boga svojega, storimo se. ne je li ta, kogar je ezekija odvrnil visoke njegove in žrtvenike, in reče judovi in jeruzalemu: pred tem oltar v jeruzalemu klanjajte se?
2Kgs.18.23  sedaj torej bojte se z mojim gospodarjem, kraljem asirijskemu, in dam ti dve dve konje, če možeš dati jim jezitelje na njih.
2Kgs.18.24  kako boš pa odvrnil nobenega poglavarja enega od najmanjih hlapcev gospodarja svojega? ali si se zaupanil v egiptu za konje in konje?
2Kgs.18.25  ali je li nič brez gospoda prišel na to mesto, da ga pogubim? gospod mi je rekel: pojdi na tu zemljo, in pogubi ga.
2Kgs.18.26  in eljakim, sin hilkijin, in sebna in joah rekó rabsakemu: govori pa svojim hlapcem aramejskom, ker vémo, in ne govori z nami po judejsko, da bi ljudstvo, kteri je na zidu, govoriš.
2Kgs.18.27  ali jim rabsak reče: zar me je gospodar moj poslal govoriti te besede k gospodarju tvojem in k tebi, da govorim te besede? ali ne k ljudima, kteri so sedeli na zidu, da jesti svojo prvo in pijo moč svojo z vami?
2Kgs.18.28  tedaj stopi rabsak, in kliče z glasom velikim po judeji, in reče: poslušajte besede velikega kralja, kralja asirskega!
2Kgs.18.29  tako govori kralj: naj vas ezekija ne pogubi, ker vas ne more rešiti iz moči.
2Kgs.18.30  in da vas ezekija ne spolnjuje v gospoda, govoreč: gospod bode nas izpeljal, in ta mesto ne bo predan v roke kralja asirijskega.
2Kgs.18.31  ne poslušajte ezekijo, ker tako govori asirijski kralj: posvetite se z menoj, in izidete k meni, in jeli naj vsak z vinograd svoj, in eden od smokve svoje, in pijte vsak vode iz roke svoje,
2Kgs.18.32  dokler ne pridem in vas potegnem v zemljo kakor zemljo vaša, zemljo pšenice in vina, zemljo kruha in vinograda, zemljo olivo in meda, da boste živeli in ne umrete; in ne poslušajte ezekijo, ker vas je dopustil, govoreč: gospod bode nas rešil.
2Kgs.18.33  jeli so zveličali bodi bogovi narodov, vsak svoj deželo iz roke kralja asirijskega?
2Kgs.18.34  kje so boga hamata in arpada? kje so boga sefarvajimova, hena in ivvas? jeli so izpelili samarijo iz moči moje?
2Kgs.18.35  kdo je med vsemi bogove tistih krajih, kteri so izpelili zemljo svoje iz roke moje, da bi izpeljal gospod jeruzalem iz roke moje?
2Kgs.18.36  ali so se hlapili, in niso mu odgovorili besedo, ker je bila zapoved kralja, da mu ne odgovorite.
2Kgs.18.37  in elijakim, sin hilkijin, upravitelj dvora, in pisar šebna in kanesnik joah, sin asafov, pridejo k ezekiji oblečeni oblačila, in oznanjevali mu so besedo rabsaka.
2Kgs.19.1   ko je pa slišal kralj ezekija, razdra oblačila svoje, in obleče se v vretijo, in vnide v dom gospodov.
2Kgs.19.2   in poslal elijakima upravičnika, in šebna pismarja, in starešine svećeničkih, oblečeni v vretih, k proroku izaiji, sinu amosovu.
2Kgs.19.3   in rekó mu: tako govori ezekija: dan žalosti in obličja in razdražljivosti je ta dan; ker sinovi so došli do rodička, ali ni moč, da se rodi.
2Kgs.19.4   če bi slišal gospod, bog tvoj, vse besedo rabsakovo, kterega ga je poslal kralj asirski, gospodar njegov, da sramoti boga živago, in da bi preklinjal besede, ktere je slišal gospod, bog tvoj, za voljo besede, ktere se je zgodilo.
2Kgs.19.5   in ko so prišli sluge kralja ezekijo k izaiji,
2Kgs.19.6   in reče jim izaija: tako govorite gospodarju svojemu: tako govori gospod: ne boj se besede, ktere si slišal, s kterim so preklinjali hlapci kralja asirijskega.
2Kgs.19.7   glej, jaz bodem dal v njem duh, in slišal bo vest, in vrne se v svoj zemljo; in jaz ga bodem pogubil mečem v deželi svojem.
2Kgs.19.8   in vrgel se rabsake, in najde asirijsko kralja, bojoč proti libnu; kajti slišal je, da je odšel od lakiša.
2Kgs.19.9   in slišal je o tirhaki, kralju etiopijskom, govoreč: glej, izšel je, da se boje zoper tebe. in vrne se, in poslal je poslance k ezekiji, govoreč:
2Kgs.19.10  naj te reši gospod, bog tvoj, na katerega se spočiniš, govoreč: " jeruzalem ne bo predan v roke kraljestva asirijskega.
2Kgs.19.11  glej, ti si slišal, kaj so storili kralji asirijske vsem zemljo, da jih zaklinjajo; in ti boš zveličal?
2Kgs.19.12  jeli so jih izpelili bozi narodi, ktere so pogubili očetje moji: gozan, in haran, in resef, in sinove edena, kteri so bili v telassar?
2Kgs.19.13  kjer je kralj hamata, in kralj arpada, in kralj sefarvajima, hena in ive?
2Kgs.19.14  in vzeme ezekija knjiga iz roke angelov, in proče ga; in šel je v hišo gospodovo, in izloži ga ezekija pred gospodom.
2Kgs.19.15  in sedejo pred gospodom in reče: gospod, bog izraelov, ki sedi na kerubih, ti si bog sam na vseh kraljevah zemlje; ti si stvoril nebesa in zemljo.
2Kgs.19.16  prikloni, gospod, uho svoje, in poslušaj! otvori, gospod, oči svoje, in pogledaj! in poslušaj beseherima besede, ktere je poslal sramotiti boga živega.
2Kgs.19.17  ker resnica, gospod, razvalili so kralji asirski narodi.
2Kgs.19.18  in delali so njih bogove v ogenj, ker niso bogovi, nego dela rok človeške, drvo in kamen; in pogubili so jih.
2Kgs.19.19  ali sedaj, gospod, bog naš, reši nas iz njegove roke, da bi spoznali vsi kralje zemlje, da si ti, gospod, bog sam.
2Kgs.19.20  in izaija, sin amosov, poslal jezekiji, govoreč: tako govori gospod, bog izraelov: slišal si se, kar si me molil za sennacherib, kralja asirijskega.
2Kgs.19.21  to je beseda, katero mu je povedal gospod: zaničeval te je, zasramovala te se devica, devica sijonska; na tebe povrne glavo jeruzalemska.
2Kgs.19.22  kogar si ponosil in preklinjal? in zoper koga si prevzdignil glas, in vzdignil si na visoko oči svoje? zoper svetega izraelova!
2Kgs.19.23  po glavih tvojih si ponosil gospoda, in ti si rekel: s množico kolesnits svojih sem šel na visočinu gor, na kraje libanonsko; in posedal sem veličastno cedra njegovega, najvišega cedra njegovega, in prišlo sem do najvišjega kraja njegovega kraja.
2Kgs.19.24  jaz sem udaril, in pil sem vode tujčke, in izsekal sem v stopi nogam svojem vse reke oblake.
2Kgs.19.25  izpolnjeval sem ga, zgrabil ga sem, in postal je vekomaj vekomaj, v razbojnih mestih.
2Kgs.19.26  in prebivali so prebivališče njih, in zasramovali so se, in zasramovali so se; kakor trava na polji, kakor zelena travo, kakor zelje na krovih;
2Kgs.19.27  ali sedališče tvoje, in izhod tvoj in prihod svoj poznam, in žalost tvoj proti meni.
2Kgs.19.28  za to, ker si se razsrdil zoper mene, in srce tvoje je prišlo po ušima mojim, postam svoj položim v noze tvoji, in meč v ustih tvojih, in odvrnil te bom po poti, po kterem si prišel.
2Kgs.19.29  a to ti bode znamenje: od tega leta boste jedli, kar je ročeno, in na drugega leto, kar je prošlo, in v tretji leto sejte in žanjajte, in sadite vinograde, in jedite njih sadú.
2Kgs.19.30  in potegljeno iz doma judovega, kteri bo ostal, potegne korenje nič, in prinesó sad najvišem.
2Kgs.19.31  kajti iz jeruzalema bode izšel ostal, in rešenih iz gore sijonske; zavist gospoda zastępów bo to storil.
2Kgs.19.32  za to, tako govori gospod o kraljestvu asirijskemu: ne bo prišel v to mesto, in ne bode tam strelel strela, in ne pristopi pred njim štipa, in ne bode pripeljal k njej krivičnost.
2Kgs.19.33  po poti, ktero je prišel, vrne se, in v to mesto ne bo prišel, govori gospod.
2Kgs.19.34  ker za voljo sebe in za voljo davida, hlapca svojega, bodem oslobodil. "
2Kgs.19.35  in zgodí se v noči, in izšel je angelj gospodov, in udari sto osamdeset in pet tisoč; in vstali so jutro jutro, in glej, vsi so mrtvi telesa.
2Kgs.19.36  in sanherib, kralj asirski, odide in odide, in vrne se v ninive.
2Kgs.19.37  in zgodí se, ko je klanjal v hiši boga svojega nisroka, udarili so ga adramelek in sareser, sinovi njegovi, mečem, in pobili so se v zemljo ararat. in votsaril se je vmesto njega sin njegov esar-haddon.
2Kgs.20.1   v tistih dnevih je ezekija smrtno razbolel. in prišel je k njemu izaija, sin amosov, prerok, in reče mu: tako govori gospod: zapovedi hišo svojemu, ker boš umrl, in ne boš živel.
2Kgs.20.2   in odvrne ezekija obličje svoje k zidu, in molil se je gospodu, govoreč:
2Kgs.20.3   " o gospod, spomni se pa, da sem hodil pred seboj v resnici in v svetem srcu, in delal sem to, kar je dobro v tvojim očesu. in zaplakal je ezekija veliko plač.
2Kgs.20.4   in ko je izaija prešel iz srečnih dvora, pride k njemu beseda gospodovo, govoreč:
2Kgs.20.5   obrati se, in reci ezekiji, starešinu mojega ljudstva: tako govori gospod, bog davida, očeta svojega: slišal sem molitev tvojo, videl sem sleze tvoje; glej, jaz te bom ozdravil; tretji dan bodeš prišel v dom gospodov.
2Kgs.20.6   in priložim do dnî tvojih pet in pet let; in izpeljal bodem te in to mesto iz roke kralja asirijskega; in pomočim temu mestu za voljo mene in za voljo davida, hlapca svojega.
2Kgs.20.7   in reče: pojdejo smokve smokve, in pripeljejo na meč, in ozdravi.
2Kgs.20.8   in ezekija reče izaiji: kaj znamenje, da me bode gospod ozdravil, in da bom prišel na tretji dan v hišo gospodovo?
2Kgs.20.9   in reče izaija: to bode znamenje od gospoda, da bo izpolnil gospod besedo, ktero je govoril: hodi pija deset stupov, če se obrne deset stupov?
2Kgs.20.10  in ezekija reče: bolje je sjeni, da se stopi deset stupov; ne, nego naj se hodi sjena po deset stupenih.
2Kgs.20.11  in prerokoval je prerok izaija k gospodu, in izvrgel je sjena na stopi, po deset stupih, po deset stupenih.
2Kgs.20.12  v to čas poslal berodak baladan, sin baladanov, kralj babilonski, pismo in dar ezekiji, ker je slišal, da je ezekija razbolel.
2Kgs.20.13  in izvesel se je jim ezekija, in pokazal jim je svoj dom oblasti svoje, srebro in zlato, in aromaty, in dobro olivo, in ves več svoj, in vse, kar se je bilo v zakladih njegovih; nič ni bilo, katero jim je izročil ezekija v hiši svojem in v vsem oblasti svojem.
2Kgs.20.14  tedaj pride prorok izaija k kralju ezekiji, in reče mu: kaj so govorili ti moža, in odkod so prišli k tebi? in ezekija reče: iz daleč zemlje so prišli k meni iz babilona.
2Kgs.20.15  on pa reče: kaj so videli v shajališči svojem? in ezekija odgovorí: videli so vse, kar je v mojem domu; nič ni, kar bi jim ne pokazal.
2Kgs.20.16  in izaija reče ezekiji: poslušaj besedo gospodovo:
2Kgs.20.17  glej, dnevi pridejo, in vse, kar je v hiši tvojem, in kar so postali očetje tvoji do današnjega dné, v babilon; nič ne ostane, govori gospod.
2Kgs.20.18  in tvoji sinovi, kteri bodo izšli iz tebe, katerih si rodil, ponesó, in stanejo skopci v dvoru kralja babilonskega.
2Kgs.20.19  in ezekija reče izaiji: dobro je besedo gospodovo, katero si govoril. da bode mir v dnéh mojih.
2Kgs.20.20  ostala hiše ezekijo, in vse njegova moč, in kar je storil vodoč in vodomaj, in vzeme vode v mesto, ne so li zapisani v knjizi ljetopisa kraljevih judejskih?
2Kgs.20.21  in zaspali se ezekija z očetami svojimi, in zakraljeval se je v mestu davidovim. in zakraljeval se je po njem njegov sin manase.
2Kgs.21.1   dvanajst let je manaše, ko je zakraljeval, in pedeset in pet let kraljeval v jeruzalemu; ime mu je bilo ime hefsiba.
2Kgs.21.2   in delal je, kar je zlo v očích gospodovih, po gnusnostjo narodov, ktere je izgnal gospod pred obličjem izraelovim.
2Kgs.21.3   povrnivši se, izgradi visoke mesta, ktere je razodel oče njegov ezekija, in postavil je oltar baalu, in napravil je ašera, kakor je storil ahab, kralj izraelski, in klanjal se je vsemu nebeškim vojskom, in služil jim je.
2Kgs.21.4   in postavil je oltar v domu gospodovem, o katerem je rekel gospod: v jeruzalemu bodem postavil ime moje.
2Kgs.21.5   in postavil je oltar vsem vojskom nebeškim na dvojih predvorjih doma božjega.
2Kgs.21.6   in izpeljal je sinove svoje po ognjem, in razglasil se je, in hodil je, in napravil je voljce in vračarje; in mnogo delal je, kar je zlo v očích gospodovih, da ga razdraži.
2Kgs.21.7   in obličje ašera postavi v hiši, o katerem je govoril gospod k davidu in salomonu, sinu njegovemu: v tem hiši in v jeruzalemu, katero sem izvolil iz vseh plemena izraelovih, položil bom ime moje vekomaj.
2Kgs.21.8   in nič naj ne potegnem noga izraelova od zemlje, ktero sem dal očetom svojim, ko bodejo držali vsega, kar sem jim zapovedal, po vsej zapovedi, katero jim je zapovedal hlapec moj mojzes mojzes.
2Kgs.21.9   ali niso poslušali; in zabludil jih je manase, da delajo hudobno od teh narodov, ktere je gospod iztrebil pred obličjem izraelovim.
2Kgs.21.10  in gospod je govoril v roke svojih hlapcev prerokov, govoreč:
2Kgs.21.11  za to, da je manasses, kralj judovski, storil te merzosti, hudobno od vse, kar so delali amorejci, kteri so pred njim, in vvel je tudi juda v greh svojih,
2Kgs.21.12  zato tako govori gospod, bog izraelov: glej, jaz bodem pripeljal zlo na jeruzalem in na juda, da vsak, kdor to sliši, opečati oba ušesa.
2Kgs.21.13  in iztegnem na jeruzalem mjero samarijo, in več doma ahabovega; in odpečal bom jeruzalem, kakor se izlazi pič, in povrne se po obličji svojem.
2Kgs.21.14  in odpuščat bom ostanok baštine moje, in predam jih v roke njih neprijatelja, in bodo v razgrabljenje in razgrabljenje vsem sovražnikom svojim.
2Kgs.21.15  za to, da so storili zlo pred očmi mojim, in razdražili me so od dné, ko so izšli očetje njih iz egipta, do današnjega dnî.
2Kgs.21.16  in tudi krivičnega krvi izlije manasseh mnogo več, dokler se ne napolni jeruzalema od ust do konca, osim greha njegovega, katerega je vsadil judu, da bi delal hudobno v očích gospodovih.
2Kgs.21.17  a ostala hiše manašeova, in vse, kar je storil, in krivica njegova, ktero je zgrabil, zapisana je v letopisi kraljevih judejskih?
2Kgs.21.18  in zaspali se manase z očetami svojimi, in pokopali so ga v vrtu hiše svoje, v vrtu ozu. in zakraljeval se je po njem njegov sin amon.
2Kgs.21.19  dvadeset in dva let je amon, ko se je zgodilo, in kraljeval je dva let v jeruzalemu. mati mu je bilo ime mesullemet, dcera arusova, iz jotbe.
2Kgs.21.20  in delal je hudobno v očích gospodovih, kakor je napravil oče njegov manase.
2Kgs.21.21  hodil je po vsem putem, po kterem je hodil njegov oče; in služil je idolima, katerim je služil oče njegov, in klanjajoč se jim.
2Kgs.21.22  in odpustil je gospoda boga očetov svojih, in ne hodi po poti gospodovem.
2Kgs.21.23  in sovražniki amonovi so se sodili zoper njega, in pogubili so kralja v hiši njegovem.
2Kgs.21.24  ali ljudstvo zemlje pobil vse, kteri so bili sodili zoper kralja amona; in zakraljeval je ljudstvo zemlje jošijo, sina njegovega, vmesto njega.
2Kgs.21.25  a ostala hiše amonova, kar je storil, niso se zapisani v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih?
2Kgs.21.26  in pokopali so ga v grobu njegovem, v vrtu uza; in zakralje se je jošija, sin njegov, vmesto njega.
2Kgs.22.1   osem let je bilo jošiji, ko je začal kralovat, in kraljeval je trideset in jedj leto v jeruzalemu. ime matere njegovega je bilo jedida, dčina adajina iz boskat.
2Kgs.22.2   in delal je to, kar je pravo v očích gospodovih, in hodil je po vsem poti davida, očeta svojega, in ne odide ni desno, ni levo.
2Kgs.22.3   v osemnatom leto kraljestva jošijo poslal je kralj šafana, sina ezalijina, sina mešulama, pismarja, v hiši gospodovo, govoreč:
2Kgs.22.4   pojdi k hilkiji, vélikemu duhovnu, in zapečati srebro, ktero je bila vnesena v tempelj gospodovo, kterega so sodili stražari od ljudstva.
2Kgs.22.5   in naj ga dajo v roke delajočim v hiši gospodovem, in naj ga dajo njim, kteri so delali delo, kteri so v domu gospodovem, da izpolnjujejo popravljenje doma.
2Kgs.22.6   drevnim in zidarjem in zidarjem, in za kupljenje drova in kamenja kamenja, da se napravljajo vekomaj.
2Kgs.22.7   ali ne podeljajo jim srebra, kar jim je davalo, ker so delali v veri.
2Kgs.22.8   tedaj reče hilkija véliki duhovnik šafanu pisarju: knjiga postave sem našla v hiši gospodovem. in hilkia je dal pismo šafanu; in proče ga.
2Kgs.22.9   in jošija je prišel kralju, in pripeljal je kralju besedo, in reče: hlapci tvoji so zabrali srebro, ktero se je našlo v tempelji, in dali so ga v roke delajočim, kteri so postavili službo v hiši gospodovo.
2Kgs.22.10  in pisarja safan reče kralju: knjiga mi je dal svećenik hilkia knjiga. in začeti ga safan pred kraljem.
2Kgs.22.11  in zgodí se, ko je slišal kralj besede knjige postave, razdra oblačila svoje.
2Kgs.22.12  in naredi kralj hilkiji svećeniku, in ahikamu, sinu šafanovo, in akboru, sinu mikajevemu, in šafanu pismarju, in asaja, hlapca kraljeva, govoreč:
2Kgs.22.13  pojdite, iščite se gospoda za mene, in za ljudstvo, in za vse judejo, za voljo besede tej knjige, ktera se je našla; kajti velika je jezo gospodov, ktera je izgnano zoper nas, ker niso slišali očetje naši besede tega knjige, da ne delajo vsega, kar je pisano v nas.
2Kgs.22.14  in šel je hilkia duhovnik in ahikam in akbor in safan in asaja k proroku huldu, ženo šaluma, sina tikhajova, sina arahovega, kteri je bil prebivala v jeruzalemu, v meseči, in govorili so ž njo.
2Kgs.22.15  ona jim reče: tako govori gospod, bog izraelov: povejte temu človeku, kteri vas je poslal k meni:
2Kgs.22.16  tako govori gospod: glej, jaz bom pripeljal hudo na to mesto in na stanovnike njegove, vse besedo knjige, kterega je čital kralj judov.
2Kgs.22.17  za to, da so me zapustili in kadili drugim bogovima, da me razdražajo v delih svojih roke, da se razpalja jezo moja na to mesto, in ne bi se ugasil.
2Kgs.22.18  a kralju judovi, kteri vas je poslal prosil gospoda, govorite tako: tako govori gospod, bog izraelov: besede, ktere si slišal:
2Kgs.22.19  za to, da se je srčilo srce tvoje, in si se ponižal pred obličjem gospodovem, ko sem slišal, kar sem govoril proti temu mestu in proti prebivališčih njegovih, da bodo za pustoš in za prokletstvo; in razdral si oblačilo svoje, in plakal sem pred menoj, tudi jaz sem slišal, govori gospod.
2Kgs.22.20  za to te bodem pripeljal k očetom tvojim, in ti boš sedel v grob v grobu svojem v miru, in oči tvoje ne bodo videli vse to hudobnost, katero bom pripeljal na to mesto. in oni odpeljejo kralju to besedo.
2Kgs.23.1   in poslal je kralj, in zberó k sebi vse starešine judeje in jeruzalema.
2Kgs.23.2   in šel je kralj v dom gospodov, in vsi judejci in vsi jeruzalemci, in vsi jeruzalemci, in svećenici, in preroki, in ves ljudstvo, od malega do največ; in pročita jim vse besede knjige zaveze, ktera se je našla v hiši gospodovem.
2Kgs.23.3   in postavil je kralj na postavo, in sklopi zavezo pred gospodom, da hodi za gospodom in držati zapovedi njegovo, in pričanja njegova, in postave njegove v vsej srci in v vsej duši, da bi izpolnjevali besede zaveze tega, kar je pisano v tej knjigi. in ves ljudstvo je storil zaveze.
2Kgs.23.4   in kralj je zapovedal vélikemu duhovnu hilkiji, in duhovnom svećeničkim in stražarim, da izpeljejo iz svetišča gospodova vse posuje, ktere so se delali za vaala in za ašera, in za vse nebeško vojsku; in izgori jih ven iz jeruzalema v zadi cedron, in vzeme prah njih v betel.
2Kgs.23.5   in odločil je idolih, ktere so postavili kralje judske, in kadili so na višavah v mestakh judejskim in v okolih jeruzalemskim, in tiste, kteri so kadili vaalovi, in solnci, in mesec, in zvijače, in vsem vojskom nebeškim.
2Kgs.23.6   in izpelje dubravo iz doma gospodova izvne jeruzalema do potoka cedron, in izpolnjeval ga je v potoku cedron, in razbil ga je v prah, in vrgel je prah svoj v grob ljudstva.
2Kgs.23.7   in razodel je hiši sodomičnih hiše, kteri so bili v hiši gospodovem, k kterim žene čakajo teme za ašeru.
2Kgs.23.8   in izpeljal je vse svećenike iz judejskih gradova, in oskvrnil je posvátne mesta, k kterim so se kadili duhovni, od geba do virsavii; in razbil je pokrajine vrat, kteri so bili pri vratih vrat jošua starešina mesta, kateri je po levo pred vratima grada.
2Kgs.23.9   ali svećenički duhovni niso pošli k žrtveniku gospodovem v jeruzalemu, ali so jedli opresnoki sredi svojih bratov.
2Kgs.23.10  in oskvrnil je tofet v dolini hinom hinoma, da ne bi nikogar izpeljal sina svojega in hčere svoje za ognjem moloku.
2Kgs.23.11  in odločil je konje, ktere so postavili kraljevi judejske na solnce pri vkhodi v tempelj gospodovo, v komnatu netana skopnika, kteri je bil v parurim; in kolesnice solnčnega je spalil ognjem.
2Kgs.23.12  in oltarje, kteri so bili na krovi gornitsi ahazega, ktere so napravili kraljevi judovi, in oltarje, ktere je napravil manase v dvem predvorjih doma gospodovo, in razbil je odtod, in vrgel je prah njih v potok kedron.
2Kgs.23.13  in prebivališče, kteri so pred jeruzalemom, na desno strani gorske gore, ktere je postvaril solomon, kralj izraelski, astarte, sramoti sidonske, in kemoza, sramoti moapskega, in za milkom, merzosti amonovih, je kralj oskvrnil.
2Kgs.23.14  in razbil je stupove, in iztrebil je ašere, in napolni mesta njih kostih ljudî.
2Kgs.23.15  tudi oltar, ktera je bila v betelu, in viših mesta, katero je storil jeroboam, sin nebatov, kteri je vrnil izraela, tudi to oltar in posvátj razbil, in razbil je kamenje, in razpalil je v prah, in popalil je ašera.
2Kgs.23.16  in ko se je jošija prevrnil, ugleda grobe, kteri so bili tam na mestu; in pošlje, in vzel je kosti iz grob, in spali na oltar; in oskvrnil ga je po besedi gospodovo, ktero je govoril človek božji, ko je oznanjal te besede.
2Kgs.23.17  in reče: kakošno je to vesel, kterega jaz vidim? in gradski možjé mu rekó: to je človeč božji, ki je prišel iz judeje, in je oznanjal te besede, ktere si storil zoper žrtvenik betela.
2Kgs.23.18  in reče: pustite ga, naj nikdor ne dviži kosti njegove. in zabrali so se kosti njegove z kostimi preroka, kteri je prišel iz samarije.
2Kgs.23.19  tudi v vseh hiših hiše, kteri so bili v mestakh samarijskim, ktere so napravili kralji izraelovi, da razdražajo gospoda, povrnil je jošija, in delal je z njimi vse, kar je storil v betelu.
2Kgs.23.20  in zaklade je vse svećenike visoke, kteri so bili tam, na zhertvennike, in spalil je na njih kosti človeške; potem se vrne v jeruzalem.
2Kgs.23.21  in naredi kralj vsem ljudstvu, govoreč: činite velikonočno jagnje gospodu bogu svojemu, kakor je pisano v tej knjigi zaveze.
2Kgs.23.22  kajti ta velikonočno jagnje ne je postalo od dnî sodnih, kteri so sodili izraela, in po vseh dnevih kraljevih izraelskih in judejskih.
2Kgs.23.23  kakor je bilo osemnaestega leto kraljestva jošijo, zgodí se velikonočno jagnje gospodu v jeruzalemu.
2Kgs.23.24  jošija je tudi odpeljal sovražnikov in čarovnikov, in terafimi, in idolih, in vse grozote, ktere so se zgodili v deželi juda in v jeruzalemu, da bi izpolnjeval besede postave, zapisané v tej knjigi, ko je najel hilkija duhovnik v hiši gospodovo.
2Kgs.23.25  podobno mu se ni bilo pred njim kralj, kteri bi se obratil gospodu svim srcem svojim in vsem duhom svojem in vsem močjó svojem, po vsem postavi mojzesu; in po njem ni vstal podobno njemu.
2Kgs.23.26  ali gospod ni se odvrnil od veličastega jeze svojega, v katerem se je razpalil jeze njegovo zoper juda za vse voljo, katera ga je manase razdražil.
2Kgs.23.27  in reče gospod: tudi juda bom odvrnil od obličja mojega, kakor sem odvrnil izraela, in odvrnil bodem te mesto, ktero sem izbral, jeruzalem, in dom, o katerem sem rekel: ime moje bode tam.
2Kgs.23.28  ostala povijest jošijo in vse, kar je storil, zapisana v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih?
2Kgs.23.29  v dnéh je prišel faraon neko, kralj egipetski, proti kraljem asirijskom pri reke eufratu. in jošija je šel pred njim, in pogubil ga je neko v megiddo, ko ga je videl.
2Kgs.23.30  in sluge njegovi ga izpeljejo mrtvo iz megiddo, in odpeljejo ga v jeruzalem, in pokopali so ga v grobu njegovem. in ljudstvo zemlje vzel joahaza, sina jošijo, in pomazajo ga, in postavili so ga za kraljestvo vmesto njegovega očeta.
2Kgs.23.31  dvadeset in tri let je joahaz, ko je bil kraljem, in kraljeval je tri měsíce v jeruzalemu. ime mu je bilo ime hamutal, kći jeremijo iz libni.
2Kgs.23.32  in delal je hudobno v očeh gospodovih, kakor so storili očetje njegovi.
2Kgs.23.33  in faraon neko ga je odpravil v riblatu, v deželi hamatu, da ne kraljuje v jeruzalemu; in dal je na zemlji sto talentov srebra in sto talentov zlata.
2Kgs.23.34  in faraon neko je postavil nad njim eliakima, sina jošijo, vmesto jošijo očeta njegovega, in dal mu ime jojakim; a joahaza je vzel, in prišel je v egipet, in tam je umrl.
2Kgs.23.35  in srebro in zlato je jojakim dal faraonu; ali izpolnjeval je zemljo, da bi dal srebro po povelji faraonovem; vsadi srebro in zlato za ljudstvo zemlje, da ga dá faraonu neko.
2Kgs.23.36  dvadeset in pet let je jojakim, ko je začal kralovat, in deset let je kraljeval v jeruzalemu. ime mu je bilo ime zebuda, hčer pedaja iz ruma.
2Kgs.23.37  in delal je hudobno v očeh gospodovih, kakor so storili očetje njegovi.
2Kgs.24.1   v dnéh njegovem je prišel nabukodonozor, kralj babilonski, in jojakim mu je postal tri leta; potem se obrne, in pobuni se zoper njega.
2Kgs.24.2   in poslal mu je vojska kaldejske, in polčine aramejske, in polje moapske, in polje amonovih; in poslal jih je na judejo, da ga pogubijo, po besedi gospoda, katero je govoril po rodom svojih hlapcev, prerokov.
2Kgs.24.3   to je bilo po povelji gospodovem v judi, da ga odvrne od njih obličja, za voljo greha manašeovih, po vsem, kar je storil.
2Kgs.24.4   tudi krivičnega krvi, katero je izlil, in napolni jeruzalem krvijo krivičnega; gospod pa ne je hotel odpustiti.
2Kgs.24.5   ostala povijest jojakimova, in vse, kar je storil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva judejskih?
2Kgs.24.6   in zače jojakim z očetami svojimi, in zakraljeval se je po njem jojakin, sin njegov.
2Kgs.24.7   in kralj egipetski se ne izide več iz zemlje svoje, ker je vzel kralj babilonski vse, kar je bil kralj babilonski, od potoka egipetskega do reke eufrata vse, kar je bilo kraljestvo egipetskega.
2Kgs.24.8   osemnaest let je jojakin, ko je bil kralj, in kraljeval je tri mjeseca v jeruzalemu. ime mati mu je bilo nehusta, dcera elnatana, iz jeruzalema.
2Kgs.24.9   in delal je to, kar je hudobno v očeh gospodovih, kakor je storil oče njegov.
2Kgs.24.10  v tem času je prišel nabukodonozor, kralj babilonski, zoper jeruzalem, in mesto je bila oblečena.
2Kgs.24.11  in prišel je nabukodonozor, kralj babilonski, v mesto, ko so ga služili hlapci njegovi.
2Kgs.24.12  tedaj izide jojakin, kralj judski, k kralju babilonskomu, on in mati njegova, in hlapci njegovi, in glavari njegovi, in skopci njegovi; in vzel ga je kralj babilonski v osmi leto kraljestva svojega.
2Kgs.24.13  in izpeljal je odtod vse zaklady v hiši gospodovo in pokladnih hiše kraljestva, in odseče vse zlatne posuče, ktere je storil salomon, kralj izraelski, v svetišči gospodovem, po besedi gospodovo.
2Kgs.24.14  in odpelje vse jeruzalem, in vse vojskovnice, in vseh močnih močnih, deset tisoč, in vse ročnike in kovalce; nič ni ostal, osim siromaših kraja zemlje.
2Kgs.24.15  in odpelje jojakima v babilon; in mater kralja, in žene kraljevih, in skopnikov njegovih, in močnih iz zemlje odpelje iz jeruzalema v babilon.
2Kgs.24.16  in vse vojskovnice, katerih je bilo sedem tisoč, in tesarcev in oblečnike, tisoč; in vpeljal jih je babilonski kralj v izpelje v babilon.
2Kgs.24.17  in postavil je kralj babilonski matanijo, sina njegovega, in dal mu ime sedekijo.
2Kgs.24.18  dvadeset in enega let je sedekija, ko je bil kralj, in kraljeval je jedenadeset let v jeruzalemu. ime mu je bilo ime hamutal, dčina jeremijo, od jeremijo.
2Kgs.24.19  in delal je to, kar je zlo v očích gospodovih, kakor je storil jojakim.
2Kgs.24.20  ker za voljo jezika gospodova je bila na jeruzalem in na judejo, dokler jih je odvrnil od njih obličja. in sedekija se pobuni zoper kralja babilonskega.
2Kgs.25.1   in v devetom leto kraljestva njegovega, v deseti mesem, v devetom mesem, pride nabukodonozor, kralj babilonski, z vsem vojskom svojem zoper jeruzalema, in obpelil se je proti njej, in zgrabil ga je okrog.
2Kgs.25.2   in grad je obšel do jedenastega let kraljevanja sedekijo.
2Kgs.25.3   v devetega dan devetega, ko je bil moč v mestu, in ljudstvu té deželi ni bilo kruha.
2Kgs.25.4   in izpolnjevala se je mesto, in vsi vojskovnici so izšli noč po poti po vratih, kteri so sredi dvé stvari, ktera je pri vrtu kraljestvo, ko so kaldejci po mestu unaokolo; in hodil je po poti na ravninu.
2Kgs.25.5   in vojska kaldejska je poganjal za kraljem, in dobili so ga na jerihonskim rólih; in vse vojska njegovo se je razprla od njega.
2Kgs.25.6   in zgrabijo kralja, in odpeljejo ga k kralju babilonskomu v riblatu, in oznanjevali so s njim sodbo.
2Kgs.25.7   in sedekijevih sinov je zaklal pred njegovim očima, in sedekijo izložilo oči, in okovali ga v lanci, in odpeljejo ga v babilon.
2Kgs.25.8   v petim mesem, sedmi dan mesečega, to je leto devetnaestega leto nabukodonozora, kralja babilonskoga, pride nebuzaradan, voenachal telesnik, služabnik kralja babilonskog, v jeruzalem.
2Kgs.25.9   in zapalil je dom gospodov in hišo kraljestvo, in vse hiše jeruzalemske; in vsako dom je zapalil.
2Kgs.25.10  nadstojnik telesnik je imel.
2Kgs.25.11  in ostal ljudstvo, kteri je ostal v mestu, in tistih, kteri so prešli k kralju babilonskomu, in ostal ljudstvo, ktero je ostal.
2Kgs.25.12  ali od ubogih zemlje je ostavil nadstojnik telokhranitelj za vinogradnike in vinogradnike.
2Kgs.25.13  a bronzove stupove, kteri so bili v domu gospodovem, in podstave, in meč meč, ktera je v tempelji gospodovem, razbijo kaldejci, in vzeli so meč njih v babilon.
2Kgs.25.14  in lahove, in lopatniki, in lopatniki, in kadil, in vse bronzove veče, v katerih so služili.
2Kgs.25.15  in kadilnice in kadilnice, kteri so bili od zlata in srebra, vzel je nadstojnik telokhranitelj.
2Kgs.25.16  dva stupa, eno morje, in podstave, ktere je storil solomon za hišo gospodovo, nihče je bilo ves meč več.
2Kgs.25.17  osemnaest lakata visoko je visoko, in kapitel na njem meč; in višica vekomaj je tri lakata; in vsač in granatove granatove imajo naokolo; vse je meč; in ravno tako je tudi drugega stabla s jezikom.
2Kgs.25.18  tedaj vzeme nadstojnik telokhranitelj seraja najvišega duhovnika, in sofonja, drugega duhovnika, in troje stražnike.
2Kgs.25.19  in iz mesta je vzel eden skopca, kteri je bil za vojske vojske, in pet moža, kteri so videli pred kraljem, kteri so se našli v mestu, in pismarja vojskovega, kteri je postavil ljudstvo zemlje, in šezdeset moža z ljudstvom zemlje, kteri so se našli v mestu.
2Kgs.25.20  in vzel jih je nebuzaradan, nachalnik telokhranitelj, in odpelje jih k kralju babilonskomu v riblu.
2Kgs.25.21  in pobil jih je kralj babilonski, in pogubil jih je v riblatu, v deželi hamatu. in juda se je odvrl od svoje zemlje.
2Kgs.25.22  a ljudstvo, kteri je ostal v deželi juda, ktere je ostal nabukodonozor, kralj babilonski, in postavil je nad njim gedalijo, sina ahikama, sina safanova.
2Kgs.25.23  ko so slišali vsi vojske vojske, sami in ljudje njih, da je kralj babilonski postavil gedalijo, pridejo k godoliji v mispu, in jišmael, sin netanijin, in johanan, sin kareahov, in seraja, sin tanhumeta netofatičega, in jaazanija sin maakajev, oni in njih možjé.
2Kgs.25.24  in godolija jim se zakle jim in njih ljudstvu, in reče jim: ne bojte se straha kaldejskega; ostanite v zemlji, in služite kralju babilonskemu, in dobro vam bo.
2Kgs.25.25  ali v sedmi mesem pride jišmael, sin netanijin, sina elišama, iz roda kraljevih, in deset moža s njim; in pobili so gedalijo, da je umrl, in judje in kaldeje, kteri so bili ž njim v mispi.
2Kgs.25.26  in vstane ves ljudstvo, od najmanjega do največ, in vojske vojska, in šli so v egipet, ker so se bali kaldejců.
2Kgs.25.27  v trideset in sedmi leto odhodenja jojakima, kralja judina, v dvanajstemu mesem, sedmi dan mesečega, povišal je evil-merodak, kralj babilonski, v leto svoje kraljestva, glava jojakima, kralja judina, in izpeljal ga iz ječe.
2Kgs.25.28  in govoril je s njim dobro, in postavil prestol njegov od prestola kraljevih, kteri so bili ž njim v babilonji.
2Kgs.25.29  in odpelí oblačilo njegove, in jedel je vedno kruh pred njim po vsej dnevih življenja njegovega.
2Kgs.25.30  in to, ko je postal vsak dan, dan mu je vedno od doma kraljeva vse dnî življenja njegovega, po vseh dnevih življenja njegovega; kajti na obličje gospodovo je bila v jeruzalemu in v judeji, dokler jih je odvrnil od svoje obličja. in sedekija je povrnil pred kraljem babilonskem.
1Chr.1.1    adam, set, enos;
1Chr.1.2    kenan, mahalaleel, jered,
1Chr.1.3    enoh, matusal, lamek,
1Chr.1.4    noe, sem, ham in jafet.
1Chr.1.5    sinovi jafeta so: gomer in magog in madaj in javan in tubal in mesek in tiras.
1Chr.1.6    sinovi gomerovi: aškenaz, rifat in togarma.
1Chr.1.7    sinovi javanovi: eliša in tarsis, kitim in dodanim.
1Chr.1.8    sinovi hamovi: kuš in mitsraim, put in kenan.
1Chr.1.9    sinovi kušovi: seba in havila in sabta in raama in savteka. in sinovi raama: seba in dedan.
1Chr.1.10   in kuš je rodil nimroda; on je bil začal biti moč na zemlji.
1Chr.1.17   sinovi semovi: elam, assur, arfaksad.
1Chr.1.24   salu.
1Chr.1.25   eber, peleg, regu,
1Chr.1.26   serug, nahor, terah,
1Chr.1.27   in abraham je postel.
1Chr.1.28   sinovi abrahamovi: izak in ismael.
1Chr.1.29   to je rodoslovijo njih: pervenets jišmaelov nebajof, in kedar, in adbeel, in mibsam,
1Chr.1.30   misma, duma, masa, haded,
1Chr.1.31   jetur, nafiš in kedma. to so sinovi jišmaelovi.
1Chr.1.32   sinovi ketura, ženina abrahamovega: in ona je rodila zimrana in joksana, in medan, in midjance, jobak in suah. sinovi joksanovi: šeba in dedan.
1Chr.1.33   sinovi midijanovi: efa in efer in enoh in abida in eldaa. vsi ti so sinovi keturovi.
1Chr.1.34   abraham je rodil izaka. sinovi izakovi: ezav in izrael.
1Chr.1.35   sinovi ezavovi: elifaz, rehuel, jeeus, jalam in korah.
1Chr.1.36   sinovi elifaza: teman, omar, sefo, gatam, kenaz, timna in amalek.
1Chr.1.37   sinovi rehuelovi: nahat, zerah, šama in miza.
1Chr.1.38   sinovi seir: lotan in sobal in sibeon in ana in josar in dason.
1Chr.1.39   sinovi lotanovi: hori in homam; a lotana je bilo timna.
1Chr.1.40   sinovi sovalovi: alvan, manahat, ebal, šefi in onam. in sinovi sibeonovi: aja in ana.
1Chr.1.41   sinovi ana: dišon. in sinovi dišonovi: heman in esbon, in jitran in keran.
1Chr.1.42   sinovi ezarovi: bilhan in zavan in jakan. sinovi dišanovi: us in aran.
1Chr.1.43   ti so kraljevi njih bela, sin beorov, in ime grada njegovega dinhaba.
1Chr.1.44   ko je umrl bela, zakraljeval se je po njem jobab, sin zerahov, iz bosra.
1Chr.1.45   ko je umrl jobab, stal se je po njem husam iz dežele temanjev.
1Chr.1.46   ko je umrl hušam, zakraljeval se je po njem hadad, sin bedadov, kteri je bil udaril madianitian na polji moave; in ime njegovo je bilo ime avit.
1Chr.1.47   ko je umrl hadad, stal se po njem samla iz masreke.
1Chr.1.48   ko je umrl samla, zakraljeval se je po njem saul iz rehobot pri reke.
1Chr.1.49   ko je umrl šaul, zakraljeval se je po njem baal-hanan, sin akborov.
1Chr.1.50   ko je umrl baal-hananan, zakraljeval se je po njem hadad, sin bereda; in ime njegovo je bilo ime pehor.
1Chr.1.51   ko je umrl hadad, bili so poglavarji edomski: poglavar timna, poglavar alva, poglavar jetet,
1Chr.1.52   knez oholibama, poglavar ela, knez pinon,
1Chr.1.53   knez kenaz, poglavar teman, knez mibsar,
1Chr.1.54   poglavar magdiel, poglavar iram. to so poglavarji edomski.
1Chr.2.1    to so sinovi izraelovi: ruben, simeon, levi, juda, issachar, zebulun,
1Chr.2.2    dan, benjamin, neftalim, gad in ašer.
1Chr.2.3    sinovi judovi: er in onan in šela; tri so mu rodili od žene savega kenanita. a er, prvorojenj judin, bilo je hudo pred gospodom, in pogubil ga je.
1Chr.2.4    tamar pa, nevestka njegova, mu je rodila peresa in zeraha. vsi sinovi judovi so pet.
1Chr.2.5    sinovi perezovi so: hesron in hamul.
1Chr.2.6    sinovi zerahovi: zimri in etan in heman in kalkol in dara; vsi pet.
1Chr.2.7    sinovi karmijevi: akhar, kteri je zasramoval izraela, kteri je naredil za pogubljenje.
1Chr.2.8    in sinovi etanovi: azarja.
1Chr.2.9    in sinovi ezronovi, kteri so mu rodili: jerahmeel in ram in kelubai.
1Chr.2.10   aram je pa rodil aminadaba; aminadab je pa rodil nahšona, poglavarja judovske.
1Chr.2.11   in naason je rodil salmona, in salmon rodil boaza.
1Chr.2.12   in boaz je rodil obeda; obed je rodil jišaja.
1Chr.2.13   in jišaj rodi prvorojeno svojega eliaba, drugi aminadab, tretji šimeja,
1Chr.2.14   četvrti netanela, peti raddaja,
1Chr.2.15   šestega osem, sedmi david.
1Chr.2.16   njih sestre so: saruja in abigail. in sinovi sarujevi: abišaj, joab in asahel, tri.
1Chr.2.17   abigail je pa rodil amasa; in oče amasa je jeter ismaelijec.
1Chr.2.18   in kaleb, sin ezronov, rodi za ženo svojo ženo, in od jeriota; in ti so sinovi njegovi: jeser, in sobab, in ardon.
1Chr.2.19   ko je umrl azuba, poče mu kaleb efrata, kteri mu je rodila hura.
1Chr.2.20   hur je rodil uri, in uri je rodil besaleela.
1Chr.2.21   in po tem vnide ezron k kćer makira, očeta gileadovega, in on ga je vzel, ko je bilo šezdeset let; in rodila mu je seguv.
1Chr.2.22   segub je pa rodil jaira, in imajo dvadeset in tri mesta v mestu gileadskej.
1Chr.2.23   ali so vzeli gesur in aram njih jairova sela, kenat in vesnice njegove, šezdeset gradov. vse to so sinovi makira, očeta gileadovega.
1Chr.2.24   ko je pa ezron umrl v kalebovi v efratu, žena ezrona je bila abija, in rodila mu je ašhur, očeta tekoje.
1Chr.2.25   in sinovi jerahmeela, sinovi ezronovega, bili so: prvorojenj ram, in buna, in oren, in osem.
1Chr.2.26   jerahmeel je imel tudi drugega žena, ktera je bilo ime atara; bila je mati onama.
1Chr.2.27   in sinovi rama, prvenca jerahmejina, bili so maas, in jamin in eker.
1Chr.2.28   in sinovi onama so: sammaj in jada. sinovi samajovi: nadab in abisur.
1Chr.2.29   in ime abišrovo je bilo ime abihail; in rodila mu je ahbanu in molid.
1Chr.2.30   in sinovi nadab so seled in appaim; in seled je umrl brez otroka.
1Chr.2.31   sinovi appajimovi: jisi. in sinovi jezielovi: sosan. in sinovi šesanovi: ahlai.
1Chr.2.32   sinovi jadove, brata samajova: jeter in jonatan. in jeter je umrl brez otroka.
1Chr.2.33   sinovi jonatanovi: pelet in zaza. to so bili jerahmeelovi sinovi.
1Chr.2.34   in šebana ni imel sina, nego otroke. in šesan je bilo egipčana otrok, kteremu je bilo ime joha.
1Chr.2.35   in šesan dade svojo kćer johiji za ženu, in ona mu je rodila atje.
1Chr.2.36   attai je rodil natana, in natan je rodil zabad;
1Chr.2.37   zabad je rodil eflal; eflal je pa rodil obeda.
1Chr.2.38   obed je rodil jehu, in jehu je rodil azarja.
1Chr.2.39   azarja je pa rodil heleza; in heles rodi elasa.
1Chr.2.40   in eleasa je rodil sismai, in sismai rodi salluma;
1Chr.2.41   sallum je pa rodil jekamja; in jekamia je rodil elišama.
1Chr.2.42   sinovi kaleba, brata jerahmejina: maresa, prvorojenj njegov, on je oče zifa; in sinovi maresa, očeta hebronova.
1Chr.2.43   sinovi hebronovi: korah in tappuah in rekem in sema.
1Chr.2.44   in šema rodi rahama, očeta jokekovaca; a rekem je rodil sammaj.
1Chr.2.45   sin sammajev maon, in maon je oče betsur.
1Chr.2.46   in efa, ženina kaleba, rodi harana, in mosa, in gazeza; in haran je rodil gazeza.
1Chr.2.47   sinovi jadajevi: regem, in jotam, in gersem, in pelet, in efa in saaf.
1Chr.2.48   maaka, žena kalebova, rodi sheberu in tirhanu.
1Chr.2.49   rodila je tudi saaf, očeta madmanova, in sava, očeta makbena in očeta gibatih; in dčina kalebova je bila aksa.
1Chr.2.50   to so bili sinovi kalebovi; sinovi hura, prvorodnika efratovega: sobal, oče kirjatjearijev;
1Chr.2.51   salomon, oče betleemov, jearim, oče betgedorov.
1Chr.2.52   in sinovi sovala, očeta karijevega, bili so: haroe in polovina manahohovega.
1Chr.2.53   in rodovi kirjat-jearske: jitrijci, putijci, putijci in misrajici; od njih so izšli soratici in estaolici.
1Chr.2.54   sinovi salomonovi: betlehem in netofatijci, atrot, dom joabov, in polovina manaatejcev, sorei.
1Chr.2.55   rodovi pismarjev, kteri so prebivali v jabetu: tirtitijci, šamatijijci in sositijci. to so kenejci, kteri so bili prišli iz mesema, očeta hirehovo.
1Chr.3.1    a to so sinovi davidovi, kteri so mu rodili v hebronu: prvorojenj amnon od ahinoama jizreelskega; drugi daniel za abigail karmeli;
1Chr.3.2    tretji absalom, sin maakaje, hčere talmajovega kralja talmaja; četvrti adonija, sin hagitov;
1Chr.3.3    peti sefatja z abitalom; šesti jitream od njegove žene egla.
1Chr.3.4    šest mu se je rodil v hebron; in kraljeval je tam sedem let in šest mesovih; in trideset in tri leta je kraljeval v jeruzalemu.
1Chr.3.5    a ti so mu rodili v jeruzalemu: šimeh, sobab, natan in solomon, črez bat-šebu, kćeri amielske.
1Chr.3.6    in jibhar, in elišama, in elifelet,
1Chr.3.7    in noga, in nefeg, in jafia,
1Chr.3.8    elišama, elijada in elifelet, devet.
1Chr.3.9    vsi sinovi davidovi, osim otrokov ženskih; in tamara je njih sestra.
1Chr.3.10   sinovi salomonovi: roboam, njegov sin abija, njegov sin asa, njegov sin jošafat,
1Chr.3.11   njegov sin joram, njegov sin ahazja, njegov sin joaš,
1Chr.3.12   njegov sin amasja, njegov sin azarja, njegov sin jotam,
1Chr.3.13   njegov sin ahaz, njegov sin ezekija, njegov sin manasse,
1Chr.3.14   njegov sin amon, njegov sin jošija.
1Chr.3.15   sinovi jošijo: prvorojenj johanan, drugi jojakim, tretji sedekija, četvrti sallum.
1Chr.3.16   sinovi jojakimovi: jekonja sin njegov, sedekija sin njegov.
1Chr.3.17   sinovi jekonjajevi: asir, salatiel, sin njegov.
1Chr.3.18   malkiram, pedaja, senassar, jekamja, hošama in nedabja.
1Chr.3.19   sinovi pedajevi: zerubabel in šimej. sinovi zerubabelovi: mesulam in hananija; in šelomit je sestra njih.
1Chr.3.20   in hasuba, in ohel, in berekja, in asaja, in jošab-hesed, pet.
1Chr.3.21   sinovi hananijevi: pelatja in jezaja; sinovi njegovi: refaja, sin njegov, arnan, obadja, in šechanija.
1Chr.3.22   in sin šekanja: šemaja; in sinovi šemajini: hatuš in jigal, in bariah, in nearja in safat, šest.
1Chr.3.23   sinovi nearji: elijoenaj, in ezekija, in azrikam, tri.
1Chr.3.24   sinovi elijoenaj: hodavja, in eljašib, in pelija, in akub, in johanan, in delaja, in anani, sedem.
1Chr.4.1    sinovi judovi: perez, hesron, karmi, hur in sobal.
1Chr.4.2    in reaja, sin sovalov, rodi jahat; in jahat je rodil ahumaja in laad. to so rodovi soratovih.
1Chr.4.3    in to so sinovi etama: jizreel, jisma in jabas; in sestra njih je bilo ime haslelponi.
1Chr.4.4    in penuel je oče gedorov, in ezer oče hiše. to so sinovi hura, prvenca efrata, očeta betlaemova.
1Chr.4.5    a ašsur, očeta tekojina, imajo dva žene: hela in naara.
1Chr.4.6    in naara mu je rodila ahuzama, in hefera, in temeni, in ahaštarja. to so sinovi naara.
1Chr.4.7    in sinovi eli: zeret, sohar in etnan.
1Chr.4.8    in koz je rodil anuba in sobeba, in rodovi aharela, sina harumova.
1Chr.4.9    in jabes je bil slaven od svojih bratov; in mati mu je dala ime jabets, govoreč: rodila sem ga kakor meč.
1Chr.4.10   in jabes je poklical boga izraelova, govoreč: da me boš blagoslovil in razmnožil se meči moje, in da bi tvoja ruka bila z menoj, in delal bi me krivico, da bi me nič nepokoril. in pripeljal je bog vse, kar je prosil.
1Chr.4.11   kaleb, oče jokajev, rodil je mehira; on je oče estona.
1Chr.4.12   a eston je rodil bet-rafa, paseje in tehinna, očeta davidova mesta; to so moža reke.
1Chr.4.13   sinovi kenezovi: otniel in seraja. in sinovi atanijevi: hatat.
1Chr.4.14   in meonotaj je rodil ofra; in seraja je rodil joaba, očeta doliničev, ker so bili tesarji.
1Chr.4.15   sinovi kaleb, sina jefuneova: iru, ela in naam. in sinovi ela je: kenaz.
1Chr.4.16   in sinovi jehaleleelovi: zif in zifa, tirja in asarel.
1Chr.4.17   sinovi ezrovi: jeter, mered, efer in jalon; in jeter se je rodil mirjam, in šammaj, in sambah, očeta estemoa.
1Chr.4.18   in žena njegova jedija je rodila jereda, očeta gedorovega, in hebera, očeta soko, in jekutiela, očeta zanojo. a to so sinovi bitja, hčere faraonova, ktera je vzel mered.
1Chr.4.19   in sinovi žene hodiji, sestre nahama, in delaja, oče kehila, garmita, in estemoa maakajec.
1Chr.4.20   sinovi šimonovi: amnon, in rinna, in ben-hanan in tilon. in sinovi jezijevi: zohet in ben-zoheth.
1Chr.4.21   sinovi šela, sina judovega: ir, oče lekajev, in lada, oče maresa, in rodovi hišičnih hiše v jezibejo;
1Chr.4.22   in jojakim in možjé kozeba, in joaš, in saraf, kteri so prebivali v moave, in jaasuvi-lehem. ali to so vekomaj.
1Chr.4.23   ti so trnjači, in prebivali so v netaim in gedera; in prebivali so tam z kraljem po kraljestvu svojem.
1Chr.4.24   sinovi simeonovi: nemuel in jaamin, jaarib, zerah in šaul.
1Chr.4.25   njegov sin šallum, njegov sin mibsam, njegov sin misma.
1Chr.4.26   mismanovi sinovi: hammuel, sin njegov; zakur, sin njegov; šimei, sin njegov.
1Chr.4.27   šimej je imel šestnaest sinovi in šest kćeri; a bratom njegovem ni imel mnogo sina; in vsi rodovi njih niso bili kakor sinovi judovci.
1Chr.4.28   in prebivali so v beer-šebu, in v moladi, in v asar-sual,
1Chr.4.29   in v bilha in v esem in v tolad,
1Chr.4.30   in betuel, in horma, in siklag,
1Chr.4.31   in v bet-markabot, in v hazar-susim, in v bet-birei in v saaraim. to so njih mesta, dokler je kralj david.
1Chr.4.32   in njih dvorani so: etam, ain, rimon, token in asan; pet njih je bilo pet.
1Chr.4.33   in vsi njih veseli, kteri so bili okolo tega mesta, do vaala; to je bila njih područje, in rodoslovijo njih.
1Chr.4.34   in mesobab, in jamleh, in jošija, sin amasijev;
1Chr.4.35   joel in joel, sin jošijina, sina serajina, sina asielova,
1Chr.4.36   in elijoenaj, in jaakoba, in jesohaja, in asaja, in adiel, in jesimiel, in benaja;
1Chr.4.37   in zaza, sin sefijevo, sina alona, sina jedijo, sina semarja, sina šimajovega.
1Chr.4.38   ti, kteri so prišli po imenu, poglavarji v rodove svojem; in rodovi očetov jih je razmnožila mnogo.
1Chr.4.39   in šli so, da vnidejo do gerara, do izhoda doline, da iščejo pastir za stoke svoje.
1Chr.4.40   in našli so paso in dobro pastir, in zemlja je prostora pred njimi, in mir in pokoj, ker so prebivali tam, kteri so prebivali tam naprej.
1Chr.4.41   in prišli so ti, kteri so zapisani po imenu, v dnéh ezekijo, kralja judovega, in pobili so njih hiše, in mečnike, ktere so prebivali tam, in izpolnjevali jih so do današnjega dné, in prebivali so vmesto njih, ker so prebivališče za njih stoke.
1Chr.4.42   in od njih, od simeonovih sinova, odidejo na gore seir pet stotina, in pelatja in nearja in refaja in uziel, sinovi ješijevi, njih glavari.
1Chr.4.43   in pobili so ostal, kteri so ostali od amalečana, in prebivali so tam do današnjega dné.
1Chr.5.1    sinovi rubena, prvorojennega izraelova, to je bil prvorojenj; ali ko je bil prišlo na posteljo očeta njegovega, dal je prvorodstvo njegovo sinu jožefovemu sinu izraelovemu, ali niso se izpolnjevali za prvenca.
1Chr.5.2    kajti juda je mogočni v moči z bratom svojimi, in poglavarja je od njega; ali prvo je od jožefa.
1Chr.5.3    sinovi rubenovi, prvenca izraelova: hanok in pallu, hesron in karmi.
1Chr.5.4    sinovi joelovi: šimei, sin njegov; gog, sin šimeja;
1Chr.5.5    njegov sin mika, njegov sin reaja, njegov sin baal,
1Chr.5.6    njegov sin beera, kterega je odpeljal tiglat-pileser, kralj asirski; on je glavnik rodovců.
1Chr.5.7    in bratje njegovi, po rodoslovih svojih, po rodovima njih, po rodovima njih: glavnik joel in zaharija;
1Chr.5.8    in bela, sin azaza, sina šema, sina joela; on je prebival v aroeru, v nevo in baal-meonu.
1Chr.5.9    in na izhodu prebivala do prihoda na pustinji, od reke eufrata, ker so njih skot veliko v zemlji gileadskej.
1Chr.5.10   in v dnéh šaulovih sramovali so se z hastimi, kteri so padli v njih ročakh; in prebivali so v njih šatorih, do vseh istočnih kraja gileada.
1Chr.5.11   sinovi gadovci so prebivali naproti njih v zemlji bašanu, do salki.
1Chr.5.12   joel je bil prvorojenj, in safam drugi, in janai in saphat v vasanu.
1Chr.5.13   in bratje njih po rodu njih je bilo: mikael, mesulam in zeba, in joraj, in jakan, in zia, in eber, sedem.
1Chr.5.14   to so sinovi abikaela, sina urijeva, sina jodajeva, sina gileada, sina mikaelova, sina jošijeva, sina jahijeva, sina zabahova.
1Chr.5.15   sina abdiela, sina gounega, glavnik rodú rodú.
1Chr.5.16   in prebivali so v gileadu in v vasanih mestakh in v mestakh njih, in v vseh krajih saronovih, dokler so izhajali.
1Chr.5.17   vse to je popis v dnéh joatama, kralja judejskoga, in v dnéh jeroboama, kralja izraelova.
1Chr.5.18   sinovi rubenovci in gadovci in polovina polovine manašeova, šest tisoč in sedemstotset šezdeset in šezdeset in šezdeset in šezdeset in šezdeset, kteri so izšli na boj.
1Chr.5.19   in sramovali so se z hagarenimi, i z jetur, in z nafisem in z nodabom.
1Chr.5.20   in premogovali so se zoper njih; in predani so se v njih roke agarji in vse, kar je z njimi; ker so se klikali k bogu v boči, in usliša jih, ker so se zaupali na njega.
1Chr.5.21   in zabrali so njih hlapce, pet tisoč kamelî in dvjesta in petdeset tisoč jezičev, dve stotine oslice, in duše njih sto tisoč.
1Chr.5.22   kajti mnogi so padli pogubljeni, ker je bila od boga bitva; in prebivali so se na njih mesto, dokler so izgnani.
1Chr.5.23   in polovine manašeova plemena prebivali so v zemlji, od vasana do vaal-hermonu, in senir, in gore hermonsko; in v libanu so bili množni.
1Chr.5.24   a to so glavari rodú njih: efer in jesi in eliel in azriel in jirmeja in hodavja in jadiel, moža moči, možjé imeni, glavari rodú.
1Chr.5.25   ali so se pregrešili zoper boga očetov svojih, in hodili so se za bogove ljudstva zemlje, ktere je bog izgnal pred njih.
1Chr.5.26   tako je bog izraelski obudil duha faloka, kralja asirijeva, in duha tiglat-pilesera, kralja asirijeva, in prepelje rodovce in gadovce in polovinu kolena manassijo, in odpelje jih v halah in habor, in habor, in na reke gozan, ko so do današnjega dnî.
1Chr.6.1    sinovi levijevi: gerson, kahat in merari.
1Chr.6.2    sinovi kehatovi: amram, jishar, hebron in uziel.
1Chr.6.3    sinovi amrama: aaron, mojzes in mirjam. sinovi aaronovi: nadab in abihu, eleazar in itamar.
1Chr.6.4    eleazar je rodil finehaza; pineas je rodil abišua;
1Chr.6.5    in jošua je rodil bukki, in bukki se rodi uzija;
1Chr.6.6    jozi je rodil zerahja; zerahja je rodil merajota;
1Chr.6.7    merajon je rodil amarja; amarja je rodil ahituba;
1Chr.6.8    elkana je rodil sadoka, in sadok je rodil ahimaas;
1Chr.6.9    ahimaas je bil rodil azarja; azarja je rodil johanana;
1Chr.6.10   joanan je rodil azarja, kteri je bil pravičnik v hiši, ktero je sagradil solomon v jeruzalemu.
1Chr.6.11   elkana je rodil amarija, in amarja je rodil ahituba.
1Chr.6.12   ahitob je rodil sadoka, in sadok je rodil saloma.
1Chr.6.13   sallum je pa rodil hilkijo, in hilkija je rodil azarja.
1Chr.6.14   meraja je rodil seraja, in seraja je rodil josadaka.
1Chr.6.15   josadak je bil popeljal, ko je gospod odpeljal juda in jeruzalema po roke nabukodonozora.
1Chr.6.16   sinovi levijevi: gerson, kehat in merari.
1Chr.6.17   in to su imena geršonovih sinova: libni in šimej.
1Chr.6.18   sinovi kehatovi: amram, jishar, hebron in uziel.
1Chr.6.19   sinovi merarijevi: mahli in musi. to so rodovi levijevci po rodovih svojih.
1Chr.6.20   od geršona: libni sin njegov; jahat, sin njegov; zimma, sin njegov;
1Chr.6.21   njegov sin joah, njegov sin joah, njegov sin zerah, njegov sin jeatrai.
1Chr.6.22   sinovi kehatovi: aminadab, sin njegov; korah, sin njegov; asir, sin njegov;
1Chr.6.23   njegov sin elkana, njegov sin ebjasaf, njegov sin asir,
1Chr.6.24   njegov sin tahat, njegov sin uriel, njegov sin uzija, njegov sin saul.
1Chr.6.25   sinovi elkafanovi: amasai in ahimot.
1Chr.6.26   njegov sin elkana; njegov sin sofaj, njegov sin nahat,
1Chr.6.27   njegov sin eliab, njegov sin jeroham, njegov sin elkana.
1Chr.6.28   sinovi samujevi se so bili: prvorojenj joel in abija.
1Chr.6.29   sinovi merarijevi: mahli, libni sin njegov, šimej sin njegov, oza sin njegov,
1Chr.6.30   njegov sin simea; njegov sin simea, njegov sin asaja.
1Chr.6.31   to so, kteri so postavili david za prepevače prepevajočim v hiši gospodovem, ko je pokoril kovčeg.
1Chr.6.32   in služili so pred prebivalištem shatora pričanja, dokler ne zgradi solomon dom gospodov v jeruzalemu; in postavili so se po pravičnosti svojem v službi svojem.
1Chr.6.33   in to so, kteri so stajali, in njih sinovi: od kehatovih sinova: heman pevets, sin joela, sina samuelova,
1Chr.6.34   sina efrajimovega, sina jerohamova, sina elijoela, sina toahova,
1Chr.6.35   sina amasajeva, sina elkana, sina mahatita, sina amasajeva,
1Chr.6.36   sina jokamova, sina joela, sina azarja, sina zafanja,
1Chr.6.37   sina kehasovo, sina asira, sina ebjasafa, sina korahova,
1Chr.6.38   sina amarijeva, sina kehatova, sina levijeva, sina izraelova.
1Chr.6.39   in brat njegov asaf, kteri je storil po desnici njegovi: asaf, sin berekjina, sina šimejovega,
1Chr.6.40   sin jerejovo, sina mikajevega, sina malkijo,
1Chr.6.41   sina jezerova, sina zerahina, sina adajevega,
1Chr.6.42   sina jozera, sina zima, sina šimejeva,
1Chr.6.43   sina jehasova, sina gersona, sina levijevega.
1Chr.6.44   in sinovi merarijevi, bratje njih, po levo: etan, sin kisajo, sina abdijeva, sina maluhova,
1Chr.6.45   sina azarja, sina amezjajo, sina hilkijo,
1Chr.6.46   sina amarijeva, sina amanijeva, sina semerova,
1Chr.6.47   sina mahli, sina mušijeva, sina merarijevo, sina levijevo.
1Chr.6.48   tudi levijevci sinovi, kteri so bili po rodovi njih, levijevci, kteri so bili v službi za vso službu v šatoru božjega.
1Chr.6.49   aaron in sinovi njegovi so kadili na oltar žrtvom in na oltar kadilo, in delali so vsako delo svetinjega svetega, in dokončali se za izraela, po vsem, kar je zapovedal mojzes, hlapca božjega.
1Chr.6.50   to so sinovi aaronovi: eleazar, sin njegov, pineas, sin njegov, abišua sin njegov,
1Chr.6.51   njegov sin bukki, njegov sin bukki, njegov sin zerahja,
1Chr.6.52   njegov sin merajoth, njegov sin amarja, njegov sin ahitub,
1Chr.6.53   njegov sin sadok, njegov sin ahimaas.
1Chr.6.54   in to je prebivala njih prebivališče po njih veseliah v njih krajih: synom aronovim od rodov kehatovih, ker jim je bil zhrebii.
1Chr.6.55   in dajali so jim hebronu v zemlji judovskej, in s pašnjakami njenih okolo njega.
1Chr.6.56   a polja mesta in vesnice njegove dajo kaleb, sinu jefunejevu.
1Chr.6.57   aronovim sinim pa dajo to pribežališče hebronu, in libnu in s pašnjo, in jattir in esthemoa in s pašnjakami.
1Chr.6.58   in jater in s pašnjo, in debir in s pašnjake njegove,
1Chr.6.59   in ašan in s pastabami njegove, in atan in s pašnjake njegove;
1Chr.6.60   in od benjaminovo plemena: geba in predmest njegov, in alemeth in predmest njegov, in anatot in predmest njih; vsi njih gradove po njih rodovima.
1Chr.6.61   a ostal sinovi kehatovci, kteri so ostali, od rodú rodú, in od polovine manasesova po zhrebijo deset gradova.
1Chr.6.62   in sinovi geršonovci po rodovima njih: od rodú isakarova, in iz rodú ašerovega, in od rodú neftalijeva, in iz rodú manasesova v vasanskoj.
1Chr.6.63   merarijevim sinim pa po rodovima njih: od rodova rubenova, iz rodú gadova in od plemena zebulunovega dvanajst gradova.
1Chr.6.64   sinovi izraelovi pa dajo levitom te mesta in njih pašnjake.
1Chr.6.65   in dali so po rodovi od rodú judovskih in od rodú simeonovih, in iz rodú simeonovih, in iz rodú simeonovega, te gradove, ktere jih je imenoval po imenu.
1Chr.6.66   a ti, kteri so bili po rodovi kehatovih, imeli so oblasti područje njih iz rodú efrajimova.
1Chr.6.67   in dali so, da jim dajo pribežališče šekem in s pastabami njegovo na gori efrajimovej, in gezer s pašnjacima.
1Chr.6.68   in jokmeam in s pašnjo, in bet-horon in s pastabami njegovo,
1Chr.6.69   in ajalon in s pašnjake njegove, in gat-rimon s pašnjakami.
1Chr.6.70   in od polovine manasesova: anan in predmest njegov, in bileam in s pašnjakami njegove; po rodovima rodov kehatovih.
1Chr.6.71   geršonovci: od rodú polovine manašeova rodú bili golan iz vasan in s pašnjakami njegove, in ashtarot in s pašnjakami.
1Chr.6.72   in od rodú isakarovega: kedes in s pašnjake njegove, daberu in s pašnjakami,
1Chr.6.73   in ramot in s pastabami njegovo, in anem in s pastabami njenih;
1Chr.6.74   in od rodú ašerovega: masal in s pašnjake njegove, in abdon in s pašnjake njegove,
1Chr.6.75   in hukok in pašnjake njegove, in rehov in pašnjake njegove.
1Chr.6.76   in od neftalijevega rodú kedes v galileji in predmest njegov, in hamon in s pašnjake njegove, in kiriataim in s pašnjakami.
1Chr.6.77   merarijevim sinim, kteri so ostali, dali so od zabulonovega rodú rimon in s pastabami njegovo, in tabor in s pastabami njegovo.
1Chr.6.78   in ob zajordáni strani jerihona, na zahodu jordanu, od rodú rubenovega: beser v puščavi in prebivališče njegovo, in jasa in s pašnjakami.
1Chr.6.79   in kedemot in s pašnjo, in mefaat in s pašnjakami.
1Chr.6.80   in iz rodú gadovega: ramot v gileadu in prebivališče njegovo, in mahanajim in s pašnjakami.
1Chr.6.81   in hešbon in s pastabami njegovo, jazer in predmest njegov;
1Chr.7.1    in sinovi isakamovi: tola in puva, jašub in simron, četiri.
1Chr.7.2    sinovi tolovi: uzi in refaja in jerihel in jomaj in jebsam in samuel, glavari rodú njih, od tola, močni moči po rodom njih; njih je bilo število v dnéh davidovih dvadeset in dve tisoči in šest stotina.
1Chr.7.3    sinovi ozijevi: jizrahija; in sinovi jezriji: mikael, in obadja, in joel, in jisija, pet, vsi glavari.
1Chr.7.4    in nad njimi po rodom svojem, po domovih svojih rodú, mogočnih močnih, trideset in šest tisoč; kajti imajo mnogo žen in otroke.
1Chr.7.5    in bratje njih, po vseh rodovih isakavih, mogočnih močnih, bilo je njih osemdeset in sedem tisoč.
1Chr.7.6    benjamin je: bela, in beker, in jediael, troje.
1Chr.7.7    sinovi belovi: esbon in uzzi, in uziel, in jerimot in iri, pet glavara rodú in močni moči; in njih število je bilo dvanajst in dve tisoč in trideset.
1Chr.7.8    sinovi bekerovi: zemira in joah in eliezer in elijoenaj in omri in jerimot in abija in anatot in alemet; vsi ti so sinovi bekerovi.
1Chr.7.9    in število njih po rodom njih, glavari rodnih rodú, močni moči, dvadeset tisoč in dvjesta.
1Chr.7.10   sinovi jediaelovi: bilhan; in sinovi bilhanovi: jeeus, benjamin, ehud, kenaana, zetan, tarsis in ahisahar.
1Chr.7.11   vsi ti so sinovi jadijevi, glavari rodú, močni moči, sedem tisoč in dvjesta, kteri so izhajali vojsko za boj.
1Chr.7.12   in sopim in huppim so sinovi hurovi; in sinovi hurovi: ir.
1Chr.7.13   sinovi neftalijevi: jaasiel in guni, in jezer in sallum, sinovi bilhan.
1Chr.7.14   sinovi manašeovi: asriel, kterega je rodila njegova ženina aramejka, rodila je makira, očeta gileada.
1Chr.7.15   in makir je vzel za ženo žene hupima in hopima, in ime sestre njegova je bilo maaka; a druga se je bilo imenoval selofhad; in selofhad je imel dcer.
1Chr.7.16   in maaka, žena makirova, rodila je sina, in naredila mu je ime perez; a ime brata njegovega: seres; in sinovi njegovi: ulam in rekem.
1Chr.7.17   sinovi ulamovi: bedan. to so sinovi gileada, sina makira, sina manassesova.
1Chr.7.18   in sestra njegova molecheta rodila je ishhoda, in abiezera, in mahlu.
1Chr.7.19   in sinovi šemidovi bili so ahjan, in šekem, in likhi in aniam.
1Chr.7.20   sinovi efrajimovi: šutelah, in bered sin njegov, in tahat, sin njegov; elada, sin njegov, in tahat, sin njegov;
1Chr.7.21   njegov sin zabad, in njegov sin šutelah, in ezer in elead; in pobili jih so moža geta, kteri so rodili v deželi, ker so pošli, da bi sprejeli skot njih.
1Chr.7.22   in zaplače se efrajim, oče njih, mnogo dnî; in prišlo so bratje njegovi, da ga pocitijo.
1Chr.7.23   in vnide k ženu svojemu, in zače, in rodila je sina, in naredila mu je ime beria, ker je bila v nevolji v hiši svojem.
1Chr.7.24   a njegova mati je bila seera, ktera je postala bet-horona dolje in gorno, in uzzen-seera.
1Chr.7.25   sin mu je bil refah, in resef, in telah, sin njegov, in tahan, sin njegov;
1Chr.7.26   njegov sin ladan, njegov sin ammihud, njegov sin elišama,
1Chr.7.27   njegov sin nun, njegov sin jošua.
1Chr.7.28   in posjed njih in prebivališče je betel, in prebivališče njene, na istok naaran, in na zahodu gezer in zavisišče njene, in šekem med vesnicami njenih do gaja in zavisih njegovih.
1Chr.7.29   in do kraja manašeovih sinova: betsan in zavisišče njegove, taanak in zavisih njegovi, megiddo in zavisima njene, dor in zavisišče njegove. v tem so prebivali sinovi jožefovi, sina izraelovega.
1Chr.7.30   sinovi ašerovi: imna in jisva, in jisvi in berija, in njih sestra serah.
1Chr.7.31   sinovi berija: heber in malkiel; on je oče birzaita.
1Chr.7.32   in heber je rodil jafleta, in semera, in hotama, in šua, sestru njih.
1Chr.7.33   sinovi jafleta: pasak, bimhal in azor. to so sinovi jafleta.
1Chr.7.34   in sinovi semerovi: ahi in rohga, in huba in aram.
1Chr.7.35   in sinovi chelema, brata njegovega: sofah, imna, seles in amal.
1Chr.7.36   sinovi sofahovi: suah, harnefer, soal, beri in jimra,
1Chr.7.37   beser, in hod, in samma, in silsa, in jitran in beera.
1Chr.7.38   sinovi jeterovi: jefunne, in pispa, in ara.
1Chr.7.39   sinovi ulovi: arah, hanniel in rija.
1Chr.7.40   vsi ti so sinovi ašerovi, glavari rodú, izborni, krepki moči, glavari vojske. njih je bilo broja za vojsko za boj; njih število je bilo dvadeset in šest tisoči.
1Chr.8.1    in benjamin je rodil bela, prvorojenca svojega, a drugi asbel, tretji ahrah,
1Chr.8.2    chetverta noha, in petega rafu.
1Chr.8.3    in sinovi belovi so: addar, gera, abihud,
1Chr.8.4    in abisua in naaman in ahoah
1Chr.8.5    gera, šefufan in huram.
1Chr.8.6    to so sinovi ehudovi, kteri so glavari očetov, kteri so prebivali v gebahu, in izpeljali so jih v manahatu;
1Chr.8.7    in naaman, in ahija, in gera; on je jih izpeljal, in rodil je uzana in ahihuda.
1Chr.8.8    in saharaim je rodil v moreh krajih, po to, ko je odpustil svoje žene hušim in baara.
1Chr.8.9    in rodil je od hodeje žene svoje jobaba, in civijo in mesu in malkam,
1Chr.8.10   jeeus, sazija, in mirma; to so njegovi sinovi, glavari rodú.
1Chr.8.11   in od hušima je rodil abituba in elpaala.
1Chr.8.12   sinovi elpaalovi: eber in misam in semed; on je zgrabil ono in lod in njih vesele.
1Chr.8.13   in berija in šema. to so glavari obitelji, kteri so prebivali v ajalonu; in oni so izgnali stanovnike geta.
1Chr.8.14   in ahijo, sasak in jeremot,
1Chr.8.15   in zebadja, in arad, in eder,
1Chr.8.16   in mikael, in jišpa, in joha so sinovi berija.
1Chr.8.17   in zebadja in mesulam in hiski in heber,
1Chr.8.18   in jismerai, in jislia in jobab, sinovi elpaalovi.
1Chr.8.19   in jakim, in zikri, in zabdi,
1Chr.8.20   in elienai, in ziltai, in eliel,
1Chr.8.21   adaja, in berija, in siraat, sinovi šimejovi;
1Chr.8.22   in jispan, in eber, in eliel,
1Chr.8.23   in abdon, in zikri, in hanan,
1Chr.8.24   in hananija in elam in antotija,
1Chr.8.25   in jifdeja in penuel so sinovi sašakovi.
1Chr.8.26   in samseraj, in seharja, in atalija,
1Chr.8.27   jaaresja, elija in zikri, sinovi jerohamovi.
1Chr.8.28   to so glavari rodú po rodovih svojih, glavari; in prebivali so v jeruzalemu.
1Chr.8.29   v gibeonu je prebival oče gibeonski, katerega žena je bilo ime maaka.
1Chr.8.30   in sin njeno je sin abdon, in sur, in kis, in baal, in nadab;
1Chr.8.31   in gedor, in jo brat, in zeker in miklot.
1Chr.8.32   in miklot je rodil šimea. tudi oni so prebivali naproti bratom svojimi v jeruzalemu s svojimi bratami.
1Chr.8.33   ner je pa rodil kiša; in kis je rodil saula; in saul je rodil jonatana, in malkisua, in abinadaba, in esbaala.
1Chr.8.34   sin jonatanov je bil merib-baal, in merib-baal rodi mihija.
1Chr.8.35   sinovi mikajevi: piton, melec, tarea in ahaz.
1Chr.8.36   ahaz je pa rodil joadda; in joadda rodi alemeta in azmaveta in zimri; zimri je pa rodil moza.
1Chr.8.37   mosa je rodil binea, njegov sin rafaja, njegov sin elasa, njegov sin asel.
1Chr.8.38   azel je pa imel šest sina, in to so imena njih: azrikam, bokeru, in jišmael, in searja, in obadja, in hanan; vsi ti so sinovi atelovi.
1Chr.8.39   sinovi jezeka, brata njegovega: ulam, prvorojenj njegov, jeuš drugi, in elifelet tretji.
1Chr.8.40   in sinovi ulamovi bili moči moči, kateri spenjajo luk; in imeli so mnogo sina in dejanja, sto petdeset. vsi ti so sinovi benjaminovi.
1Chr.9.1    in ves izrael je postavljen v rodoslovih, in glej, zapisani so v knjigi izraelskih kralja. in juda je odpeljen v babilon za voljo krivičnosti svoje.
1Chr.9.2    in preroki, kteri so prebivali v poselih svojih, v hiših mestih, so bili izraelci, in svećenici, in levijevi, in levité.
1Chr.9.3    v jeruzalemu so prebivali od judovcevih sinova, in od benjaminovih, in od sinov efrajimovih in manassevih.
1Chr.9.4    atalja, sin johoda, sina amri, sina amrejevih, sina perezovih, sina judovega,
1Chr.9.5    in iz šilonih: asaja prvorodnik, in sinovi njegovi.
1Chr.9.6    iz sinova zerahovih jeziel in bratje njih šest stotina in devetdeset;
1Chr.9.7    in od benjaminovih sinova: salu, sin mešulama, sina hodijo, sina senui;
1Chr.9.8    in jibneja, sin jerahamov, in ela, sin uzzija, sina makerova, in mešilem, sin safatja, sina rehuelova, sina benajina.
1Chr.9.9    in bratje njih, po rodom njih, devet stotina petdeset in šest; vsi ti so glavari rodú po hiše svojih rodú.
1Chr.9.10   in od svećenika: jedaja in jojarib in jakin,
1Chr.9.11   in azarja, sin hilkije, sina mešulama, sina sadoka, sina merajota, sina ahitubova, poglavarja božjega,
1Chr.9.12   in adaja, sin jerahama, sina pašhura, sina malhijo, in maaseja, sin adiela, sina jahijina, sina mešulama, sina mešelemotova, sina imera.
1Chr.9.13   in bratje njih, glavari rodú njih, tisoč sedemsta šezdeset, mogoče moči za službu v domu božjem.
1Chr.9.14   in od levitov: šemaja, sin hassuba, sina azrikama, sina hašabja, od merarijevih sinova;
1Chr.9.15   in bakbakar, heres in galal, in matanija, sin mikajev, sina zikri, sina asafova;
1Chr.9.16   in obadja, sin semajina, sina galala, sina jedutunova, in berekhija, sin asa, sina elkany, kteri je prebival v vesleh netofatih.
1Chr.9.17   in vratarji: sallum in akub in talmon in ahiman in bratje njih; sallum je poglavar.
1Chr.9.18   in do tega, ko je v vratih kraljevih na istoku, to so vrata postave levijevih.
1Chr.9.19   in sallum, sin korahovo, sina ebjasafova, sina korahova, in bratje njegovi iz hiše njegovega očeta, korahijci, bili so za službo službe, kteri so držali straži prebivališče; njih je pa očetje njih služili v taboru gospodovem.
1Chr.9.20   in pineas, sin eleazarov, je bil prvi vojvoda nad njimi, in gospod je bil ž njim.
1Chr.9.21   zaharija, sin mešelemija, privratnik pri vratih šatora pričanja.
1Chr.9.22   vsi ti, kteri so izvoljeni za vrata v vratih, bilo je dvjesta in dvanajst. ti so po njih čatorih po njih čatorih. njih je postavil david in samuel vičnik za voljo njih.
1Chr.9.23   in to so in njih sinovi, za vrata v hiši gospodovo, v hiši prebivališče.
1Chr.9.24   po četvorih vetrovih imajo vrata, na izhodu, morje, severu in jug.
1Chr.9.25   in bratje njih, kteri so bili v njih šatorih, hodijo po sedmih dnevih od časa do časa z njimi.
1Chr.9.26   kajti v veri so četiri storov privratnikov, levijevci, kteri so bili levijevi; in bili so nad dvorami in nad skarbami doma božjega.
1Chr.9.27   in zaklevali so se okolo božjega hiše, ker so bili za njih stražilo, in to so, da bi jutro jutro odprli vrata tempeljna.
1Chr.9.28   a od njih so bili nad vekomaj službe, ker so jih prejeli v broj, in izpeljali so jih v broj.
1Chr.9.29   a od njih so bili postavljeni za vekomaj, in za vse svetišče svetinje, in nad mojo pshenično, in vino, in olivo, in kadilo, in aromatice.
1Chr.9.30   a od svećeničkih sinov so izpolnjevali miro z aromaty.
1Chr.9.31   in matitja iz levitov, ta je prvorojenj šaluma korahovega, kteri je bilo v veri.
1Chr.9.32   in neki od kehatov, kteri so bili iz njih bratov, bili so nad kruhove predlozhjenja, da se pripravijo vsako soboto.
1Chr.9.33   to so prepevači, glavari levitskih rodú, ktere so delali v častih času; ker noč in noč so bili v njih službi.
1Chr.9.34   ti so glavi rodú levitskih rodú po rodovih svojih, glavari; in prebivali so v jeruzalemu.
1Chr.9.35   v gibeonu so prebivali jehielov oče jehiel; ime njegove je bilo ime maaka.
1Chr.9.36   in sin njegov prvorodnik abdon; potem sur in kis, in baal in ner in nadab,
1Chr.9.37   gedor, ahjo, zaharija in miklot.
1Chr.9.38   in miklot rodi šimeja. in oni so prebivali v jeruzalemu z braćmi svojimi v jeruzalemu.
1Chr.9.39   ner je pa rodil kiša; in kis je rodil saula; in saul je rodil jonatana, in malkisua, in abinadaba, in esbaala.
1Chr.9.40   in sin jonatanov meribbaal; meribbaal je pa rodil mika.
1Chr.9.41   sinovi mikajevi so: piton, in melekh, in tarah.
1Chr.9.42   ahaz je pa rodil jaera; in jaara rodi alemeta in azmaveta in zimri; zimri je pa rodil moza.
1Chr.9.43   mosa je rodil binea; refaja je sin njegov; eleasa, sin njegov; azel, sin njegov.
1Chr.9.44   azel je pa imel šest sina, in to so imena njih: azrikam, bokeru, jišmael, zeraja, obadja in hanan. to so sinovi atelovi.
1Chr.10.1   filistejci so se sramovali z izraelom; in pobežali so se pred filistejci, in padli so mrtvi na gori gilboa.
1Chr.10.2   in pognajo filistejci za saulom in za njim; in pobili so filistejci jonatana in abinadaba in malkisua, sinovi saulovi.
1Chr.10.3   in sramotilo se je boj na saulu, in streljači so ga našli, in on je poginil od strelce.
1Chr.10.4   in reče saul štitonoku svojemu: iztegni meč svoj, in obročaj me, da naj ne pridejo ti neobrezani in se ne smó zoper mene. ali štitonoč njegov ne hoče, ker se je mnogo uplašil. tedaj je saul vzel meč, in padl je na nj.
1Chr.10.5   ko pa njegov štitonoč ugleda, da je umrl saul, pade tudi on na meč svoj, in umrl je.
1Chr.10.6   tako je umrl saul in tri sinovi njegovi, in ves dom njegov umrl.
1Chr.10.7   ko so pa videli vsi izraelci, kteri so bili v dolini, da so pobežali, in da so poginili saul in sinovi njegovi, izpustili so svoje gradove, in bežali so; in prišli so filistejci in prebivali v njih.
1Chr.10.8   in zgodí se drugi dan, in pridejo filistejci, da pograbijo pobitih, in našli so saula in njegove sinove padli na gori gilboa.
1Chr.10.9   in zgrabijo ga, in vzeli so glavo njegovo in posuč njegovo, in pošljejo po mestu filistejskim okolo, da oznanjujejo oznanjevanje idolima svojim in ljudstvu.
1Chr.10.10  in položili so oružje njegovo v hiši boga svojega, in glavo njegovo položili v domu dagona.
1Chr.10.11  ko so slišali vsi, kteri so prebivali v gileadu, vse, kar so filistejci storili saulu.
1Chr.10.12  vstali so vsi močni možji, in vzemó telo šaulovo in telo njegovih sinova, in prinesó jih v jabesu; in pokopali so kosti njih pod dubom v jabesu, in postigli se sedem dnî.
1Chr.10.13  tako je umrl saul za voljo krivičnosti svoje, katero je postal krivico zoper gospoda, za voljo besede gospodovo, za to, da je vprašal duhovnika, da bi ga prosil.
1Chr.10.14  in ne išče gospoda, ker ga je bil pogubil, in odvrnil je kraljestvo davidu, sinu jišajovu.
1Chr.11.1   in ves izrael se pride k davidu v hebron, govoreč: glej, mi smo kosti tvoje in meso tvoje.
1Chr.11.2   tudi naprej, ko je bil saul kralj, ti si bil, kteri si izpeljal in odpeljal izraela; in gospod, bog tvoj, ti je rekel: ti boš pasti ljudstvo moje izraela, in ti boš knez nad ljudstvo mojo izraelom.
1Chr.11.3   in vsi izraelovi starešine pridejo k kralju v hebron, in david je sklopil z njimi zaveze v hebronu pred gospodom; in pomazajo davida za kralja nad izraelom, po besedi gospoda, po govoru samujevu.
1Chr.11.4   in šel je kralj in ves izrael v jeruzalem, to je jebus; in tam so jebusejci, kteri so prebivali v tej zemlji.
1Chr.11.5   in stanovnici jebus rekó davidu: ti ne vnideš ovamo. " in david zgrabi sijonsko krepost, to je mesto davidovo.
1Chr.11.6   in reče david: kdor bode poprej udaril jebusejce, bode poglavarjem in poglavarjem. in prišlo je prvi joab, sin sarujin, in stal je poglavarjem.
1Chr.11.7   in david je sedel v kreposti; za to je poklical mesto davidovo.
1Chr.11.8   in zgrabi grad naokolo, in je bojoval, in zgrabi grad.
1Chr.11.9   in david je šel več in velik; in gospod, bog vsemogočni, je z njim.
1Chr.11.10  to so glavari močnih močnih, kateri so bili z njim v kraljestvu svojem, s vsem izraelom, da bi ga postavili za besedo gospodovo nad izraelom.
1Chr.11.11  in to je broj davidovih močnih močnih: jošobaam, sin hakmonijev, prvi od njih trideset; on je potegnil meč svoj na trista, in udaril jih je v enem času.
1Chr.11.12  po njem je bil eleazar, sin dodo ahohijev, eden od troje močnih.
1Chr.11.13  on je bil z davidom v pas-damim, in filistejci so se sebrali tam za boj; in bila je polja polja polna ječmenja. in ljudstvo je bežal pred filistejci.
1Chr.11.14  ali so stali sredi polja, in osvobodijo ga, in udarili so filistejce; in gospod je izročil veliko zveličanje.
1Chr.11.15  in tri od trideset knezov snidejo na skalo k davidu v peshcherjo adullam; in vojska filistejskih je ležal v dolini refaim.
1Chr.11.16  david je bil tedaj v kreposti, in zbor filistejčev je bil tedaj v betlehemu.
1Chr.11.17  in zaželel se je david, in reče: kdo bi mi dal piti vode iz kladenca betlehema, kteri je pri vratih?
1Chr.11.18  tedaj so troje razdražili po taboru filistejskim, in čerpali so vode iz kladenca betlehema, kteri je pri vratima, in vzemó in pridejo k davidu. ali david ne je hotel piti, nego izlajal ga je gospodu.
1Chr.11.19  in reče: ne daj mi bog, da bi storil to. ali bom pijal kri njih moža v duših svojih, ker so mu nosili v duhu svojem. in ni hotel piti tega piti. to so storili tri moči.
1Chr.11.20  in abisai, brat joabov, je bil poglavar treh; on je potegnil meč svoj zoper trista tisoč, in bil je imenoval v teh troh.
1Chr.11.21  od troje je bil največ čast od dvojih, in bil jim je za poglavarje; ali od teh trijih ni prišlo.
1Chr.11.22  in benaja, sin jehojadov, sin mogočni, mogočni sin, veliko dela, od kabseela; on je udaril dvojice ariela moavičnih; in on snide, in udaril je l lavo v grobu, v dan sneg.
1Chr.11.23  in on je udaril egipčanina, moža, kteri je bilo pet lakata, pet lakata; in v roki egipčanina je imel koplje kakor tkače; in prišel je k njemu z štitom, in izročil je koplje iz roke egipčana, in ga je pogubil z jezikom njegovem.
1Chr.11.24  to je storil benaja, sin jojadin; in to je bilo ime nad trećega močnih.
1Chr.11.25  a od trideset je slaven, ali pri tem trojih ni prišlo. in postavil ga je david za poglavarje svoje.
1Chr.11.26  in moči vojske: asahel, brat joabov, elhanan, sin dodoev iz betlehema;
1Chr.11.27  šammot od harori; heles pelonjanin;
1Chr.11.28  ira, sin ikke tekojskega; abiezer anatojec;
1Chr.11.29  sibbekaj hušatianin; ilai ahohojev;
1Chr.11.30  mahraj netofajanin, heled sin baana netofajčanin;
1Chr.11.31  ittai, sin ribajev, iz gibeje benjaminovo, benajaj piratonov;
1Chr.11.32  hiri iz nahale-gaaša; abiel arbatičanin;
1Chr.11.33  azmavet baharumijec; eljaba shaalbonijev;
1Chr.11.34  benejamov sin hišem; jonatan, sin šagejega hararijca;
1Chr.11.35  ahiam, sin sakara hararijca; elifal, sin hurov;
1Chr.11.36  hefer mekeritianin; ahija pelonjanin;
1Chr.11.37  ezro karmelijev; naarai, sin ezbajev;
1Chr.11.38  joel, brat natana; mibhar, sin hagrijev;
1Chr.11.39  selek amoničan; naharejšanin nahraj, štitonoč joabovo, sina sarujina;
1Chr.11.40  ira jitrijanin; gareb jitrianin;
1Chr.11.41  urija hetita; zabad, sin ahlajev;
1Chr.11.42  adina, sin sazi, rodovca poglavarja, in nad njim trideset;
1Chr.11.43  hanan, sin maakajev, in jošafat mitnijev;
1Chr.11.44  ozija aštartianin; šama in jehiel, sinovi hotama aroerovega;
1Chr.11.45  jediael, sin širi; in joha, brat njegov, tizijev;
1Chr.11.46  eliel mahavim, in jeribaj, in jošija, sinovi elnaamovi, in jitma moavitianin;
1Chr.11.47  eliel, in obed, in jaasiel mesobaj.
1Chr.12.1   a ti so, kteri so prišli k davidu v siklag, ko je še storil pred saulem, sinom kisejem, in bili so z moči, kteri so pomagavali v boj.
1Chr.12.2   bili so strelci, kteri so bili po desnici, in po levo, in zapečati kamenja in strelce; iz njih bratov šaulovih iz benjamina.
1Chr.12.3   glavar ahiezer, in joaš, sinovi shemajovi gifatijev, in joel in pelet, sinovi azmavetovi, in beraka, in jehú anatot;
1Chr.12.4   in šemaja gibeončan, moč med trideset, in nad trideset; in jerija, in jahaziel, in johanan, in jozabad gederatijev;
1Chr.12.5   eljazaj, in jerimot, in bealja, in semarija, in šefatja hararijev;
1Chr.12.6   elkana, in jošija, in azarel, in joezer in jasobeam korahijci;
1Chr.12.7   in joela in zebadja, sinovi jerohama iz gedor.
1Chr.12.8   in od gadovcev se odidejo k davidu v puščavi, moči moči, moža vojačev, bojoči z štitom in kopljem; obličje njih so obličja lvičega, in njih obličja so kakor gazeli na górah.
1Chr.12.9   knez ezer, drugi obadja, tretji eliab,
1Chr.12.10  četvrti mašmanna, peti jerija,
1Chr.12.11  šesti atai, eliel sedmi,
1Chr.12.12  osmi johanan, deveti elzabad,
1Chr.12.13  dvanajst jirmeja, dvanajstega makbanja.
1Chr.12.14  to so sinovi gadovci, glavari vojnih vojske; najmanji je za sto, in velik nad jezikom.
1Chr.12.15  to so, kteri so prešli iordan v prvem mesem, ko je izpolnjeval po vseh vrstih svojih, in pregnali so vse, kteri so prebivali v dolini, od vzhoda do zahoda.
1Chr.12.16  in prišli so od benjaminovih in judova k davidu v pomoč.
1Chr.12.17  in david je izšel jim naproti, in reče jim: če ste z mirom prišli k meni, da bi mi bilo močno s vami; ali če boste me predali, da bi me predal vragam svojim, ko so ne v pravičnosti mojih roke, da se vidi bog očetov naših, in naj ga obličja.
1Chr.12.18  in duh izstopi amasaja, poglavarja trideset, in reče: ti smo, david, in s teboj, sinovi jišajovi! mir, mir tebi, in mir pomočnikom tvojim, ker ti je pomoč bog tvoj. in sprejel jih je david, in postavil jih je vojske vojske.
1Chr.12.19  in od manasesa pridejo k davidu, ko je prišel z filistejci na boj proti saulu; ali jim je ne pomagal, ker so se poglasili vojskovnici filistejskih, govoreč: po glavah njih moža obrne se k svome gospodaru saulu.
1Chr.12.20  ko je pa šel v siklag, pristopijo k njemu od manassesa: adnah in jozabad in jediael in mikael in jozabad in elihu in silletaj, glavni glavari manašeovih.
1Chr.12.21  in oni so se sprejeli davidu zoper polčnike, ker so vsi močni moči, in bili so vojske v vojnici.
1Chr.12.22  ker den dan prišlo so k davidu, da bi bil veliko vojska, kakor vojska božja.
1Chr.12.23  a to je nadpis vojske vojske, kteri so bili prišli k davidu v hebron, da bi odvrnili kraljestvo šaulovo k njemu po besedo gospodovo.
1Chr.12.24  sinovi judovci, kteri so nosili čast in koplje, šest tisoč in šest stotina, mogočnega vojsko.
1Chr.12.25  od simeonovih sinova, močnih moči na boj, sedem tisoč in sto.
1Chr.12.26  od levijevih sinova šest tisoč in šest stotina;
1Chr.12.27  in jojada, vojvoda aronovih, in z njim tri tisoč in sedemstotin.
1Chr.12.28  in sadok, otrok močnega in močnih vojske, in z rodom svojem, dvadeset in dva glavari.
1Chr.12.29  in iz benjaminovih sinova, bratov šaulovih, tri tisoč; in več je bilo več od njih, vedel je za hišo šaulovo.
1Chr.12.30  in od efrajimovih sinova: dvadeset tisoč in osem stotina, močnih in močnih moža, moža imena njih.
1Chr.12.31  a od polovini plemena manassesa osemnaest tisoč, kteri so se imenili po imenu, da bi prišli za kraljestvo davida.
1Chr.12.32  in od isakarovega sinova, kteri so znajali spoznanje, da spoznajo, kaj bi storil izrael; njih je bilo dusta dvjesta, in vsi bratje njih, kteri so z njimi.
1Chr.12.33  od zabulona pa, kteri so izhajali na boj v boj, v vseh vojskih vekomaj, petdeset tisoč, da bi pomagali davida;
1Chr.12.34  in od neftalijevih tisoč vojske, in z njimi trideset in sedem tisoč.
1Chr.12.35  in od danijevih, kteri so bili postavljeni za boj, dvadeset in osem tisoč in šest stotina.
1Chr.12.36  in od ašera, kteri so šli na boj, za boj, četrdeset tisoč;
1Chr.12.37  in od drugega kraja jordana, od rubena in gadovcev, in od polovini plemena manašeova sto dvadeset in pet tisoč vojske.
1Chr.12.38  vsi ti vojaki, delali so se v vojsko, v duši mirú, in prišli so v hebronu, da postavijo davida kraljem nad vsem izraelom. tudi ostal izrael je enega dušo, da kraluje davida.
1Chr.12.39  in ostali so tam tri dní, jedli in pili, ker so jim pripravili bratje svoje.
1Chr.12.40  in tistici, kteri so bili v njih do isakarova, in zebulunovega in neftalijevih, in pripeljali so jim na množice, in na magele, in na mučih, in na telcev, jedi, smokve, smokve, smokve, vino in olivo, telce in ovce v množico; kajti veselje je v izraelu.
1Chr.13.1   in naredil se je david z jezerniki in stotniki in vse vojske.
1Chr.13.2   in reče david vsemu zboru izraelovu: če vam je dobro, in če je od gospoda, boga našega, molim se, da pošlemo k bratom našim, kteri so ostali v vsej zemlji izraelovih, in z njimi svećenički in levijevemu mestu, v mestakh posednih svojih, da se zberó k nam.
1Chr.13.3   in pripeljemo k nam kovčeg boga našega, ker smo ga ne išli v dnéh šaulovih dnî.
1Chr.13.4   tedaj reče vse občina, da bi tako delali; kajti to je bilo pravo pred očima vseh ljudstva.
1Chr.13.5   in zbere david ves izrael od kraja egipetskega do prihoda do hamata, da bi odnesli kovčeg božji iz kir jearim.
1Chr.13.6   in šel je david in ves izrael v baalu, v kirjat-jearim, ktera je bila v judeji, da odpeljejo odtod kovčeg boga, gospoda, kateri sedi na kerubini, kjer se imenuje ime njegovo.
1Chr.13.7   in položili so kovčeg božji na nove vozi iz doma aminadabova; in uza in ahjo vedó kola.
1Chr.13.8   in david in ves izrael radovali so se pred bogom v vsej moči, in v psaltih, in v harfe, in v tistih, in v tistih, in v cimbale, in v trombe.
1Chr.13.9   in ko so prišli do gumna kidonovo, stegnijo uza roko roko, da so vrgli kovčeg.
1Chr.13.10  tedaj se razpalila jeza jeza na uza, in udaril ga je, ker je vzel roko svojo na kovčeg; in umrl je tam pred bogom.
1Chr.13.11  in zažalosti david, da je gospod porazil oza; in nazva to mesto perez-uza, noter do današnjega dnî.
1Chr.13.12  in david se uplaši boga v tem dan, govoreč: kako bi pripeljal k sebi kovčeg božji?
1Chr.13.13  tako david ni odvrnil kovčeg k sebi v davidovo mesto, nego ga je prevrnil v dom oved-edoma gatijčega.
1Chr.13.14  in prebivala je kovčeg božji v domu oved-edoma tri mesece; in blagoslovil je gospod obed-edoma in vse, kar je njegovo.
1Chr.14.1   in hiram, kralj tirski, pošlje glasnike k davidu, in cedrovo, in zidečev, in drevjače, da bi mu sagradili hišo.
1Chr.14.2   in spoznal je david, da ga je gospod postavil za kraljestvo nad izraelom, da je prepeval kraljestvo njegovo za voljo ljudstva njegovega izraela.
1Chr.14.3   in vzel je david več žene v jeruzalemu; in rodila je david še sinove in kćeri.
1Chr.14.4   in to so imena onih, kteri so mu rodili v jeruzalemu: samua in sobab, in natan, in solomon,
1Chr.14.5   in jibhar, in elisua, in elpelet,
1Chr.14.6   in noga, in nefeg, in jafia,
1Chr.14.7   in elisama, in beeljada, in elifelet.
1Chr.14.8   ko so pa slišali filistejci, da se je david pomazal za kralja nad vsem izraelom, šli so vsi filistejci, da iščejo davida. in slišavši to david, izide jim naproti.
1Chr.14.9   ko so pa filistimlijci prišli, vrgli so se v dolinu refaim.
1Chr.14.10  in vpraševal je david boga, govoreč: hodi li se zoper filistejce? daješ li jih v roko? in gospod mu reče: pojdi, ker bodem predal jih v roko svojo.
1Chr.14.11  in stopili so se v vaal-perasim, in tam jih je udaril david. in reče david: izročil je bog sovražnike moje po moči svojem, kakor preroke vode. za to se je imenoval to mesto baal-perasim.
1Chr.14.12  in potegnili so tam bogove svoje, in david reče, da bi jih spalili ognjem.
1Chr.14.13  in postali so se še filistejci, in razpali so se v dolinu refaim.
1Chr.14.14  in vpraševal je david boga, in reče mu bog: ne pojdi za njimi; povrni se od njih, in pojdi na njih pred morje.
1Chr.14.15  in zgodí se, ko boš slišal zvuk morja po krajih zaklav, tedaj ti izidi na boj, ker je izšel bog pred teboj, da bi udaril vojsko filistejskega.
1Chr.14.16  in david učini, kakor mu je bog zapovedal; in pobili so vojska filistejskih od gibeona do gezer.
1Chr.14.17  in imelo se je ime davidovo po vseh krajih; in gospod je dal strah pred njim po vseh narodih.
1Chr.15.1   in postavil je za njim hiše v mestu davidovo, in postavil je mesto za kovčeg božji, in postavil je šator.
1Chr.15.2   tedaj reče david: nič, da bi nosili kovčeg božji osim levitov, ker jih je gospod izbral, da bi nosili kovčeg božji, in služiti mu vekomaj.
1Chr.15.3   in zbere david ves izrael v jeruzalem, da bi nosili kovčeg gospodovo na mesto, katero je pripravil jej.
1Chr.15.4   in zbere david sinovi aaronove in levitice.
1Chr.15.5   z kehatovih sinova: uriela poglavarja in bratov njegovih sto dvadeset;
1Chr.15.6   od merarijevih sinova: asaja poglavarja, in bratov njegovih dvjesta in pet;
1Chr.15.7   z gersomovih sinova: joela poglavarja in bratov njegovih sto štirideset;
1Chr.15.8   z elisafanovih sinova: šemaja poglavarja in bratje njegovi dvjesta;
1Chr.15.9   z hebronovih sinova: eliela poglavarja, in brat njegov osamdeset;
1Chr.15.10  z uzijevih sinova: aminadabov poglavarja in bratov njegovih sto dvanajst;
1Chr.15.11  in pokliče david svećenike sadoka in ebjatara, in levitov uriela, asaja, joela, šemajo, eliela in aminadaba.
1Chr.15.12  in reče jim: vi ste glavari levitskih rodú; očistite se vi in bratje vaši, in ponesite kovčeg gospoda, boga izraelova, k kojem sem jej pripravil.
1Chr.15.13  za to, da niste bili prvi, razsekal nas je gospod, bog naš, ker smo se ne prosili po sodbi.
1Chr.15.14  in posvetili so se svećenici in leviti, da bi nosili kovčeg gospoda, boga izraelova.
1Chr.15.15  in sinovi levijevi ponesó kovčeg božjo, kakor je zapovedal mojzes po besedi božjej po govoru.
1Chr.15.16  in reče david vélikim poglavarjem levitskim, da postavijo brate svoje pjevače s muzikami, s harfami in citarami, in cimbalih, da se povzdignejo glas veselja.
1Chr.15.17  in postavili so leviti hemana, sina joela, in od bratov njegovih asafa, sina berekjina, in iz sinova merarijevih, bratov njegovih, etana, sina kusajovega;
1Chr.15.18  in z njimi drugih bratov njih drugi: zaharija, in jahaziel, in semiramotja, in jejeel, in unni, eliaba, in benaju, in maaseja, in matatija, in elifelehu in mikneja, in obed-edom in jehiel, vratniki.
1Chr.15.19  a prepevači: heman, asaf in etan, naj se oznanjajo z medi medi.
1Chr.15.20  in zaharija in jahaziel, in semiramot in jehiel in unni in eliav in maaseja in benaja na psaltih.
1Chr.15.21  in matatija, in elifelehu, in mikneja, in oved-edoma, in jeziel, in azazija na citarah, da bodejo prepevali.
1Chr.15.22  kenanja je pa glavar levitskih poglavarja, za poglavarje, ker je bil razumen.
1Chr.15.23  in berekja in elkana bili vratari za kovčeg.
1Chr.15.24  in šebanija, in jošafat, in natanael, in amasai, in zaharija, in benajas in eliezer, svećenički, trubili so trombe pred kovčeg božji; in obed-edom in jehia bili bili vratari za kovčeg.
1Chr.15.25  tako je david in izraelovi starešine in jezerniki hodili, da bi odpeljali kovčeg zaveze gospodova iz domu oved-edoma z radostjo.
1Chr.15.26  in zgodí se, ko je bog pomagal levijevce, kteri so nosili kovčeg zaveze gospodovo, zakopali so sedem telce in sedem ovnov.
1Chr.15.27  david je bil oblečen z višem lana, in tudi vsi leviti, kteri so nosili kovčeg, in zpěvači, in kenanija, glavar prepevajočega za prepevače; in david je bil opravljeno efod.
1Chr.15.28  in ves izrael izpelje kovčeg saveza gospodovo z radostjo, in s glas trubih, in z trubami, in s cimbalami, s harpumi in citarami.
1Chr.15.29  in ko je prišla kovčeg zaveze gospodovega do davidova mesta, in mikal, hčer šaulovo, pogleda iz okna, in ugleda kralja davida, da se skalja in hvali, zaničala ga je v srci svojem.
1Chr.16.1   in vnesó kovčeg božji, in položili so ga sredi prebivališče, ktero mu je david postavil, in prinesó paljenice in pričesnice pred bogom.
1Chr.16.2   in ko je izpolnil david žrtve in pričesnice, blagoslovi ljudstvo v imenu gospodovem.
1Chr.16.3   in razdeli vsem izraelom, moža in ženo, po enem kruhu, po enem kruhu, po enem kruhu, in po roku.
1Chr.16.4   in postavil je pred obličjem zaveze gospodovega od levitov, da bi služili in hvalili in hvalili gospoda, boga izraelova.
1Chr.16.5   asaf je poglavarja, in drugi za njim zaharija, jehiela, šemiramota, jehiela, matitja, eliaba, in benajah, in oved-edoma, in jehiela z harfami in citarami; asaf pa je na cimbalih.
1Chr.16.6   in benaja in jahaziel, svećenički, bili so vedno trube pred kovčeg saveza božjega.
1Chr.16.7   v tem dan postavi david prvi dan hvaliti gospoda po roku asafovi in bratom njegovim:
1Chr.16.8   slavite gospoda, prizovajte ime njegovo, oznanjajte ljudstvu dela njegova.
1Chr.16.9   pečajte mu, prepevajte mu, opominjajte vse čudo njegove.
1Chr.16.10  hvalite se v svetem imenu svojem; radujte se srce, kateri išče boga.
1Chr.16.11  iščite gospoda in moč njegove, iščite vedno obličje njegovo.
1Chr.16.12  spominjajte se čudeže njegove, katera je storil, čudeže njegove in sodbe ust njegovih.
1Chr.16.13  seme izraelova, sluge njegova, sinovi jakobovi, izvoljeni njegovi.
1Chr.16.14  on je gospod, bog naš; po vsej zemlji so sodbe njegove.
1Chr.16.15  spominjajte se vekomaj zaveze svoje, besedo, ktero je zapovedal za tisoč rodú,
1Chr.16.16  katerega je zavedal z abrahamom, in zaklej njegov izaku,
1Chr.16.17  in postavil ga je jakovu za postavo, in izraelu za večno zavezo.
1Chr.16.18  govoreč: tebi bom dal zemljo kanaana za područje baštine vaše.
1Chr.16.19  ko ste bili malo število in malo, in tujci v njej.
1Chr.16.20  in šli so od naroda v narod, in od kraljestva do drugega ljudstva.
1Chr.16.21  on ni pustil, da bi jih pomagal, in obličil je za njih kralje:
1Chr.16.22  ne dajte svoje pomazanja, in prerokom svojim ne delajte hudo.
1Chr.16.23  hvalite gospodu, ves zemljo, oznanjajte iz dnî v dan blaginjo njegovo.
1Chr.16.25  ker velik je gospod in hvalen več, strašna je nad vsemi bogove.
1Chr.16.26  ker vsi bogovi narodov so idoli; gospod je stvoril nebesa.
1Chr.16.27  slava in čast pred obličjem njegovim, krepost in čast na mestu njegovem.
1Chr.16.28  dajte gospodu, ljudske rodove, dajte gospodu slavo in moč.
1Chr.16.29  dajte gospodu slavo imena njegovega; vzemite darove, in pridite pred obličje njegovo; klanjajte se gospodu v svetiščej času.
1Chr.16.30  bojte se pred njim, ves zemljo; postavljen je zemlja, da se ne potrese.
1Chr.16.31  radujte se nebesa, da se raduje zemlja, in naj rekó v narodima: gospod kraljuje!
1Chr.16.32  hudi se more in vse, kar je v njem, in polja in vse, kar je v njem.
1Chr.16.33  tedaj se veselé drevesa v lahu pred obličjem gospodovim, ker pride, da bode sodil zemljo.
1Chr.16.34  slavite gospoda, ker dobro je, ker vekomaj je milost njegova.
1Chr.16.35  in rečite: spasi nas, bog blaginja naše, in reši nas, in izpelji nas iz poganov, da slavimo sveto ime tvoje, in da se hvalimo v hvalo tvojo.
1Chr.16.36  blagoslovljen gospod, bog izraelov, od vekomaj do vekomaj! in ves narod reče: amen! in hvalili so gospoda.
1Chr.16.37  in ostavil je tam pred kovčegom zaveze gospodovo asafa in brate njegove, da bi služili pred kovchegom vedno, vsak dan.
1Chr.16.38  in oved-edoma in njih šezdeset in osem bratov; in oved-edoma, sina jedutunova, in hosa za vrata.
1Chr.16.39  in sadoka svećenika in brate njegove, svećenike, pred prebivalištem gospodovim, na visočem, kteri je v gibeonu.
1Chr.16.40  da prinosite paljenice gospodu na žrtveniku vsesozhzheniia neprestano, jutro in večer, in po vsem, kar je pisano v postavi gospodovem, kar je zapovedal izraelu.
1Chr.16.41  in z njimi heman in jedutuna in drugi izročeni po imenu, da bi hvalili gospoda, ker vekomaj je milost njegova.
1Chr.16.42  in heman in jedutun imajo z trubami, in s cimbali, in z instrumenti božim; in sinovi jedutunovi so na vrata.
1Chr.16.43  in vsi ljudstvo odidejo vsak v dom svoj; in david se je vračal, da bode blagoslovil hišo svojo.
1Chr.17.1   in zgodí se, ko je david prebival v hiši svojem, reče david k proroku natanu: glej, jaz prebivam v dvoru cedrovim, a kovčeg zaveze gospodovo pod zavesami.
1Chr.17.2   in natan reče davidu: delaj vse, kar je v duši tvoji, ker je bog s teboj.
1Chr.17.3   ali v tej noči je bila beseda gospodovo k natanu, govoreč:
1Chr.17.4   pojdi in reci davidu, hlapcu svojemu: tako govori gospod: ti mi ne boš zgradil hišo, da prebivam v njem?
1Chr.17.5   ker sem ne prebival v hiši, od dné, ko sem izpeljal izraela, do današnega dana; ali sem bil v šator in v šator.
1Chr.17.6   ko sem hodil z vsem izraelom, govoril sem li ničesar besedo izraelskemu, kteremu sem govoril, da se padi ljudstvo moje, govoreč: za to, da mi niste zgradili cedrovo dom?
1Chr.17.7   in sedaj tako reci mojemu hlapcu davidu: tako govori gospod nad vojskama: prijal sem te iz pašnjake, izmed ovce, da boš vodnik nad ljudstvom svojim izraelom.
1Chr.17.8   in bil sem s teboj, kuda si šel, in iztrebil sem vse neprijatelje tvoje pred obličjem tvojem; in dal sem ti ime po imenu velikih, kteri so na zemlji.
1Chr.17.9   in postavil bom mesto ljudstvu svojemu izraelu, in zasadil ga bodem, da bode prebival v sebi, in ne bode se več razdiral, in krivični ga ne bodo nosili, kakor od početka,
1Chr.17.10  in od dné, ko sem postavil sodniki nad ljudstvom svojim izraelom, in ponižal sem vse sovražnike tvoje; in dal ti bodem, da ti je gospod zgradil dom.
1Chr.17.11  in ko se bodo izpolnili tvoji dnevi, in ti bodeš ležal z očetami svojimi, postavim ti seme tvoje po tebi, kteri bode od tvojega utrobe, in postavil bodem kraljestvo njegovo.
1Chr.17.12  on mi bo postavil dom, in postavim prestol njegov vekomaj.
1Chr.17.13  jaz bodem njemu za očeta, in on mi bode za sina; in milosti svoje ne bom odvrnil od njega, kakor sem odvrnil od tega, kteri je bil pred teboj.
1Chr.17.14  in postavim ga v hiši svojem in v kraljestvu svojem vekomaj; in prestol njegov bode vekomaj.
1Chr.17.15  po vsem tem besedah in po vsem tem viđenji, tako je naredil natan k davidu.
1Chr.17.16  in pride kralj david, in sedel je pred gospodom, in reče: kdo sem jaz, gospod bog, in kaj je dom moj, da si me vedel do vekomaj?
1Chr.17.17  ali tudi to je bilo malo v tvojim očevih, o bog! in ti si govoril za hišo hlapca svojega od daleč, in pregledal si me kakor moč človeka, gospod bog!
1Chr.17.18  kaj bode še david več k tebi, da bi se slavil hlapca tvojega? ti poznaš svojega hlapca?
1Chr.17.19  po srcu svojem si napravil vse veličastvo.
1Chr.17.20  gospod, nič ti ni podoben, in ni boga, razen tebe, po vsem, kar smo slišali v uših uših.
1Chr.17.21  in kakošen narod na zemlji je kakor tvoj ljudstvo izrael, katerega je bog šel izkušati sebi za ljudstvo, in da si dal sebi ime veliko in strašno, da izganjaš narodi pred svojim narodom, katerim si odkupil iz egipta?
1Chr.17.22  in postavil si ljudstvo svoje izraela za ljudstvo do vekomaj; in ti si, gospod, jim za boga.
1Chr.17.23  in sedaj, gospod, to je beseda, katero si govoril za voljo hlapca svojega in za hišo njegovo, vrni se vekomaj.
1Chr.17.24  govoreč: gospod, gospod nad vojskama, bog izraelov, in dom davida, hlapca svojega, pred tvojim obličjem.
1Chr.17.25  ker ti, gospod, si otvoril mojemu hlapcu, da bi mu postroil dom; za to je hlapca tvoj našel moliti pred obličjem tvojem.
1Chr.17.26  in sedaj, gospod, ti si bog, in povedal si hlapcu svojemu to dobro.
1Chr.17.27  daj pa, da blagosloviš dom hlapca svojega, da ostane vekomaj pred tvojim obličjem; ker ti, gospod, blagosloviš, in blagoslovil se bode vekomaj.
1Chr.18.1   in zgodí se po tem, in udaril je david filistejce, in ponižal jih je; in vzel je gat in vesnice njene iz roke filistejskih.
1Chr.18.2   in pobil je moapce, in moapci so bili davidovi hlapci, kteri so nosili darove.
1Chr.18.3   in pobil je david hadad-ezera, kralja sovska, v hamatu, ko je šel, da bode prejel svojo roko pri reke eufratu.
1Chr.18.4   in zgrabil ga je david tisoči tisoč kolesnits in sedem tisoč konja in dvadeset tisoč pečaka; in pokončil je david vsi kolesnice, in ostavil je od njih sto kolesnits.
1Chr.18.5   in ko so prišli aramejci iz damask, da bi pomagali hadadezeru, kralju sovskemu, in david je udaril z aramejci dvadeset in dve tisíce moža.
1Chr.18.6   in postavil je david straže v damask damask, in aramejci so bili davidovi hlapci, in nosili so darove. in gospod je pomagal davidu, kuda je šel.
1Chr.18.7   in zgrabi david zlaté štitove, ktere so bile hlapci hadadezerovi, in pripelje jih v jeruzalem.
1Chr.18.8   in iz tibhat in iz gun, gradov hadarezovskih, vzel je david veliko meč; iz nje je salomon napravil bronzovo morje, in stupove, in meči medi.
1Chr.18.9   ko je slišal toï, kralj hamatski, da je david udaril vse vojska hadadezera, kralja sobe.
1Chr.18.10  in poslal je hadorama, sina svojega, k davidu, da ga pozdravi, in blagosloviti ga za to, da je voeval zoper hadarezera, in pobil ga; ( kajti hadadezer je vojskoval z tojem ); in vse več srebrnih, srebrnih in srebrnih.
1Chr.18.11  tudi to je david posvetil gospodu s srebro in zlatom, ktero je zgrabil od vseh narodov: od edoma in moaba, in od amonovih sinova, in od filistejskih in od amalečana.
1Chr.18.12  in abišaj, sin sarujin, udari idumejce v dolini solo, osemnaest tisoč.
1Chr.18.13  in postavil je vojsko v dolini, in vsi edomci so bili davidovi služabniki. in gospod je pomagal davidu, kuda je šel.
1Chr.18.14  in david je kraljeval nad vsem izraelom, in delal je sodbo in pravico vsemu ljudstvu svojemu.
1Chr.18.15  joab, sin sarujin, je bil voenachalnik; in jošafat, sin ahiludov, je kanatnik.
1Chr.18.16  in sadok, sin ahitubov, in ahimelek, sin ebjatara, bili so svećenički, in sosa pisar;
1Chr.18.17  in benaja, sin jojadin, je bil nad keretejci in peletejci; a sinovi davidovi so bili prvi pred kraljem.
1Chr.19.1   in zgodí se po tem, da je umrl nahas, kralj amonovih, in zakraljeval se je vmesto njega sin njegov.
1Chr.19.2   tedaj reče david: jaz bodem okazal milost hanonu, sinu nahajovu, ker je oče njegov okazal milost meni. in david pošlje glasnike, da bi ga potolili za voljo očeta njegovega. ko so pa davidovi hlapci prišli v deželo amonovih v dežele amonovih, da ga utečajo.
1Chr.19.3   in rekó poglavarji amonovih k hanonu: slaviš si, da bi david slavil očeta svojega pred obličjem tvojem, da ti je poslal tovaritele? ali ne so li prišli otroci njegovi k tebi, da bi gledali in posvetili.
1Chr.19.4   tedaj vzeme hanun davidove hlapce, in obudil jih je, in odseče njih oblačilo polovinu do zahoda, in pošlje jih.
1Chr.19.5   in ko so prišli, oznanjevali so davidu za može, in pošlje jim naproti, ker so bili mnogo ponižani. in kralj reče: ostanite v jerihonu, dokler se ne vrne brak vaš, in rešite se.
1Chr.19.6   ko so pa videli amonovi sinovi, da so se zasramili davidu, poslal hanun in sinovi amonovi tisoč srebrnih talentov, da se najdejo za njih kolesnice in konje iz mesopotamje in iz aramske aramske in iz sobe.
1Chr.19.7   in najeli so sebi trideset in dve tisuće bojnih vojske, in kralja maaka in ljudstva njegovega; in prišli so, in razbili so se pred medeba. in sinovi amonovi se zberó iz svojih gradov, in šli so v boj.
1Chr.19.8   ko je pa slišal david, poslal je joab in ves vojska močnih.
1Chr.19.9   in pošli so se sinovi amonovi, in položili so se na boj pri vratih grada; a kralje, kteri so bili prišli, sedeli so sedaj na polji.
1Chr.19.10  ko je pa joab videlo, da se je sramovalo zoper njega pred obličjem in izzadi, izvolil je izmed vseh mladenih izraelcev, in postavil so se pred aramejci.
1Chr.19.11  a resnico ljudstva je dal bratu svojemu abišajovi, in oni so se ustavili proti amonovim sinovima.
1Chr.19.12  in reče: če so krepki od mene aramejci, ti boš mi za pomoč; če pa sinovi amonovi bodejo krepčali od tebe, bodem ti zveličal.
1Chr.19.13  bodi se mučni, in močimo se za ljudstvo svoje, in za gradove boga našega; in gospod naj storí, kar mu je dobro.
1Chr.19.14  in storil je joab in narod, kteri je bil ž njim, na boj na boj; in pobežali so se pred njim.
1Chr.19.15  ko so pa sinovi amonovi videli, da so aramejci pobežali, pobežali so tudi oni pred abišaj, bratom njegovem, in pridejo v mesto. in pride joab v jeruzalem.
1Chr.19.16  videvši pa aramejci, da so bili izraelci pobili, poslali so glasnike, in izpeljali so aramejce, kteri so po tej strani reke, in sofak, vojsko vojska hadadezerova, pred njimi.
1Chr.19.17  in oznanjevalo se je davidu, in zbere vse izraelce, in prešla je iordan, in prišla je k njim, in postavil se je zoper njih; in prestopil se je david proti aramejcima, in oni so se vodili zoper njega.
1Chr.19.18  ali so se aramejci pobežali pred obličjem davida, in pobil je david od aramejců sedem tisoč kolesnits in četrdeset tisoč peči; in sofaka vojskovega vojska je pogubil.
1Chr.19.19  ko so pa videli hadadezerovi hlapci, da so bili izgnani od izraela, postavijo se z davidom, in so mu služili. tako so aramejci ne hoteli več pomočiti ammoniti.
1Chr.20.1   in zgodí se po godu, ko so bili kraljevi izšli, pripeljal je joab vojskovo vojskovo, in spustili so deželo amonovih sinov, in pride in obseče rabbu. david je pa ostal v jeruzalemu. in joab je udaril rabba, in razodel ga je.
1Chr.20.2   in vzeme david venec njegovega kralja z glave njegove, in našel se je, da je več talent zlato, in v njem je bilo dragomaj kamen; in položil ga je na glavo davidovo; in koliko plijen iz mesta je izpeljal, mnogo mnogo.
1Chr.20.3   in ljudstvo, ktera je v njem, izpelje, in razločil je z jočami in železami železnim; in tako je storil david vsem amonovim sinovima. in vrne se david in ves ljudstvo v jeruzalem.
1Chr.20.4   in zgodí se po tem, in zopet se je zgodilo boj z filistejci v gezeru. tedaj udari sibekaj hušatičanin sipaja, kteri je bil iz sinova refaimovih; in so se ponižali.
1Chr.20.5   pa se je bil še boj zoper filistejce, in elhanan, sin jairov, udaril je lahmi, brata golijatovo getejčina, ktera je bilo kraja koplja njegovega kakor tkače.
1Chr.20.6   in bil je še boj v gatu; in bil je neki mogočni človek, ktera je bilo šest prst, in prsti šest in štiri in štiri; in on je bil ročnik refaimov.
1Chr.20.7   in zasramoval je izraela; ali ga je udaril jonatan, sin šimeja, brata davidova.
1Chr.20.8   to so bili bili rafa v gatu; in padli so po roku davidovu in po roku njegovih hlapcev.
1Chr.21.1   postavivši se satan zoper izraela, povzbudil je davida, da bi izbrojil izraela.
1Chr.21.2   in david reče joabovi in vélikim vojskom: pojdite, izbrojte izraela od beer-šebe do dan, in pripeljite mi, da spoznam njih število.
1Chr.21.3   joab pa reče: gospod naj pribavlja ljudstvo svoje več več, kakor je to; ali ti, gospodarje moj, kralj, niso li vsi otroci mojega gospodarja? za kaj bi prosil moj gospodar to? za kaj bi postal krivico izraelu?
1Chr.21.4   ali kraljestvo je bila presilna joabovi. in izide joab, in prešel je ves izrael, in prišel je v jeruzalem.
1Chr.21.5   in joab je dal davidu število prebrojenja ljudstva; in bilo je ves izrael tisoč tisoč in sto tisoč ljudi, kteri so nosili meč, in juda je bilo štirideset in štiri tisoč tisoč.
1Chr.21.6   levija pa in benjamina ne je prebrojil sredi njih, ker je kraljevo beseda presilna joabovi.
1Chr.21.7   in zgodilo se je pred bogom to delo, in on je udaril izraela.
1Chr.21.8   tedaj reče david bogu: pregrešil sem se več, da sem storil to. ali podaj torej krivico hlapca svojega, ker sem postal več.
1Chr.21.9   in gospod reče gadu, gledaku davidovu, govoreč:
1Chr.21.10  pojdi in govori davidu, govoreč: tako govori gospod: tri besede ti postavim; izberi si enega od njih, da ti bodem napravil.
1Chr.21.11  in pride gad k davidu, in reče mu: tako govori gospod:
1Chr.21.12  ali tri leta gladi, ali tri mesece pobegneč od sovražnikov tvojih, in meč neprijatelja tvojega; ali tri dní je meč gospodov in morje v zemlji, in angelj gospodov pogubi po vsej krajih izraelovih. pogledaj torej, kaj bom odgovoril temu, kteri me je poslal.
1Chr.21.13  in david reče gadu: velko mi je mnogo; ali naj padnem v rok gospodovo, ker veliko je njegova usmiljenje več, in v roke ljudî naj ne padnem.
1Chr.21.14  in gospod je dal smrt v izraelu; in palo je iz izraela sedemdeset tisoč ljudi.
1Chr.21.15  in poslal je bog angela v jeruzalem, da ga pogubi; in ko je izgubil, videl je gospod, in se je podražil za to hudo, in reče angelu pogubljenemu: dovolj ti je; potegni roko svojo. in angelj gospodov stoji na gumno orny jebusejca.
1Chr.21.16  ko je pa david povzdignil oči svoje, ugleda angelja gospodovo, stoječ mezhdu zemljo in nebom, in imajoč v ruci svoji meč, izpolnjeno na jeruzalem. in padl je david in starešine, oblečeni v vretih, na lice svoje.
1Chr.21.17  in reče david bogu: ne sem li jaz naredil, da bi pobrojil ljudstvo? jaz sem, kteri sem grešil in delal krivico; ali to ovce, kaj so storili? gospod, bog moj, daj, da bode tvoja roka na meni in na hišo očeta svojega, ali ne na ljudstvu svojem, da bi se pogubil.
1Chr.21.18  in angelj gospodov reče gadu, da bi rekel davidu, da bode šel in postavil oltar gospodu na gumno ornana jebusejca.
1Chr.21.19  in šel je david po besedo gadovo, ktero je govoril v imenu gospodovem.
1Chr.21.20  in ornan se obrne, in ugleda kralja, in četvrti sinovi njegovi, kteri so bili ž njim, prepirajo se. ornan je pa ležal pšenice.
1Chr.21.21  in ko pride david k ornanu, pogleda ornan, in pogleda davida, in odide iz gumna, in pokloni se davidu obličjem na zemljo.
1Chr.21.22  in reče david ornanu: daj mi mesto gumno, da postavim na njem oltar gospodu; za čestilo daj mi ga, da se prestane iazva od ljudstva.
1Chr.21.23  ornan pa reče davidu: vzemi sebi, in naj naj storí gospodar moj kralj, kar mu je dobro; glej, dajem telce za vsesozhzhenie, in koplje za drovo, in pšenico za prinosnicu; vse sem dal.
1Chr.21.24  kralj david pa reče ornanu: nič, nego da kupim, da kupim za obilno srebro; ker ne vzemem, kar je tvoje, gospodu, da ne prinesem novega žrtvov darú.
1Chr.21.25  in david dade ornanu na mestu svojem šest stotina srebrnih šekela.
1Chr.21.26  in david je sagradil tam oltar gospodu, in prinese žrtvov in pričesnice; in poklical je gospoda, in gospod mu odgovorí od ognja na oltar žrtvov.
1Chr.21.27  in gospod reče angelu: položi svoj mač v laži.
1Chr.21.28  v to čas, ko je videl david, da ga je gospod uslišal na gumnu ornana jebusejca, prinese tam žrtve.
1Chr.21.29  šator gospodov pa, katero je napravil mojzes v puščavi, in oltar žrtvov v tem času na visoku v gibeonu.
1Chr.21.30  david pa ni mogel iti pred njim, da bi iščel boga, ker se je pohranil meč angelja gospodovo.
1Chr.22.1   in reče david: to je dom gospoda boga, in to je oltar za paljenice izraelu.
1Chr.22.2   in rekel je david, da se zberó prijatelje, kteri so bili v zemlji izraelovem, in postavil je kamenje, da se kamenjajo kamenje, da izgradijo dom božji.
1Chr.22.3   in bilo je železno železo za vekomaj za vrata in za vekomaj, in meč v množico, da ne bi bilo več.
1Chr.22.4   in cedrovo drevo brez število; kajti sidonijci in tirci prinesó davidu mnogo cedrovih drveta.
1Chr.22.5   in reče david: solomon, sin moj, je otrok in neveč, in dom, da bode postal gospodu, naj je več velik, za ime in slavo po vseh krajih; pripravljal mu bodem. in pripravil je david mnogo več pred smrtjo svojem.
1Chr.22.6   in pokliče salomona sina svojega, in ukaže mu, da bi sagradil dom gospodu bogu izraelovu.
1Chr.22.7   in reče david salomonu: sin moj! bil sem v srci svojem, da bom zbudil hišo imenu gospoda, boga mojega.
1Chr.22.8   ali se mi je zgodilo beseda gospodovo, govoreč: mnogo krvi si izlil, in veliko boj si storil; ne boš zgradil dom imenu mojemu, ker si mnogo krvi prolil na zemljo pred mojim obličjem.
1Chr.22.9   glej, sin ti se bo rodilo; on bode človek pokoja, in dal bodem mu odpočinutje od vseh sovražnikov njegovih unaokolo; kajti solomon bode ime njegovo; in mir in pokoj dam izraelu v dnéh njegovih.
1Chr.22.10  on bode zgradil dom imenu mojemu, in on mi bode za sina, in jaz mu bodem za očeta; in postavil bom prestol njegovega kraljestva v izraelu vekomaj.
1Chr.22.11  in sedaj, sine moj, bodi gospod s teboj, da bodeš uspeh, in zgradi dom gospodu bogu svojemu, kakor je govoril o tebi.
1Chr.22.12  ali da ti dá gospod modrost in razum, da te postavi nad izraelom, da bodeš držal postavo gospoda, boga svojega.
1Chr.22.13  tedaj bodeš uspeval, če boš držal, da delaš postave in postave, ktere je dal gospod mojsiju za izrael. budi silni in mogočni, ne boj se in ne straši.
1Chr.22.14  in glej, jaz sem za siromašnost mojo pripravil za dom gospodovo sto tisoč talentov, in deset tisoč talent srebra, in meč in železo, da ni več, ker je mnogo; in drevesa in kamenje sem pripravil, in ti se ti pridaješ.
1Chr.22.15  in imaš s teboj množice delajočev; in kamenje, in kamenja, in drevja, in vsak modrost v vsakem delu.
1Chr.22.16  zlato, srebro, meč in železo ni število; vstani in delaj, in gospod naj je z teboj.
1Chr.22.17  in zapovedal je david vsem poglavarjem izraelovim, da se podpira salomonu, sinu njegovemu:
1Chr.22.18  gospod, bog vaš, ne je li z vami, in dal vam je pokoj, ker je predal v roke prebivališče zemlje, in zemlja je podložena pred gospodom in pred njegovim ljudstvom.
1Chr.22.19  dajte torej srce svoje in duše vaše, da iščete gospoda, boga svojega, in vstanite, in postavite svetišče gospodu bogu, da ponesete kovčeg zaveze gospodovo in svetišče božje v hišo, ktera se bo zgrabil imenu gospodovo.
1Chr.23.1   david je bil star in poln dnî, in postavil je salomona, sina svojega, kraljem nad izraelom.
1Chr.23.2   in zbral je vse izraelske knezove in svećenike in levitov.
1Chr.23.3   in pobrojeni se leviti od trideset let in veše; in bilo je njih število po glavih njih trideset in osem tisoč.
1Chr.23.4   od njih je služil dvadeset in črez službe v domu gospodovo, in šest tisoč nadzornika in sodniki šest tisoč.
1Chr.23.5   in četiri tisoč privratnikov, in štiri tisoč hvaleč gospoda z instrumenti, ktere sem storil, da bi hvalili gospoda.
1Chr.23.6   in razdeli jih je david po redove levijevih: geršona, kehat in merari.
1Chr.23.7   z geršona so laedan in šimej.
1Chr.23.8   sinovi laedani: glava jehiel, in zetam in joel, tri.
1Chr.23.9   sinovi šimejevi: salomith in jehiel in haran tri. ti so glavi rodú laedana.
1Chr.23.10  in sinovi šimejevi: jahat in zina, in joah in berija; to so sinovi šimejevi, chetvero.
1Chr.23.11  in jahat je bil poglavar, in ziza drugi; joaš in berija niso imeli mnogo sina, da so bili po jednom rodovi.
1Chr.23.12  sinovi kehatovi: amram, jishar, hebron in uziel.
1Chr.23.13  sinovi amrama: aaron in mojzes. in aaron je odločil, da se posveti svetim svetinjem, on in sinovi njegovi, vekomaj, da kadili pred gospodom, da bi mu služili in molili v imenu njegovem do vekomaj.
1Chr.23.14  in mojzes, božji človek, sinovi njegovi so se imenili po plemenu levijevo.
1Chr.23.15  sinovi mojzesovi: geršom in eliezer.
1Chr.23.16  sinovi geršomovi: šebuel poglavar.
1Chr.23.17  in sinovi eliezarovi bili: poglavar rehabja; eliezera je pa nič drugega sina; ali sinovi rešijevi so bili veličastni.
1Chr.23.18  sinovi jišarovi: šelomit poglavar.
1Chr.23.19  sinovi hebronovi: pervyi jerija, drugi amarja, tretji jahaziel, četvrti jekamam.
1Chr.23.20  sinovi uzijevi: mihija poglavarja, in jišija drugi.
1Chr.23.21  sinovi merarijevi: mahli in muši. sinovi mahlijevi: eleazar in kis.
1Chr.23.22  ko je umrl eleazar, ne bi imel sina, nego samo kćeri; in vzeli jih so sinovi kise, bratje njih.
1Chr.23.23  sinovi mušijevi: mahli in eder in jerimot tri.
1Chr.23.24  to so sinovi levijevi po hlapcih svojih rodú, glavari rodú njih, po brojem imennih imena, po glavih njih, kteri so delali delo službe v hiši gospodovo, od dvadeset let in veše.
1Chr.23.25  kajti david reče: gospod, bog izraelov, dal je odpočinutje ljudstvu svojemu, in prebival je v jeruzalemu na vekomaj.
1Chr.23.26  tako tudi levijevci ne bodo nosili prebivališče in vse več njene za službu njeno.
1Chr.23.27  ker po poslednih zapovedih davidovih je bilo broj levijev od dvadeset let in več.
1Chr.23.28  ker njih je postavljen na roke aaronovih, da bi služili v hiši gospodovem, v dvorevah, in v šatorih, in za očiščevanje vseh svetim, in za delo službe v domu božjem;
1Chr.23.29  za hranične kruhove, in za pshenično brašno za žrtev, in za opresnoki, in za opravljeno, in za vso meč, in za vsako mjero;
1Chr.23.30  in da ostanejo jutro, da bi hvalili in hvalili gospoda, in tako tudi večer;
1Chr.23.31  in za vse žrtve žrtvov gospodu v sobote, v novečih, in v novoljnih dnevih, po chislu, kakor je pripravljen za njih, neprestano gospodu.
1Chr.23.32  in držé službu prebivališče, in službu prebivališče, in službe za sinovi aaronovi, bratom svojim, da bi služili v hiši gospodovem.
1Chr.24.1   sinovi aaronovi imajo područje. sinovi aaronovi: nadab in abihu, eleazar in itamar.
1Chr.24.2   ali je umrl nadab in abihu pred očetom svojim, in sinovi jim niso imeli; in svećenički službe so bili eleazar in itamar.
1Chr.24.3   in podeljal jih je david, in sadok, od sina eleazarovih, in ahimeleku iz synovei itamara, po njih službi po njih službi.
1Chr.24.4   in ko so se našli sinovi eleazarovi, več za poglavarje od itamarovih, in razdeli jih. od eleazarovih sinova je bilo šestnaest gladov rodú; a sinovi itamarovi bilo je osem poglavarja po dobih očetov.
1Chr.24.5   in razdeli so jih po zhrebih, kteri so bili med njimi; kajti poglavarji svetnikov in poglavarja gospodova so z sinom eleazarovim, in z sinom itamarovim.
1Chr.24.6   in pisar jim je pisal šemaja, sin netanielov, pismarja od levijeva, pred kraljem in knezovima, in sadokom duhovnom, in ahimeleku, sin ebjatara, in glavarje rodú svećeničkih in levitskih očetov; eden rod je eden za eleazar, in eden za itamara.
1Chr.24.7   in izšel je prvi zhrebii jojariba, drugi jejedaja,
1Chr.24.8   tretji na harim, četvrti na seorima,
1Chr.24.9   peti na malkijo, šesti za mijamina,
1Chr.24.10  sedmi na hakkotu, osmi na abijo,
1Chr.24.11  deveti na jesu, deseti na sekanja,
1Chr.24.12  dvanajstega na eliašiba, dvanajstega jakimu,
1Chr.24.13  tretnaestega na huppa, četrnaestega jošebu,
1Chr.24.14  petnaestega na bilga, šestnaestega imer,
1Chr.24.15  sednaestega na hezira, osamnaestega na happisesa,
1Chr.24.16  devetnaestega na petahja, dvajega na jezekel,
1Chr.24.17  dvadeset in prvi na jakin, dvadeset in drugi gamulu,
1Chr.24.18  dvadeset in tretjega na delaja, dvadeset in četvrti na maasje.
1Chr.24.19  to je njih službo po njih službi, da vnidejo v dom gospodovo, po rečevanji, ktero je izročil aaron, očeta njih, kakor je zapovedal gospod, bog izraelov.
1Chr.24.20  a ostal je levijevo sinovi: sinovi amrama: subael; sinovi sobaelovci jedija.
1Chr.24.21  od rehabja: knez jošija.
1Chr.24.22  od jišarijevih šelomot; z sinova selomotovih jahat.
1Chr.24.23  sinovi jedijevci: amarja drugi, jahaziel tretji, in jekamam četvrti.
1Chr.24.24  sinovi uzzielovi: mika; sinovi mikajovi: samir.
1Chr.24.25  brat mikajev jišija; sinovi jišijo: zaharija.
1Chr.24.26  sinovi merarijevi: mahli in musi; sinovi jaazijevi: beno.
1Chr.24.27  sinovi merarijevi za jaazijo: beno in soham in zakur in ibri.
1Chr.24.28  z maheli: eleazar je umrl, in niso mu sinovi.
1Chr.24.29  z kise, sinovi kisovovi: jerahmeel.
1Chr.24.30  sinovi mušijevi: mahli in eder in jerimot. to so bili levijevi sinovi po njih rodovih.
1Chr.24.31  in bili so tudi oni zhrebii kakor njih bratje, sinovi aaronovi, pred kraljem jezusovim, in sadokom, in ahimelekom, in glavarjem rodú svećeničkih in levitskih rodnih rodú, kakor najmladši bratje njegovi.
1Chr.25.1   in postavil je david in vojske vojska za službu sinovi asafovi in hemanovi in jedutunu, kteri so nosili citarami, in psaltiriami, in cimbalih; in bilo je njih število po glavih njih, kteri so delali po delih svojih.
1Chr.25.2   sinovi asafovi: zakur in jozep in netanija in asarela, sinovi asafovi, pri asafovih službi, kteri je prekel pred kraljem.
1Chr.25.3   od jedutuna sinovi jedutunovi: gedalja in zeri in jezaja, in šimeja, in hašabja, in matatija, in matatija, šest, za njih očeta jedutuna, kteri je pečal na citer, hvaleč in hvalo gospoda.
1Chr.25.4   od hemana sinovi hemana: bukija, matanija, uziel, subael, jerimot, hananija, hanani, eliata, gidalti, romamti-ezer, jošbekasa, maloti, hotir in maaziot.
1Chr.25.5   vsi ti so sinovi hemana, sina kraljeva, po besedah božjej, da povzdignejo roč. in dal je bog hemanu četrnaest sina in tri kćeri.
1Chr.25.6   vsi ti so bili z očetom svojim, kteri so hvalili v hiši gospodovem, s cimbalami, psaltiriami in citarami, za slavo pred kraljem; asaf, jedutun in heman.
1Chr.25.7   in bilo je njih število z bratje svojimi, kteri so bili naučeni v peči gospodu, vseh razumnih, bilo je dvjesta in osemdeset in osem.
1Chr.25.8   in vrgli so ždrije za svoje službe, kakor malega, kakor največ, več in učenik.
1Chr.25.9   in izšel je prvi zhrebii asafovi, za jožefu; drugi za gedalijo; in brat njegov in sinovi njegovi dvanajst.
1Chr.25.10  tretji zakur; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.11  četvrti jisri; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.12  peti netaniji, sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.13  šestega bukkia; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.14  sedmi jesarela; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.15  osmi za jošijo; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.16  deveti mattanja; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.17  deseti šimejevi; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.18  jedenastyi azarje; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.19  dvanajstega hašabja; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.20  trideset je: subael; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.21  četrnaestega matatiji, sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.22  petnaestega jerimot; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.23  šestnaesti na hananija; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.24  sedmeri jošbekasa s njegovim sinovima in braćom, njih dvanajst;
1Chr.25.25  osemnaestega na hanani; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.26  devetnaestega maloti; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.27  dvadeset do eliata; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.28  dvadeset i prvi na hotira; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.29  dvadeset in drugi za gidalti; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.30  dvadeset in tretjega meziota, sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.25.31  dvadeset in četvrti romamti-ezer; sinovi njegovi in bratje njegovi dvanajst;
1Chr.26.1   za razdišče vrata: z korahovih: mešelemja, sin korahov, od sinova asafovih.
1Chr.26.2   sinovi meselemji: prvorojenj zaharija, drugi jediael, tretji zebadja, četvrti jatniel,
1Chr.26.3   peti elam, šesti johanan, sedmi elijoenaj.
1Chr.26.4   sinovi oved-edoma: prvorojenj šemaja, drugi jozabad, tretji joah, četvrti sakar, peti netanel,
1Chr.26.5   šesti amiel, sedmi issakar, osmi peulataj, ker ga je blagoslovil bog.
1Chr.26.6   in šemaji, sinu njegovemu, rodilo so sinovi, kteri so bili prvenci v hišo očeta svojega, ker so moža moči.
1Chr.26.7   sinovi šemajevi: otni in refael, in obed, in elzabad in johu, moža moči, elihu in semakja.
1Chr.26.8   vsi so bili od sinovi oobed-edomovih, in oni, in njih sinovi in bratje, moči moči za službo, šezdeset in dva od obed-edoma.
1Chr.26.9   in meselemji imajo sinovi in bratje dvanajst močnih.
1Chr.26.10  in hosa, kteri je bil z merarijevim sinom, sinovi, kteri so bili hiri, ker je ni bil prvorojenj, nego ga je postavil njegov oče za poglavarje.
1Chr.26.11  drugi hilkija, tretji tebalja, četvrti zaharija; vsi sinovi in bratje u hojo trnadeset.
1Chr.26.12  tistim razrečenih vrata, glavnim glavarjem močnih, kakor njih bratje, da bi služili v hiši gospodovo.
1Chr.26.13  in vrgli so zhrebii, kakor malega, kakor največ, po rodovih svojih, po vratih.
1Chr.26.14  in padlo je zhrebii na iztok shelemji; in zaharija, sinovi joašovi, razumniku, vrgli so zhrebii, in izšel je zhrebii severu.
1Chr.26.15  od oved-edoma na jug, in pred hišimi hitima;
1Chr.26.16  hosa in hosa na zahodu, na zadnji vrata sallekeve, ko je prišlo, straž pred stražom.
1Chr.26.17  od istoka šest levitov, na sever četiri na dan, na jug četiri na dan, in za vračarje dva.
1Chr.26.18  pri parbar na zapadu četiri na putu, in dva pri parbar.
1Chr.26.19  to je razdelinje privratnikov za sinovi korahovi in merarijevim.
1Chr.26.20  a leviti, bratje njih, bili so nad skarbami hiše gospodovo, in nad skarbami posvečenih.
1Chr.26.21  sinovi laedana, sinovi geršonovci, od laedana, glavari rodú geršonovega laedana jeziel.
1Chr.26.22  sinovi jehielovi: zetam in brat njegov joel, na pokladnih pokladnih domu gospodovo.
1Chr.26.23  od amrama, jizharovega, hebronovih in ozijevih,
1Chr.26.24  in sobael, sin gersona, sina mojzesova, je postavljen nad skarbami.
1Chr.26.25  a brat mu eliezeru je bilo: rehabja sin, in jošija, in joram, in zikri, in šelomit.
1Chr.26.26  to je šelomit in bratje njegovi na vseh pokladnih pokladnih svetišča, ktere je posvetil david kralj in glavari rodú, stotniki in stotniki in vojske vojska.
1Chr.26.27  za to, kar je zgrabil iz boj in iz kraja, posvetil je od njih, da se ne zagradi božjega hiše.
1Chr.26.28  in vse, kar je posvetil samuel prerok, in saul, sin kisov, in abner, sina nera, in joab, sina sarujina, vse, kar so posvetili, podél šelomita in bratov njegovih.
1Chr.26.29  od jišarijskih je imel kenanija in sinovi njegovi za izročilo zunej v izraelu, za pismarje in sodbe.
1Chr.26.30  od hebronovega: hašabja in bratje njegovi, moža močnih, tisoč in sedemstotin, nad obličjem izraelskem ob onu stranu jordana na zahodu, za vso službu gospodovo in za delo kraljestva.
1Chr.26.31  od hebronovega: jerija je poglavar hebronovskim, po rodovah in rodoslovih; v četrdeset leto kraljestva njegovega se je prebrojil, in našel so se v njih močnih moža v jazeru v gileadji.
1Chr.26.32  in bratje njegove, moža moči, bilo je dve tisoči sedemstotin, glavari rodú; in kralj david jih je postavil nad rubenitami in gadovci in polovinji manassesova, za vso povelje gospodovo, in za besedo kraljestvo.
1Chr.27.1   sinovi izraelovi po imenu njih, glavari rodú, jezerniki in stotniki in pismarji, kteri so služili pred kraljem po vsakem rečevanji kraljestva za vsako besedo, kteri je šel in izšla po mesem, po vseh mesečih mesečih, po vseh mesečih mesečih.
1Chr.27.2   nad prvo oddeljenja na prvi mesem je bil jasobeam, sin zabdielov; in v njegovem času je bilo štirideset in štiri tisoč.
1Chr.27.3   od sinova perezovih, glavar vseh vojske vojske v prvi mesem.
1Chr.27.4   nad razdeljem drugega mesečega je postavljen dodai ahohijev; in v njegovem polji je vojnik miklot; in v njegovej odred je bilo štiri in štiri tisoč.
1Chr.27.5   tretji, v tretji mesec, bio je benaja, sin jojada, véliki duhovnik; in v njegovem času je dvadeset in četiri tisoč.
1Chr.27.6   ta benaja je moč od trideset, in nad trideset; in v njegovem polji je sin njegov amizabad.
1Chr.27.7   četvrti, za četvrto mesec, je asahel brat joabov, in zabadja, sin njegov, in brat njegov; in v njegovem času je bilo dvadeset in četiri tisíce.
1Chr.27.8   peti, za peti mesets, je vojvoda samhuth izrahijec; in v njegovej času je bilo štiri in štiri tisoč.
1Chr.27.9   šesti, za šestega mesec, je ira sin ikkesega tekojčanin; in v njegovem času je dvadeset in četiri tisoč.
1Chr.27.10  sedmi, za sedmi mesets, je heles pelončanin, od efrajimovih sinova; in v njegovem času je bilo dvadeset in četiri tisoč.
1Chr.27.11  osmi, osmi mjesec, je bio sibekaj hušatičanin, z zerahejci; in v njegovem času je dvadeset in četiri tisoč.
1Chr.27.12  deveti, za deveč mesec, je abiezer anatočanin, iz benjaminovih zemlje; in v njegovem času je dvadeset in četiri tisíce.
1Chr.27.13  deveti, za deseti mesets, je mahraj netofačanin, z zerahejci; in v njegovem času je dvadeset in četiri tisíce.
1Chr.27.14  jedenastyi, za jedenastim mesem, bio je benajaj piratonov, od efrajimovih; in v njegovem času je bilo dvadeset in četiri tisíce.
1Chr.27.15  dvanajnač, za dvanajstega mesec, bilo je netofa netofajev, od otniela; in v njegovem času je bilo dvadeset in četiri tisoč.
1Chr.27.16  za izraelove rodove imajo knez eliezer, sin zikrijev; šimeonovci šefatija, sin maakajev;
1Chr.27.17  za levijevo hašabja, sin kemuelov; za arona sadok;
1Chr.27.18  z judovi elihu z bratov davidovih; issaharovemu omri, sin mikaelov;
1Chr.27.19  za zabulona jismaja, sin obadjev; neftalim jerimot, sin azrielov;
1Chr.27.20  od efrajimovih oša asaja, sina azajina; polovinji manašeovo pleme joel, sin pedajajev;
1Chr.27.21  od polovine manassesa, ktera je bila v gileadu, jeddo, sin zekarjevega; benjaminovci jaasiel, sin abnerov;
1Chr.27.22  za danov azarel, sin joramov. to so glavari izraelcev.
1Chr.27.23  david pa ni prejel broj njih, kteri so bili od dvadeset let in nič, ker je gospod rekel, da bi razmnožil izraela kakor zvezde nebeške.
1Chr.27.24  joab, sin sarujin, je začal števiti, ali ne je izpolnil; in za to je bila jeze na izraelu, da se ne je prebrojen število v knjizi ljetopisa kralja davidova.
1Chr.27.25  nad skarbami kraljem je bilo azmavet, sin adielov; in nad zaklady na polji, v selih in v vestih in v vežakh jonatan, sin uzijina;
1Chr.27.26  nad vinogradnikami, kteri so delali zemljo, ezri, sin kelubov;
1Chr.27.27  nad njimi je pa šimej iz ramu; in nad vinogradnikami, kteri so bili v vinogradnih krajih, zacri sifanijev;
1Chr.27.28  nad maslinami in smokovnicami, kteri so bili v šefeli, bila je gederita gederita; a nad zakladom olja joaš;
1Chr.27.29  nad govedami pa, ki so godili v saronu, šitrai saronanin, in nad govedami, kteri so bili v dolini, safat, sin adlajev.
1Chr.27.30  nad verbami pa je ismaelčan obil; a nad oslici jedeja merononičan.
1Chr.27.31  a nad ovcem jaziz hagritianin jaziz. vsi ti so nadstojniki imenja kraljestva davida.
1Chr.27.32  in jonatan, otrok davidov, je sovetnik, človek razumen in pismarja; in jehiel, sin hakmonijev, je pri sinovih kraljevih.
1Chr.27.33  in ahitofel je sovetnik kraljestva; in hušaj arkij drug kraljev prijatelj.
1Chr.27.34  za ahitofel je bil jojada, sin benajajev, in ebjatar; joab je pa vojnik kraljestva.
1Chr.28.1   in zbere david v jeruzalem vse izraelske knezove, poglavarje sovražnikov, in vélikov dél, kteri so služili kraljestvo, in vojskovnice, in stotnike, in nadstojniki nad vsem imenom in imenom njegovem, in hlapcev, in močnih, in vseh vojske vojske v jeruzalemu.
1Chr.28.2   in stopivši david pred zborom, reče: poslušajte me, bratje in ljudstvo moje! jaz sem bil v srci, da bi zbudil hišo odpočinutje za kovčeg zaveze gospodovo, in za podnožje gospodovo našega; in pripravljal sem postavo za prebivališče.
1Chr.28.3   ali reče mi bog: ne boš zgradil hišo mojemu imenu, ker si človek vojsko, in prolivala si krvi.
1Chr.28.4   in izvolil je me gospod, bog izraelov, od vsega domu očeta mojega, da bodem kralj nad izraelom vekomaj; kajti juda je izbral za kraljestvo, in iz doma judova dom očeta svojega; in v sinovih sinih očeta mojega je hotel, da bi me postavil kraljem nad vsem izraelom.
1Chr.28.5   in od vseh sinova mojih, ker mi je veliko sina dal gospod, izvolil je sina mojega salomona, da sedí na prestole kraljestva gospodova nad izraelom.
1Chr.28.6   in reče mi: solomon, sin tvoj, izgradi dom moj in dvor moj, ker sem ga izbral za sina, in jaz mu bodem za očeta.
1Chr.28.7   in postavil bom nebeško kraljestvo njegovo vekomaj, če izpolnjuje zapovedi moje in sodbe moje, kakor ta dan.
1Chr.28.8   in sedaj pred obličjem vseh občine gospodovo, in pred obličje boga našega: držite in iščite vse zapovedi gospoda, boga našega, da boste objeli zemljo blaginjo, in da boste razdeli sinim svojim po vas vekomaj.
1Chr.28.9   in ti, solomon, sine moj, spoznaj boga očeta svojega, in služi mu v srcu popolnosti in v duši volji, ker gospod vse srca prinaša, in vse misli, da spoznaš; če ga iščeš, najde se ti; če ga namreč ostaviš, zapustí te do konca.
1Chr.28.10  pogledaj torej, da te je gospod izročil, da bi mu sagradil dom za svetišče; zdrani se in delaj!
1Chr.28.11  in david je dal salomonu, sinu svojemu, obraz svetišča, in hiše njegove, in zaklav njegovih, in gornikov njegovih, in vsadničnih stolov, in v svetišči obred pomirenja;
1Chr.28.12  in zaklad vsega, kar je imel v duhu njegovem, za podvigi doma gospodovo, in v vseh šatorih naokolo, za zaklad božjega in za zaklad svetišča.
1Chr.28.13  in za službe svećeničkih in levitov, in za vsako delo službe v hiši gospodovo, in za vse več službe službe v hiši gospodovo.
1Chr.28.14  za več za vso plačilo, za vso zlato in srebro;
1Chr.28.15  svetilnik več mu je dal, in svetilnik njegovo.
1Chr.28.16  in podloga za stolov stolov predločnih stolov, po vseh stolovih stolov, in so srebrnih stolov;
1Chr.28.17  po vestih, in lahočih, in lahočih zlatnih, in stolov zlatnih, in srebrnih pečatev, po vsakemu peči, po vsakemu peči;
1Chr.28.18  in za kadil kadil, od čistega zlata, pokazala mu je, in podobo jeza, kerubov kerubina, kteri so prostorovali krila in pokrivajo kovčeg saveza gospodova.
1Chr.28.19  vse to je bilo v pismo za roko gospodovo, za to, da je izpolnil vse, kar je pripravljen.
1Chr.28.20  in reče david sinu svojemu salomonu: budi moč in krepčan, in delaj; ne boj se in ne straši, ker gospod bog bog moj je z teboj; ne bo te odpustil in te ne pustí, dokler ne izpolniš vse delo službe v hiši gospodovo.
1Chr.28.21  in glej, službe svećeničkih in levitskih službe za vso službo v domu božjem; in v vsakem delečnosti, in vsadniki po vsakem času, in véliki in ves ljudstvo za vse tvoje besede.
1Chr.29.1   in reče kralj david vsemu zboru: solomon, sin moj, kogar je izvolil gospod, je mladič in moč, in delo je veliko, ker ne človeku je postavljen, nego gospodu bogu.
1Chr.29.2   po vsej moči sem pripravil za dom boga svojega zlato, srebro, železo, železo, železno, železna, dragovih kamenja, cedrovih kamenja in mnogega dragovih kamenja in veliko dragovih kamenja;
1Chr.29.3   in še, ko sem se poželel v hiši boga mojega, to je za moč in srebro za dom boga svojega, osim tega, kar sem pripravil za svetišče svetega:
1Chr.29.4   tri tisoč talentov zlata ofirskega, in sedem tisoč talentov čistega srebra, da se obleče zid tempeljna;
1Chr.29.5   za pravičnika, in kdo je postavljen, da se napolni roke svoje v današnji času?
1Chr.29.6   tedaj so poželeli glavari rodú in poglavarji rodú izraelovih, in poglavarji, in stotniki, in nadstojniki služabnikov kraljestva.
1Chr.29.7   in dali so za delo doma božjega pet tisoč talentov in deset tisoč zlatnih, in srebra deset tisoč talentov, in deset tisoč talentov, in železo sto tisoč talentov.
1Chr.29.8   in kterim se je našla z kamenje, dali so jih v zaklad doma gospodovo, za voljo jehiela geršonovega.
1Chr.29.9   in radoval se je ljudstvo za njih daritve, ker so z čistim srcem darovali gospodu; in kralj david se je radoval veliko.
1Chr.29.10  in david blagoslovi gospoda pred vsem zborom, in reče david: blagoslovljen si ti, gospod, bog izraelov, oče naš, od vekomaj do vekomaj.
1Chr.29.11  ti, gospod, je veličastnost, in moč, in slava, in slava, in veličanstvo; ker vse, kar je na nebesih in na zemlji, ti si, gospod, kraljestvo, in več nad vsemi kraljem.
1Chr.29.12  in boda in slava je od tebe, in ti vladaš nad vsemi; in v roku tvojem je krepost in moč; in v roku tvojem je, da povzdigniš in utvrdi vse.
1Chr.29.13  in sedaj, gospod naš, slavimo te in hvalimo slavo tvoje.
1Chr.29.14  kajti kdo sem jaz, in kdo je ljudstvo moje, da bi se molili, da bi ti tako dragovoljno darovali? kajti tebi je vse, in od tvojega smo ti dali.
1Chr.29.15  kajti pridošlici smo pred teboj in pridošlici, kakor vsi očetje naši; kakor sjena so dnevi naši na zemlji, in ni stanovitnosti.
1Chr.29.16  gospod, bog naš, vse to mnoštvo, ktero smo pripravili, da bi zbudili hišo tvojemu svetemu imenu; iz tvoje je to vse, in ti je vse.
1Chr.29.17  spoznal sem, gospod, da ti praviš srca, in da ljubiš pravico; v prostoti srca sem vse to daroval; in sedaj videl sem s veseljem ljudstvo svoje, kteri so tu našli, da ti prinesó dobrovoljnost.
1Chr.29.18  gospod, bog abrahamov, izakov in izraela, očetov naših, hrani to vekomaj v srci srca svojega vekomaj, in pripravi srce svoje k tebi.
1Chr.29.19  in salomonu, sinu mojemu, daj srce dobro, da bi držal zapovedi tvoje, pričanja tvoja in naredbe tvoje, in da izvrši vse to, da bi popravil svetišč, katero sem postavil.
1Chr.29.20  in reče david vsemu zboru: blagoslavljajte gospoda, boga svojega. in vse zbor blagoslovi gospoda, boga očetov svojih; in klanjali so se, in klanjali so se gospodu in kralju.
1Chr.29.21  in pričali so gospodu daritve, in prinesó žrtvov gospodu na drugi dan, tisoč telcev, tisuću ovnov, tisoč janjačev, in njih ljevanice, in mnogo darú v vsej izraelu.
1Chr.29.22  in jedli so in pili pred gospodom v tem dan z radostjo, in postavili so za druge kraljestvo salomona, sina davidova, in pomazajo ga gospodu za kraljestvo, in sadoka za svećenje.
1Chr.29.23  in sedel je solomon na prestole davida, očeta svojega, in pogodilo se je; in poslušali ga je ves izrael.
1Chr.29.24  in vsi véliki in véliki in tudi vsi sinovi kralja davida podložili kralja davida.
1Chr.29.25  in gospod je veličal salomonovo veličastvo pred vsem izraelom, in dal mu je slavo kraljestvo, katero ni bilo vsakega kralja pred njim.
1Chr.29.26  in david, sin jišajev, je kraljeval nad vsem izraelom.
1Chr.29.27  bilo je četrdeset let v hebronu; in v jeruzalemu je bilo trideset in tri let.
1Chr.29.28  in umrl je v dobrem starosti, poln dnî, bogatstvom in slavo; in zakraljeval je vmesto njega sin njegov solomon.
1Chr.29.29  a dela kraljestva davidova, prvi in poslednji, zapisani so v zapiših samuela viđenja, in v zapiših natana preroka, in v zapiših gada gledača.
1Chr.29.30  za vse kraljestvo njegovo, in za moč njegovo, in časa, kteri so bili v njem in na izraelu, in na vse kraljestva zemlje, in glej, službe svećeničkih in levitskih, v vsakem službi v božjem hiši; in med seboj so po vsakem delečnosti, in vsadniki in ves ljudstvo za vse tvoje besede.
2Chr.1.1    in povzdigoval se je salomon, sin davidov, v kraljestvu svojem; in gospod, bog njegov, je bil ž njim, in veličal ga je visoko.
2Chr.1.2    in solomon reče vsemu izraelu, tisoč in stotnike, in sodijo, in vsem vélikim izraelskem, glavnim poglavarjem.
2Chr.1.3    in odide solomon in vse cerkvo ž njim na visoko, ktero je bilo v gibeonu; kajti tam je bila šator pričanja božjega, katero je storil mojzes, hlapca gospodov, v puščavi.
2Chr.1.4    ali kovčeg božji je pripeljal david iz kiriath-jearima, ker jej je postavil šator v jeruzalemu.
2Chr.1.5    a bronv oltar, katero je storil besaleel, sin urijeva, sina hurova, tam je storil pred prebivalištem gospodovem; in išče ga solomon in zbor.
2Chr.1.6    in postavil je tam solomon na bronzovi oltar pred gospodom, kteri je bil v šatoru prebivališče, in prinese na njem tisoč žrtvov.
2Chr.1.7    v tej noči se je pokazal bog salomonu, in reče mu: prosi, kaj bi ti dal.
2Chr.1.8    in solomon reče bogu: ti si storil veliko milost davidu, očetu svojemu, in postavil si me kraljem po njem.
2Chr.1.9    in sedaj, gospod bog, naj se oznanjuje ime tvoje k davidu, očetu mojo; ker ti si me postavil kraljestvo nad narodom množico kakor prah zemlje.
2Chr.1.10   daj mi torej modrost in razum, da hodem pred tem ljudstvom, da vnidem; ker kdo bi sodil tento tvoj veliko ljudstvo?
2Chr.1.11   in reče bog salomonu: za to, da je to v srcu svojem, in nisi hotel bogatstva, ne bogatstva, ne slavo, in življenja svojih sovražnikov, in mnogo dnî ne prosi, ali si prosil za sebe modrost in znanje, da bodeš sodil narod moj, nad katerim si te postavil kraljem;
2Chr.1.12   modrost in spoznanje ti je dajal; in bogatstva, in bogatstva, in čast bodem ti dal, kakor ne so bilo kraljem, kteri so bili pred teboj, in po tebi ne bode tako.
2Chr.1.13   in prišla je solomon z podnožja, ktera je bilo v gibeonu, od šator sastanka, in kraljeval je nad izraelom.
2Chr.1.14   in zbere solomon kolesnice in konjanika, in imajo mu tisoč in četiri stotine kolesnits in dvanajst tisoč konjanika; in položil je v gradovima kolesnits in pri kraljem v jeruzalemu.
2Chr.1.15   in kralj postavi srebro in zlato v jeruzalemu kakor kamenje, in cedrovih cedra kakor morske sikovnice v šefeli.
2Chr.1.16   in opravljali so konje salomonovo iz egipta in iz kube; in vsadili so se za njih, kteri so prišli za kraljestvo.
2Chr.1.17   in popeljali so se, in izpeljali so iz egipta šest stotina srebrnih srebrnih srebrnih, in konja sto in petdeset. in tako so nosili z vsemi kraljem hetitskim in kraljem aramejskim.
2Chr.2.1    in rekel je salomon, da bi sagradil dom imenu gospodovem, in dom za njegovo kraljestvo.
2Chr.2.2    in naredil je salomon sedemdeset tisoč možja in osemdeset tisoč kamenja na gori, in tri tisoči za njih tri tisoč.
2Chr.2.3    in poslal je salomon k hiramu, kralju tirskemu, govoreč: kakor si storil z davidom, oče moj, in poslal si mu cedrove, da bi sebi postroil dom, da prebiva v njem.
2Chr.2.4    glej, jaz bom zgrabil hišo imenu gospoda, boga mojega, da ga posvetim, da kadi pred njim kadilo kadilo, in pripravljenje neprestano, in žrtvovanje neprestano večer in večer, in v sobote, in v novoljnosti, in v praznosti gospoda, boga našega, za vekomaj, za vekomaj.
2Chr.2.5    in dom, katerega bom postavil, velik, ker velik je bog naš od vseh bogov.
2Chr.2.6    ali kdo bi bil mogočni, da bi mu sagradil dom, da nebesa in nebesa nebeške niso mu nosili? in kdo sem jaz, da mu zgrabim dom, nego da bi kadil pred njim.
2Chr.2.7    pošalí mi torej mogočnega moža, kteri more delati zlato, in srebro, in medi, in železo, in v purpuru, in v ljubičastu, in v ljubičastu, in z ljubičastom in ljubičastom, in kteri je spoznal, da je napravljeno z modromi, kteri so bili z menoj v judeji in v jeruzalemu, ktere je pripravil david, oče moj.
2Chr.2.8    in pripeljajte mi cedrovo in cedrovo in sangosovo iz libanja; kajti jaz vém, da so tvoji hlapci vedeli da sekajo drevo libanonsko; in glej, hlapci tvoji bodo s hlapci svojimi.
2Chr.2.9    da mi pripravijo veliko drevo, ker dom, kterega bom storil, velik in slavno.
2Chr.2.10   in glej, hlapcem, kteri sedijo drvo, dajem za jedi dvadeset tisuća kor pšenice in dvadeset tisuća kor ječmenja, in dvadeset tisuća bat vina, in dvadeset tisuća bat olja.
2Chr.2.11   in hiram, kralj tirski, reče v pismo, ktero je poslal k salomonu: ker gospod ljubi ljudstvo svoje, postavil te je nad njim za kralja.
2Chr.2.12   in huram reče: blagoslovljen gospod, bog izraelov, kteri je napravil nebesa in zemljo, kteri je dal kralju davidu sina moudrega, kteri je razumen in razumen, da bi gradil dom gospodu, in dom za kraljestvo svoje.
2Chr.2.13   in sedaj ti sem poslal človeka razumnega in razumnega moža hirama, svojega očeta.
2Chr.2.14   mati njegovega od dcer danovskih, in oče njegov je človek tirov, kteri je spoznal delati v zlatem, in v srebru, in v medi, in v železo, in v dreve, in v purpuru, in v ljubičasto, in v ljubičastu, in v ljubičaster, in v ljubičasto, in da bi napravil vsako, kar bi mu dal, z moči svojimi, in s mučami gospodarja moj davida, tvojega očeta.
2Chr.2.15   tudi pšenico, in ječo, in olivo in vino, ktere je rekel.
2Chr.2.16   tudi mi bodemo posečati drevo iz libanona po vsakem potrebnosti svojem, in pripeljemo ga na morje na morje do jopa; in ti jih bodeš pripeljal v jeruzalem.
2Chr.2.17   in izročil je solomon vse prebivališče, kteri so bili v zemlji izraelskoj, po broku, ktero so jih david, oče njegov, prebrojil; in našel so jih sto pedeset in tri tisoči in šest stotina.
2Chr.2.18   in dal je od njih sedemdeset tisoč latočev, in osemdeset tisoč kamenja, in tri tisoči šest stotina, da podeljajo ljudstvo.
2Chr.3.1    in začne solomon zgraditi dom gospodov v jeruzalemu, na gori moriji, v katerem se je pokazal gospod davidu, očetu njegovemu, na mestu, ktero je pripravil david na gumnu ornana jebusejca.
2Chr.3.2    in začne se zgraditi na drugi mesem, na drugi mesem, v četvrtom leto kraljestva njegovega.
2Chr.3.3    in to je storil solomon, da bi zgrabil dom božji: laž je sto lakata širok, šezdeset lakata širok, in širok dvadeset lakata.
2Chr.3.4    prihod pa, kteri je bil pred hišo, imajoč širok dvadeset lakata, in visoko sto in dvadeset lakata; in pokril ga je vsakega od čistega zlata.
2Chr.3.5    in mesto veliko izpolnjevala je z cedrovim drevami, in obleče ga čistim zlatom, in naredil je na njem palme in cedrove.
2Chr.3.6    in ukrasil je dom z dragim kamenjem za čast; in zlato je zlato parvajima.
2Chr.3.7    in pokril je dom, in stvari, in stvari, in stvari, in vrata, in vrata; in pokril je kerubina na zid.
2Chr.3.8    in napravil je dom svetinjega svetega; dolgota njegovo je na širji dvadeset lakata in širok dvadeset lakata; in obložil ga je čistim zolotom za šest stotina talentov.
2Chr.3.9    a vrg hlapcev je bilo petdeset šekela zlata; in gorčine je obložil zlatom.
2Chr.3.10   in v svetem svetem mestu napravi dva kerubina, delo z drevo; in pokril jih je zolotom.
2Chr.3.11   ali krila kerubina imajo dvadeset lakata dolgota; eden krilo je pet lakata, in dotakne se zid doma, a drugo krilo je pet lakata, in dotakne krila drugijega kerubina.
2Chr.3.12   a krilo drugih kerubina bilo je pet lakata in se dotakne zid hiše; in drugo krilo je pet lakata, in dotakne krila drugih kerubina drugih.
2Chr.3.13   in krila kerubina razprla se je dvadeset lakata; in stajali so na nogah svojih, in obličje njih so do doma.
2Chr.3.14   in napravil je zavesu z ljubičasto in purpuru, in karmínovo in vison; in postavil je na njem kerubine.
2Chr.3.15   in postavil je pred tempeljem dva stebra, trideset in pet lakata visoko, in glave njih pet lakata.
2Chr.3.16   in napravil je časnice v deber, in položil je na vrhih stolov; in napravil je sto granatovih granatovih jabljev, in položil je na stupove.
2Chr.3.17   in postavil je stupove pred tempelj, eden po desnici, a drugi po levo; in imenoval je desno jakin, in ime levo boaz.
2Chr.4.1    napravi tudi oltar meč, dvadeset lakata širok, in dvadeset lakata širok, in deset lakata visoko.
2Chr.4.2    in napravil je morje, deset lakata širok; deset lakata širok, in pet lakata visoko; in otočilo je trideset lakata.
2Chr.4.3    in podobi tele so pod njim dokola, ko so ga obsedili, deset lakata, po deset lakovih; po dvem vrstih bočev imajo po dvojem vrstih, ko so se obličili.
2Chr.4.4    bila je na dvanajst telcev; tri so gledali na sever, in tri ob zahodu, in tri gledajoč na jug, in tri gledajoč na istok; in morje je na njih vrha, in vse zahoda na njih vnimajo.
2Chr.4.5    a vrg njeno je bil veter, in brega njena kakor brega čaše, ko je bila napravljeno lilija, ktera je bilo tri tisoč miričev.
2Chr.4.6    in napravil je deset umivajočev, in položil je pet po desno, in pet po levo, da se poljajo v njo. in morje je bila, da bi svećenici umivali v njem.
2Chr.4.7    in napravil je deset zlatnih svetilnikov, kakor je pripravljeno, in položil je v svetišči, pet po desnici, in pet po levo.
2Chr.4.8    in napravi deset stolov, in položil je v svetišči, pet po desnici, in pet po levo; in napravil je sto zlatnih čašiv.
2Chr.4.9    in napravil je dvor svećeničkim in veliku dvor, in vrata dvora; in vrata njih izpolnjevala z medi.
2Chr.4.10   in morje položi na desno strani, na zadnji strani.
2Chr.4.11   huram je tudi napravil popelje, in kadilnice, in kadil; in završi hiram delo, katero je storil kralju salomonu v božjem hiši.
2Chr.4.12   dva stupa, in dvjé oblačila na vrhih stupov dva, in dve mreže, da pokrivajo oba glavice, ktera so na glavih stupov;
2Chr.4.13   in četiri stotine granatovih jablja za dva mreže, in dva reda granatovih granatovih jablja za vso mrežo, da pokrivajo dve globočine oblačila, ktera so na vrhih stolov.
2Chr.4.14   in postavil je podnožje deset, in podlogi postavi na podstave;
2Chr.4.15   eno morje, in dvanajst goveda pod njim;
2Chr.4.16   in popelje, in lopatki, in lonce, in vse več njih je napravil hiram kralju salomonu za hišo gospodovo, od čistega meča.
2Chr.4.17   v okolji jordanu jih je napravil kralj, v globočine deželi, između sukota in zereda.
2Chr.4.18   in solomon je napravil vse te vekomaj več mnogo, ker se ne izpolnjevala več meč.
2Chr.4.19   in solomon je napravil vse več v domu gospodovo, in zlatje oltar, in stolove, na katerim so bili kruhove predlogi;
2Chr.4.20   svetilnika in njih svetilnice z čistim zlatem, kakor je prirečeno pred devicem, od čistega zlata;
2Chr.4.21   in lahove, in svetilnice, in kadilniki, od čistega zlata;
2Chr.4.22   in vrata prebivališče, kteri so bili vše do najvišjega svetišta, k vratih svetišta svetišča, od čistega zlata.
2Chr.5.1    in izpolnjevala se je vsako delo, ktero je napravil solomon za hišo gospodovo, in vnesel je solomon posvetljivost očeta svojega davida; in srebro, in zlato, in vse vekomaj, in položil je v zaklad hiše gospodovo.
2Chr.5.2    tedaj zbere solomon starešine izraelove in vse preroke plemenov, poglavarje rodú izraelovih, v jeruzalem, da bi nosili kovčeg saveza gospodova iz mesta davidova, to je sijon.
2Chr.5.3    in zberó se pri kraljem vsi izraelci na praznik, ta je sedmi mesel.
2Chr.5.4    in pridejo vsi starešine izraelovi, in ponesó levijevi kovčeg.
2Chr.5.5    in nosili so kovčeg in šator sastanka, in vse sveti posud, kteri so bili v šatoru; in nosili so ga svećenički in leviti.
2Chr.5.6    in kralj salomon in vse izraelski zajednica, kteri so se prišli k njemu pred kovčeg, prinesó goveda in goveda, ktere se niso mogli števiti, ni prebrojeni.
2Chr.5.7    in svećenici vnesó kovčeg zaveze gospodovo na mesto njegovo, v svetišče hiše, v svetišče svetega, pod krila kerubina.
2Chr.5.8    ker kerubini prostirjajo krila na mestu kovčeg, in pokrivali so kerubini kovčeg in njenje od vrha.
2Chr.5.9    in noseči imajo, da so glavi nočev pregledali od svetišča pred debjo, ali niso se pregledali ven. in bili so tam do današnjega dné.
2Chr.5.10   v knjih je bilo nič, razen dve ploče, ktere je postavil mojzes v horebu, ko je postavil gospod zaveze z izraelci, ko so izšli iz egipta.
2Chr.5.11   in zgodí se, ko so šli véliki duhovni iz svetišča, ker so vsi svećenici, kteri so se našli, posvetili so se, da niso držali službe.
2Chr.5.12   in leviti prepevači vsi, asaf, heman in jedutun, in sinovi in bratje njih, oblečeni z vissonom, s cimbalami, psaltiriami in citarami, stajali so naproti oltarjem, in ž njimi sto dvadeset svećenika, kteri so trubili trubami.
2Chr.5.13   in zgodí se eden glas, ko so se trubili in prepevali, in prepevali so eden glas, da se hvalijo in hvalijo gospoda; in ko so povzdignili glas iz trombe in kimvalov in muzičnih muzičnih, in slavili so gospoda, da je dober, ker vekomaj je, ker vekomaj je milost njegova; in dom, dom gospodov, se napolni oblakom.
2Chr.5.14   in niso mogli svećenički stati in služiti pred oblakom, ker se je slava gospodova napolnil božjo hišo.
2Chr.6.1    tedaj reče salomon: gospod je rekel, da prebiva v mraku.
2Chr.6.2    a jaz sem postal dom svetišče tebi, in prebivališče, da prebivaš vekomaj.
2Chr.6.3    in povrne se kralj obličje svoje, in blagoslovi vse zboru izraelovo, in vse ljudstvo izraelovo stoji.
2Chr.6.4    in reče: blagoslovljen gospod, bog izraelov, kteri je govoril v ustih svoja davidu, kteri je govoril v ustih svojem davidu, govoreč:
2Chr.6.5    od dné, ko sem izpeljal ljudstvo moje iz zemlje egipatske, nisem izvolil mesta iz vseh deželih izraelovih, da bi sagradil hišo, da bi prebivala tam ime moje; in nisem izvolil moža, da bode vodnik nad ljudstvom mojim izraelom.
2Chr.6.6    ali izvolil sem jeruzalema, da bode tam ime moje; in izbral sem davida, da bi bil nad mojo ljudstvom izraelom.
2Chr.6.7    in bil je v srcu davida, očeta mojega, da bi sagradil hišo imenu gospoda, boga izraelova.
2Chr.6.8    ali gospod reče davidu, očetu mojemu: ker ti je v srcu, da si zgradil hišo mojemu imenu, dobro si storil, da si to v srcu.
2Chr.6.9    ali ti ne boš zgradil hiše, nego sin tvoj, ki bode izšel iz chresl tvojih, on bo zgrabil dom imenu mojemu.
2Chr.6.10   in gospod izvrši besedo svoje, ktero je govoril; in prišel sem vmesto davida, očeta svojega, in sedel sem na prestol izraelovo, kakor je govoril gospod, in postavil sem dom imenu gospoda, boga izraelova.
2Chr.6.11   in položil sem tam kovčeg, v katerem je bila zaveza gospoda, katero je postavil z izraelmi.
2Chr.6.12   in postavil je pred oltarjem gospodovim pred vsem zborom izraelovim, in razprostra roke svoje.
2Chr.6.13   kajti solomon je napravil bronzovo podnožje, pet lakata dolgota in pet lakata širok, in tri lakata visoko; in postavil je na njej, in pade na koleni pred vsem zborom izraelovim, in razprostri roke svoje k nebu.
2Chr.6.14   in reče: gospod, bog izraelov! nima boga podobnih tebi v nebesih in na zemlji, kteri si držal zaveze in milost svojim otrokom, kteri hodijo pred seboj vsem srcem svojim.
2Chr.6.15   ti si hranil sluzi svojemu davidu, mojemu očetu, kar si mu govoril; in govoril si z ustami svojimi, in v roku svojem si izpolnil, kakor je ta dan.
2Chr.6.16   in sedaj, gospod, bog izraelov, hrani hlapcu svojemu davidu, očetu mojemu, kar si mu obedoval, govoreč: ne bode ti ostal moža pred menoj, kteri bodi sedel na prestola izraelovo; ali če bi sinovi tvoji držali voljo svoja, da hodijo v postavi mojem, kakor si hodil pred menoj.
2Chr.6.17   in sedaj, gospod, bog izraelov, povrni se besedo tvojo, katero si govoril hlapcu svojemu davidu.
2Chr.6.18   ali bodi li resnično prebival bog z ljudmi na zemlji? glej, nebesa in nebesa nebes ti ne bodejo mogli, a kaj bi ta dom, ktero sem postroil!
2Chr.6.19   pogledaj pa na molitvu hlapca svojega in v prošnji svoji, gospod, bog moj, da poslušaš molitvu in molitvu, ktera se je hlapec tvoj molil pred teboj.
2Chr.6.20   da bodo oči tvoje otvorene nad tem hišo noč in dan, na to mesto, o katerem si rekel, da bode tam prebival ime tvoje, da poslušaš molitev, ktera se bo hlapec tvoj molil na tem mestu.
2Chr.6.21   poslušaj prošnje otroka svojega in ljudstva svojega izraelova, ko se bodo molili na tem mestu; in ti poslušaj v mestu prebivališče svoje, z nebes, in poslušaj, in oprosti.
2Chr.6.22   če se zgreši človek zoper bližnjega svojega, in pripravijo ga prokletstva, da ga zaklinje, in pride in se zaklinje pred obličjem svojim v tem hiši,
2Chr.6.23   ti pa poslušaj z neba, in delaj, in sodi hlapce svoje, povrni krivičnemu, in podaj krivičnega na njegovo glavo, in praviš pravičnega pravičnega, da mu daješ po pravici njegovem.
2Chr.6.24   in če se bode udaril ljudstvo tvoje izrael pred neprijateljem, ker so zoper tebe grešili, in se obračajo in zahvaljujejo ime tvoje, in se bodo molili in molili pred obličjem tvojim v tem hiši,
2Chr.6.25   ti pa poslušaj z neba, in odpuščaj greh naroda svojega izraela, in vrni jih v zemljo, ktero si dal jim in očetom svojim.
2Chr.6.26   ko se bode nebesa zamknla, da ne bode dozhd, ker so se grešili zoper tebe, in se bodo molili na to mestu, in hvalijo ime tvoje, in se odvračajo od svojih grehov, ker si jih ponižal.
2Chr.6.27   ti te usliši z neba, in oprosti krivice hlapcev tvojih in ljudstva svojega izraelova, ker jim oznanjaš dobro pot, po katerem bodo hodili, in daj dozhd na zemljo svojo, ktero si dal ljudstvu tvojemu v posjed.
2Chr.6.28   ako ima golod v deželi, ko bi bilo smrt, ko bi se zgodilo smrt, moč, skakavca, sarančina, ali jašče, če bi ga vračal neprijatelj v deželi deželih svojih, ko bi bilo kakošno iazvo, ali kakošna bolezn,
2Chr.6.29   vsak molitev in vsako prošnjo, ktero se bo zgodilo vsakemu človeku, in vsem ljudstvu tvojem izraelu, ko bi vsak človek spoznal plačilo svoje in bolezni svoje, in prostri roke svoje k temu domu,
2Chr.6.30   ti usliši z neba, iz mesta prebivališče svoje, in oprosti, in daj človeku po vsem njegovim putovima, ker ti poznaš srce njegovo, ker ti sam poznaš srce ljudî;
2Chr.6.31   da se bodejo bojali po svojim putovah, po vseh dnevih, ko živijo na zemlji, ktero si dal očetom našim.
2Chr.6.32   tudi vsak tujca, kteri ne je iz ljudstva tvojega izraelova, pa pride iz daleč zemlje za voljo velike imena tvojega, in za voljo močnega roke svoje, in od kraja tvoje kraja, in pride in se pomoli na tem mestu,
2Chr.6.33   ti usliši z neba, iz mesta prebivališče svoje, in delaj po vsem, kar ti bo prizoval drugi, da spoznajo vsi narodi zemlje ime tvoje, in se naj se bojejo od tebe, kakor ljudstvo tvoje izrael, in da spoznajo, da se imenuje ime tvoje nad tem hišo, ktero sem postroil.
2Chr.6.34   če izide narod tvoj na boj zoper sovražnikov svojih po poti, po kterem si jih poslal, in pomolijo se k tebi po tej mestu, ktero si izvolil, in k domu, ktero sem postroil imenu tvojemu,
2Chr.6.35   usliši se z neba molitvu in prošnju, in delaj jim pravico.
2Chr.6.36   ko se bodo grešili zoper tebe, ker nima človeka, kteri ne greši, in ti jih bodeš udaril, in si jih predal neprijateljem, in sovražniki jih bodo plenili v dal daleč ali blizu,
2Chr.6.37   in ko so se zavrgli srce svoje v deželi, v kterem so se odpelili, in se vračajo in molijo tebe v deželi svojem, govoreč: grešili smo, krivičili smo, krivično smo storili.
2Chr.6.38   in obrnijo se k tebi svim srcem in z vso dušo svojem v deželi, v ktero so jih izpelili, in pomolijo se k zemlji svojem, ktero si dal očetom svojim, in k mestu, ktero si izvolil, in k domu, ktero sem postroil imenu tvojemu,
2Chr.6.39   usliši se z neba, iz mesta prebivališče svoje molitve in prošnje svoje, in izpolni njih pravice, in odpuščaj ljudstvu, kteri so zoper tebe grešili.
2Chr.6.40   ti torej, bog moj, daj, da bodo oči tvoje otvorene, in ušesa tvoja vnimajo na molitev tega mesta.
2Chr.6.41   in sedaj vstani, gospod bog, v počivanje tvoje, ti in kovčeg moči tvoje; svećenički tvoji, gospod bog, naj se oblečejo v zveličanje, in blaginji tvoji naj se radujejo v blaginji.
2Chr.6.42   gospod bog, ne odloži obličja svojega, spomeni se milosti davida, hlapca svojega.
2Chr.7.1    in ko je izpolnil solomon molitev, snide se oganj z neba, in požró žrtve in žré, in slava gospodova napolni hišo.
2Chr.7.2    in svećenici niso mogli vniti v hišo gospodovo, ker je slava gospodova napolni hišo gospodovo.
2Chr.7.3    in ko so videli vsi sinovi izraelovi, da snidejo oganj, in slava gospodova nad hišo, in padli so obličje na zemljo na kamenje, in klanjali so se, in slavili so gospoda, da je dobro, ker vekomaj je milost njegova.
2Chr.7.4    in kralj in ves ljudstvo prinesó žrtve pred jahvom.
2Chr.7.5    in kralj salomon prinese daritve sto in dva tisoč teleta in sto in dvadeset tisoč pastih; in posvetili so dom božji kralj in ves ljudstvo.
2Chr.7.6    in svećenici so stajali na njih službajočih, in leviji z muzikami gospodovim, katere je dal kralj david, da bi hvalili gospoda, da je vekomaj milost njegova, ko je hvalil david za voljo njih; in svećenici so trubili pred njimi, in ves izrael je storil.
2Chr.7.7    in posveti solomon sredo predvorja, ktera je bil pred tempeljom gospodovem, ker je storil tam žrtvov in tuč pričesnice, ker je oltar meč, ktero je storil solomon, ne storil, da bi pripeljal žrtvovo in dar in tuk.
2Chr.7.8    in v to času je napravil salomon praznik v tem času sedem dnî, in ves izrael ž njim, veliko zbor, od prihoda do hamatu do potoka egiptu.
2Chr.7.9    osmi dan so napravili praznost; kajti obnovljenje žrtvenika so napravili sedem dnî, in praznik sedem dnî.
2Chr.7.10   in ko je bilo dvajega in tretjega dan sedmi, pošlje ljudstvo v njih prebivališče, veseli in veselé srca za dobro, katero je storil gospod davidu in salomonu in izraelu, svojemu ljudstvu.
2Chr.7.11   in ko je izpolnil solomon dom gospodov in kraljestvo kraljestvo, in vse, kar je salomon v srci svojem hotel storiti v hiši gospodovem in v hiši svojem.
2Chr.7.12   in pokaže se gospod salomonu noč, in reče mu: slišal sem molitvo tvoje, in izbral sem to mesto sebi v dom žrtvov.
2Chr.7.13   če sičem nebesa, da ne bode dozhd; in ako zapovedem skakavcem, da požre drevo, in ako pošljam smrt v ljudstvu svojem,
2Chr.7.14   in ko se bode ponizila ljudstvo moje, nad kterim se imenuje ime moje, in se pomolijo, in iščejo obličja mojega, in se odvračajo od hudobnih putova; a jaz bodem slišal z neba, in odpuščal bodem greh njih, in ozdravljal bom zemljo njih.
2Chr.7.15   sedaj bodo oči moje otvorene, in ušima moje bodo poslušani za molitev na mestu sem.
2Chr.7.16   kajti sedaj sem izvolil in posvetil to dom, da bode tam ime moje do vekomaj; in oči moje in srce moje bodo tam vsako dan.
2Chr.7.17   a ti, če si hodil pred menoj kakor david, oče tvoj, in delaš vse, kar sem ti zapovedal, in hočeš naredbe moje in sodbe moje.
2Chr.7.18   in postavim prestol kraljestva tvojega, kakor sem storil davidu, očetu svojemu, govoreč: nikoli ti se bode izvrgel človek, kteri bode vladal v izraelu.
2Chr.7.19   ali ako vi odvrnete, in pustete postave moje in zapovedi moje, ktere sem vam dal, in pojdete, in služite drugim bogovima, in poklonite se jim,
2Chr.7.20   izganjal bom vas iz zemlje svoje, ktero sem jim dal; in dom, ktero sem posvetil imenu mojemu, odvrnil bom od obličja mojega, in povrnil ga bodem za priliko in sramotu po vseh narodih.
2Chr.7.21   in ta dom, ki je bil visoko, vsak, kdor hodi mimo njim, osramotil se bo, in reče: za kaj je gospod tako storil s tem zemljo in s tem hišo?
2Chr.7.22   in odgovorijo: za to so odpustili gospoda boga očetov svojih, kteri jih je izpeljal iz zemlje egipetske, in povzdignili so se drugih bogov, in klanjali so se jim, in služili so jim; za to je pripeljal na njih vse to hudo. "
2Chr.8.1    zgodí se pa, ko je bilo dvadeset let, v kterih je sagradil solomon dom gospodov in dom svoj,
2Chr.8.2    in gradove, ktere je dal hiram salomonu, je je zgrabil, in prebival je tam izraelce.
2Chr.8.3    in prišla je solomon v hamat-soba, in povzdignil je.
2Chr.8.4    in zgrabil je tadmor v puščavi, in vse gradove oblasti, ktere je zgrabil v hamatu.
2Chr.8.5    in zgrabil je bet-horon gorčino in bet-horon dolje, gradove krepke z zidom, vrata in zasove;
2Chr.8.6    in baalat, in vse gradove vekomaj, ktere so imeli salomona, in vsi gradove za hlapce, in gradove konje, in vse, kar je poželel salomon, da bi zbudil v jeruzalemu, in v livanu, in v vsej kraji kraljestva njegovega.
2Chr.8.7    vse ljudstvo, kteri je ostal od hetita, in amorejaca, in perezejce, in hivijce, in jebusejce, kteri niso bili iz izraela,
2Chr.8.8    od njih otrokov, kteri so ostali po njih v zemlji, katerih niso bili pogubili sinovi izraelovi, in izpeljal jih je solomon za dan, noter do današnjega dne.
2Chr.8.9    ali iz izraelovih sinova ni salomon postavil za otroke za svoje kraljestvo; kajti oni so vojsci, in véliki vojske njegove, in vojske njegove in konjanikov.
2Chr.8.10   in to je poglavarje poglavarja kralja salomona, dvjesta in pedeset, kteri so služili ljudstvom.
2Chr.8.11   in hčer faraonovu je pripeljal solomon iz davidova mesta v hišo, ktero jej je sagradil; kajti reče: žena moja naj ne bo prebivala v mestu davida, kralja izraelova, ker je svet, kakor je prišel tam kovčeg gospodov.
2Chr.8.12   tedaj prinese solomon paljenice gospodu na žrtveniku, katero je postavil pred svetišjo,
2Chr.8.13   in za vso dan, da prinesó po zapovedi mojzesu, v sobote, in v novoljnosti, in v prazniki, tri več v leto, v praznik opresnočnih kruhov, in v praznik sedmits in v praznika šatorov.
2Chr.8.14   in postavil je po pravičnosti davida, mojega mojega, postave svećeničkih po njih službi, in levitov za njih službe, da bi hvalili in služili pred duhovnikami po stanovičem denem v dan, in vratniki po njihovim redih za vsako vrata; kajti tako je zapoved davida, človeka božjega.
2Chr.8.15   in niso prešli povelja kraljestva za svećenike in levitov, v ničesar besedo, in v pokladnih pokladnih.
2Chr.8.16   tako se je pripravila vse delo od dné, ko je bila postavljena, dokler je solomon posvetil hišo gospodovo.
2Chr.8.17   tedaj se je hodil solomon v esjon-geber in v elat na morji na morji v zemlji edomskoj.
2Chr.8.18   in poslal je hiram po hlapcem svojim ladjo in otroke, kteri so znali morje; in šli so z hlapci salomonovim v ofir, in vzemó odtod četiri stotine in petdeset talentov zlata, in pripeljejo k kralju salomonu.
2Chr.9.1    in kraljica savska, ko je slišala po imenu salomonovo, pride k jeruzalemu, da bi izkušal salomona zagadkami v jeruzalem, v veliko moči, in deve, kteri so nosili aromaty in zlato v množico in dragim kamenjem. in prišla je k salomonu, in govoril mu je vse, kar je v duši jej.
2Chr.9.2    in odgovorí jej solomon vse besede njene; in nič ni prišlo od salomona, koliko jej je ni povedal.
2Chr.9.3    videvši pa kraljica šebske modrost salomona, in dom, ktero je bil postroil,
2Chr.9.4    in jed za stolove njegove, in sedališče otrok njegovih, in postavo služabnikov njegovih, in oblačilo svoje, in vinocherje njegove, in njih obleke, in žré, ktere se je prinosil v hiši gospodovem, bila je z seboj.
2Chr.9.5    in reče kralju: resnično je beseda, ktero sem slišal v zemlji mojem za voljo besede tvoje in o modrosti tvoji.
2Chr.9.6    ali nisem veroval besedi, dokler ne sem prišel in videl sem oči moje; in glej, ni mi bilo rečeno, da mi se ne oznanje polovina močnega modrosti svoje; ti si prikazala besedo, ktero sem slišal.
2Chr.9.7    blagor možem tvoji in blagor tistim tvojim hlapcem, kteri stojí vedno pred seboj, in poslušajo modrost tvojo.
2Chr.9.8    blagoslovljen gospod, bog tvoj, kteri se je poželel, da te postavi na prestol svoj za kralja gospodu, bogu tvojemu. ker bog tvoj ljubi izraela, da ga postaviš vekomaj, postavil te je nad njimi kraljem, da delaš pravico in pravico.
2Chr.9.9    in dala je kralju sto in dvadeset talentov zlata, in množice jezika in dragovih kamenja; in ne bi bilo takošnih aromatih, kakor te, ktere je dala kraljica savska kralju salomonu.
2Chr.9.10   in hihijci hiramovi in hiši salomonovi, kteri so pripeljali zlato iz ofira, pripeljejo tudi almugovo drvo in dragomaj kamenje.
2Chr.9.11   in kralj je napravil iz almugovega drevesa vekomaj za hišo gospodovo in za hišo kraljestvo, in citarje in psaltiri za pečate; in nič takočnega časa niso se videli v zemlji judovej.
2Chr.9.12   in kralj salomon je dal kraljici sabo vse, kar je hotela, in kar je poželala, razen to, kar je donesla kralju. in ona se vrne v svoje deželo.
2Chr.9.13   več pa zlata, ktera je prišlo solomonu v enem leto, bilo je šest stotina šezdeset šest talentov zlata,
2Chr.9.14   osim tistih, kteri so prešli, in izročnike, ktere so nosili; in vsi kralji arabijske in poglavarji zemlje nosili zlato in srebro kralju salomonu.
2Chr.9.15   in kralj solomon je napravil dvjesta štipa zlatnih čitov, po šest sto zlatnih čakav, ktera je bilo šest stotina zlatnih čakav,
2Chr.9.16   in trista štitova zlatnih štitovih štitih zlatnih čakav, po trista štitih zlatnih šekela, in kralj jih je postavil v hiši libanonsko.
2Chr.9.17   in storil je kralj veliko prestol od slonovega kosti, in obložil ga čistim zlatom.
2Chr.9.18   in šest stupovih na prestolu je bilo šest stupenih, kteri so bili oblečeni z zlatom, in z obje strane sedečega prestola, in dva lavič stovala pri krajih.
2Chr.9.19   in dvanajst lavov stojejo tam na šest stupenih stupovih po obej stranah; tako se ni bilo tako postalo po vsakem kraljestvu.
2Chr.9.20   in vse vekomaj, kar je kralj salomonovo, bilo je zlato, in vsi veshchi hiše libanonske od čistega zlata; srebra ni v dnéh solomonovih dnî ni bilo ničesar.
2Chr.9.21   kajti kralj je imel korabe, kteri so šli v tarsis s otroky hiramskim; enkrat po treh let prišli so ladji iz taršiša, dajali so zlato in srebro, slonovo, slonovine in pitove.
2Chr.9.22   in kralj salomon je bil več več od vseh kraljev človeških bogatstva in modrosti.
2Chr.9.23   in vsi kraljevi zemlje iščejo obličje salomona, da bi slišali modrost, ktero mu je bog položil v srcu.
2Chr.9.24   in oni so nosili vsak dar svoj: srebrnih in zlatnih vaših, in oblačilo, stavljeno in blagovoljenje, konje in mule, vsako leto.
2Chr.9.25   in salomon je imel štiri tisoč konja za konje in konje, in dvanajst tisoč konjanika; in postavil jih je v gradovima bojnih vojske, in z kraljem v jeruzalemu.
2Chr.9.26   in gospodoval je nad vsemi kraljimi od reke do zemlje filistejskih in do kraja egipta.
2Chr.9.27   in kralj izpolnjeval je srebro v jeruzalemu kakor kamenje, in cedrove kakor morske sikovnice, kteri so v šefeli.
2Chr.9.28   in prihodili so salomonovi konje iz egipta in iz vseh kraja.
2Chr.9.29   ostal pa beseda salomonova, od prvih in poslednjih, zapisani so v zapiših preroka natana, in v besedi ahijo silonovega, in v viših joela gledača za jeroboama, sina nebatova.
2Chr.9.30   in kraljeval je solomon v jeruzalemu nad vsem izraelom četrdeset let.
2Chr.9.31   in zaspali se salomon, in pokopali so ga v mestu davida, očeta njegovega. in zakraljeval se je po njem njegov sin roboam.
2Chr.10.1   in roboam pride v sihem, ker je prišel v sihem ves izrael, da ga zakralje.
2Chr.10.2   in zgodí se, ko je slišal jeroboam, sin nebatov, kteri je bil v egiptu, kjer je bežal pred kraljem salomonovim, povrne se jeroboam iz egipta.
2Chr.10.3   in poslali so, in pokličejo ga. in prišel je jeroboam in ves izrael, in govorili so roboamu, govoreč:
2Chr.10.4   oče tvoj je zaklal na nas težko jaram; kdaj oprosti težko službu očeta svojega, in težko jaram, katero je naložil na nas, in služimo ti.
2Chr.10.5   in reče jim: tri dnî pojdite k meni. in narod odide.
2Chr.10.6   in kralj roboam se radi z starešinami, kteri so stopali pred salomona, očeta njegovega, ko je žival, in reče: kako pravite vi, da odgovorite temu ljudstvu?
2Chr.10.7   ter mu odgovoré, govoreč: če si ti danes za dobro temu ljudstvu, in jim sprejdeš in jim govoriš dobré besede, to ti bodo služabniki po vsej dnevih.
2Chr.10.8   ali on odpustí sovet starejšega, kterega mu so dajali, in posodil se je z otrokami, kteri so bili s njim izročeni, kteri so stali pred njim.
2Chr.10.9   in reče jim: kaj ste vi sodili, da bom odgovoril temu ljudstvu, kteri mi je govoril: potegni jaram, ktero nam je dal oče tvoj?
2Chr.10.10  in odgovarjajo mu mladeniči, kteri so bili z njim, in rekó mu: tako reci temu ljudstvu, kteri je govoril tebi, govoreč: oče tvoj je zakladal jaram naša, a ti nam je potegnil. tako ti reci: najvišji prst moj je bolje od stegna očeta mojega.
2Chr.10.11  ali sedaj vas je moj oče naložil težko jaram, a jaz bodem priložil na jaram vaš; oče moj vas je udaril bičevima, a jaz bom vas udaril skorpionami.
2Chr.10.12  in pride jeroboam in ves narod k roboamu na tretji dan, kakor je kralj govoril, govoreč: pojdite k meni trećega dan.
2Chr.10.13  in kralj odgovorí, in odpustil je kralj roboam sovet starejšim.
2Chr.10.14  in govoril jim je po sovetu mladih, govoreč: oče moj je naložil jug vaš težko, a jaz jih bodem priložil; oče moj vas je udaril bičevima, a jaz bom vas udaril skorpionami.
2Chr.10.15  in kralj ne posluša ljudstva; ker to je bila več od boga, da bi izvrgel gospod besedo svojo, ktero je govoril z ahijo šiloničega jeroboamu, sinu nebatovu.
2Chr.10.16  ko so pa ves izrael, da ga je kralj ne poslušal, odgovorí ljudstvo pred kraljem, govoreč: kakošno del imamo v davidu? ali imamo nasledstvo v sinu jišajovo. v šator svoj, izrael! pogledaj torej, david, za hišo svojo! in odide ves izrael v svoje prebivališče.
2Chr.10.17  a nad izraelom, kteri so prebivali v judejskim mestakh, postavijo se roboam kraljem.
2Chr.10.18  in kralj roboam pošlje adorama, kteri je bil nad zborom; in kamenjali so ga izraelci kamenje, in on je umrl. kralj roboam je pa pospeval, da se stopi na kolesnico, da bi bežal v jeruzalem.
2Chr.10.19  tako se je odvrnil izrael od davidovih hiše do današnjega dana.
2Chr.11.1   in ko pride roboam v jeruzalem, zbere ves dom judov in benjaminovo sto osm in osemdeset tisoč junaka, da bodejo bojali vojsko zoper izraela, da povrne kraljestvo roboamu.
2Chr.11.2   ali stalo se je beseda božja sameiu, človeku božjemu, govoreč:
2Chr.11.3   reci roboamu, sinu salomonovo, in vsem judeji v judeji in benjaminji, govoreč:
2Chr.11.4   tako govori gospod: ne pojdite in ne bojte se bojati zoper brate svoje; vratite se vsak v svoj dom; kajti od mene se je zgodilo to beseda. in poslušali so besedo gospodovo, in vrnili so se, da ne odidejo zoper jeroboama.
2Chr.11.5   in roboam je prebival v jeruzalemu; in postavil je mesta krepke v judeji.
2Chr.11.6   in zgrabil je betlehem, in etam, in tekoa,
2Chr.11.7   in betsur, in sukot, in odollam,
2Chr.11.8   in gat, in maresa, in zif,
2Chr.11.9   in adorajim, in lakis, in azeka,
2Chr.11.10  in sorea, in ajalon, in hebron, kteri so bili v judeji in benjaminu, gradove krepke.
2Chr.11.11  in zgrabi njih kreposti, in postavil je v njih poglavarje, in pričanje za jedi, olivo in vino.
2Chr.11.12  in v vseh mestih štitih in kopih, in krepčal jih je več več; in juda in benjamin so bili za njim.
2Chr.11.13  in svećenici in levité, kteri so bili v vsej izraelu, zberó se k njemu iz vseh njih kraja.
2Chr.11.14  ker so izpustili leviti prebivališče svoje in posestvo svoje, in šli so k judeji in jeruzalemu, ker so jih izpelili jeroboam in sinovi njegovi, da bi ne služili gospodu.
2Chr.11.15  in postavil je za sebe svećenike na viših, in za idolih, in za telce, ktere je storil.
2Chr.11.16  in po vseh plemenih izraelovih, kteri so položili srce svoje, da iščejo gospoda, boga izraelova, in pridejo v jeruzalem, da prinesó žrtve gospodu bogu očetov svojih.
2Chr.11.17  in krepčali so kraljestvo judova, in krepčali roboama, sina salomonova, tri leta, ker so tri leta hodili po vostih davida in salomona.
2Chr.11.18  in roboam je vzel za ženu mahlatu, kćer jerimota, sina davidova, in abanijo, kćer eliaba, sina jišajovega.
2Chr.11.19  ona mu je rodila sinove: jeuša, samarijo in zaham.
2Chr.11.20  po tem je vzel maaku, hčer abšaloma, kteri mu je rodila abija, in attai, in ziza, in selomita.
2Chr.11.21  in roboam je ljubil maaku, kćer abšaloma, bolje od vseh žen in ženskih, ker je imel osemnaest žen in šezdeset ženî, in rodil je dvadeset in osem sina in šezdeset kćeri.
2Chr.11.22  in rehobeam postavi abija, sina maakajovega, za poglavarja nad svojimi bratje, ker ga je imel postaviti za kraljestvo.
2Chr.11.23  in razglasil se je vse svoje sinove po vseh krajih judejskih in benjaminovih, in v vseh krepkih mestih; in dal jim je obilnost veliko, in prosil je množice žen.
2Chr.12.1   in zgodí se, ko je prepravil kraljestvo roboam, in ko se je imel krepko, ostavil je zapoved gospodovo, in ves izrael ž njim.
2Chr.12.2   v petemu leto kraljestva rohovoama pride sišak, kralj egipetski, zoper jeruzalema, ker so se grešili zoper gospoda.
2Chr.12.3   iz tisoč in dvjesta kolesnits in šezdeset tisoč konja; in nič je bilo število, kteri je prišel z njim iz egipta, livijci, sukkijci in etiopijci.
2Chr.12.4   in zgrabi vojska vojska, ktera je bila v judeji, in pride v jeruzalem.
2Chr.12.5   tedaj pride prerok šemaja k rohoamu in judejskim knezovima, kteri so se zbrali v jeruzalem pred sisakom, in reče jim: tako govori gospod: vi ste me zapustili, ker tudi jaz vas sem prepustil v roke sišaka.
2Chr.12.6   tedaj se zasramijo knezovi izraelovi in kralj, in rekó: pravičen je gospod.
2Chr.12.7   in ko je videl gospod, da so se ponižali, zgodilo se je besedo gospodovo k šemaji, govoreč: pokorili so se, da jih ne pogubim, in jaz jim bodem dajal, kakor malo, da se ne bode izlajal jezo moja na jeruzalem iz jeruzalema.
2Chr.12.8   ali oni bodo za otroke svoje, da poznajo službo mojo in službo kraljestva zemlje.
2Chr.12.9   in sisak, kralj egipetski, pride zoper sisak, in vzel je pokladnike hiše gospodovo, in zaklady doma kraljeva; vse je vzel; in vzel je zlatne štitove, ktere je napravil solomon.
2Chr.12.10  in po njih je napravil roboam bronzove štitove, in izročil jih je vojske vojske nadloge, kteri so držali vrata kraljeva.
2Chr.12.11  in zgodí se, ko je prišel kralj v dom gospodovo, pridejo telesa in nosili, in pa so jih vrnili do telesa telesa.
2Chr.12.12  in ko se je on zasramil, odvrnil se je od njega obličje gospodovo, da ga ne pogubi več; kajti tudi v judeji je bilo dobro.
2Chr.12.13  in kralj roboam se ukrepi v jeruzalemu, in kraljeval je. bilo je pa četrdeset in enega let, ko je bil kraljal, in kraljeval je sedemnač let v jeruzalemu, v mestu, ktero je izvolil gospod iz vseh rodov izraelovih, da bi položil tam ime svoje. ime pa mu je bilo ime naama amoničanka.
2Chr.12.14  in delal je hudo, ker niso prepravili srca svojega, da bi iščel gospoda.
2Chr.12.15  dela roboamovega, od prvih do poslednjih, niso li zapisani v zapiših proroka šemaja in viđenja ido, v rodoslovih njih? in vojačali so se roboama in jeroboama po vseh dnevih.
2Chr.12.16  in robobeam je umrl z očetami svojimi, in pokopali so ga v mestu davidovim. in zakraljeval se je po njem njegov sin abija.
2Chr.13.1   v osamnaestim leto kraljestva jeroboamova zakraljevala abija nad judom.
2Chr.13.2   tri leta je kraljeval v jeruzalemu; ime mu je bilo ime mikaja, hčer uriela iz gibeje. in boj je bila sredi abija in jeroboama.
2Chr.13.3   in odpeljal je abija vojsko s močnim vojskom, z četiri stotine tisoč možnih možnih; in jeroboam je sedel na boj proti njemu v osemset tisoč tisoč močnih vojnih vojske.
2Chr.13.4   in vstane abija na gori samarijsko, kteri je v efrajimovoj gori, in reče: poslušajte me, jeroboam in ves izrael!
2Chr.13.5   ali vam ne znate, da je gospod, bog izraelov, dal kraljestvo nad izraelom vekomaj, davidu in njegovim sinovima, za zavezo soli?
2Chr.13.6   ali vstal je jeroboam, sin nebatov, otrok salomona, sina davidova, in vrne se zoper gospodarja svojega.
2Chr.13.7   in zberó se k njemu možjé sovražniki, in delali so se zoper roboama, sina salomonova. robeam je bil mladenič in v srci, in nihče se nihče zoper njih.
2Chr.13.8   a sedaj pravite, da boste postavili pred kraljestvo gospodovo, kteri je v roke davidovih sinovih; in vi ste veliko množica, in z vami zlatne telesa, ktere vam je napravil jeroboam za bogove.
2Chr.13.9   niste li izpelili duhovnikov gospodovih, sinov aaronovih, in levitov, in storili ste za sebe svećenike z ljudstvom tistih kraja? vsak, kdor prihaja, da se izpolnjuje z govičnim telcem in sedmi ovnom, da bi postal za duhovnika, kteri ne je boga.
2Chr.13.10  ali mi smo gospoda, boga našega, ne smo ga odpustili, in svećenici njegovi, kateri služe gospodu, sinovi aaronovi, in leviti v njih službi.
2Chr.13.11  in kadili so gospodu vsako jutro ko večer in večer, in kadilo kadilo, in prinesó kruhove na čistem stole, in svetilnik zlatega in svetilniki njegove, da se zapali večer večer, ker smo mi držali naredbe gospoda, boga našega; a vi ga ste ostavili.
2Chr.13.12  in glej, gospod je z nami v početku, in svećenici njegovi, in trubni trube, da se bojé zoper vas. sinovi izraelovi, ne bojte se zoper gospoda boga očetov svojih, ker vam se ne bode uspeval.
2Chr.13.13  in jeroboam je odvrnil zasjeda, da bi šli za njih, in so bili pred judom, in zasada za njih.
2Chr.13.14  in ko se je vračal juda, glej, boj je pred njim in za zadi. in klikali so gospoda, in svećenici so trubili trubami.
2Chr.13.15  in judje kličejo; in zgodí se, ko so pokličali judejci, gospod je udaril jeroboama in ves izrael pred abijo in judom.
2Chr.13.16  in pobežali so izraelci pred judom, in predal jih je bog v njih roko.
2Chr.13.17  in abija in ljudstvo njegovo je udaril veliko udarom; in padli so pogubljeni od izraela pet stotina tisoč močnih.
2Chr.13.18  tako se pokorijo izraelci v tem dan, in pomagali so se sinovi judovi, ker so se verovali na gospoda, boga očetov svojih.
2Chr.13.19  in zagnanil je abija jeroboama, in vzel mu je gradove betela in vesnice njegove, in jesanu in zavisih njene, in efron in vesnice njegove.
2Chr.13.20  in jeroboam se ni vedel več po dnevih abijo; in gospod ga je udaril, in on je umrl.
2Chr.13.21  in obstoril se je abija; in vzel je sebi česnadeset žen, in rodil je dvadeset in dva sina in šestnaest kćeri.
2Chr.13.22  a ostala dela abija, in dela njegova, in besede njegove, zapisani so v knjigi preroka iddo.
2Chr.14.1   in abija je umrl z očetami svojimi, in pokopali so ga v davidovu mestu. in zakraljeval se je vmesto njega njegov sin asa. v dnéh je prebivala zemlja deset let.
2Chr.14.2   delal je to, kar je dobro in pravico pred očmi gospoda, boga svojega.
2Chr.14.3   in odvrnil je žrtvenike tužnih in posvátnih mesta, in razbil stupove, in odseče ašere.
2Chr.14.4   in ukazal je juda, da iščejo gospoda, boga očetov svojih, in da izpolnjujejo postavo in zapovedi.
2Chr.14.5   in odsodil je iz vseh judejskih gradova žrtvenike in kumiri; in storil je prebivališče.
2Chr.14.6   in postavil je mesta krepkih v judeji, ker je zemlja pokoril, in v teh let ni mu bilo boj, ker mu je gospod dal odpočinutje.
2Chr.14.7   in reče judeji: gradimo te mesta, in storimo nam zid in veže, vrata in zasove, ko je zemlja, ker smo iščili gospoda, boga našega, ker smo iščili gospoda, boga našega; iščili smo nas, in dal nam je počivanje po vsej strani.
2Chr.14.8   in asa je imel vojsko, kteri so nosili štipa in koplje v judeji trista tisoč; in v benjaminovem je bilo dvjesta in štirideset tisoč; vsi to so vojske vojske.
2Chr.14.9   in izide se zoper njih zerah etiopijanin s močnim vojskom, in tri stotine bojnih kola; in pride do maresa.
2Chr.14.10  in asa iziđe proti njemu, in ustavijo se na boj v dolinu sever, do maresa.
2Chr.14.11  in izročil je asa k gospodu, bogu svojemu, in reče: gospod, ti si nič mogočni, da se zveličamo v mnogih in množih. pomoči nas, gospod, bog naš, ker na te smo se upodobili, in v imenu tvojem smo prišli na to veliko množico. gospod, bog naš, ne bodi zoper tebe človek.
2Chr.14.12  in porazil je gospod etiopije pred judom in pred judom; in etiopijci so bežali.
2Chr.14.13  in potegnili so jih asa in ljudstvo njegovo do gerara; in padli so etiopijci, da nič od njih ne bi imel, ker so se poravili pred gospodom in pred moč njegovem. in zabrali so veliko plijen.
2Chr.14.14  in potegnili so vsi gradove okolo gerara, ker je bila strah gospodovo na njih; in zagrabili so vsi gradove, ker jih je bilo veliko plijenja.
2Chr.14.15  prebivali so tudi šatore skopnika, in vzeli so mnoge ovce in deve; in vrnili so se v jeruzalem.
2Chr.15.1   in azarja, sin odedov, pride duh božji.
2Chr.15.2   in izide na susret asa, in reče mu: poslušajte me, asa in ves juda in benjamin! gospod je z vami, ko ste bili ž njim; in če ga iščete, najdeta se vam; če ste ga zapustili, odpustí vas.
2Chr.15.3   mnogo dnî je bila izrael bez boga resničnega, in ne duhovnika, in ne postave.
2Chr.15.4   in vrne se k gospodu bogu izraelovu, in najde se jim.
2Chr.15.5   in v tem času ni mira za tega, kteri je izšel in izšel; kajti strah gospodovo je na vseh, kteri so prebivali v krajih.
2Chr.15.6   in ljudstvo se je sramoval zoper ljudstvo, in mesto proti mestu, ker jih je bog oslobodil v vsej nevolji.
2Chr.15.7   a vi bodite silni, in naj ne oslobodijo roke vaše, ker ima plačilo za delo vaše.
2Chr.15.8   in ko je slišal asa te besede in prerokovanje preroka odeda, ozdravil je, in odvrnil je gnusnosti iz vseh zemlje judovske in benjaminove, in iz gradov, ktere je bil zgrabil na efrajimovoj gori, in obnovil je oltar gospodovo, kteri je bil pred svetišjo gospodovo.
2Chr.15.9   in zbere vse judo in benjamina, in tujcev, kteri so prebivali z njim, od efrajimova, manasesa in simeona; ker so se pripeljali k njemu veliko od izraela, ko so videli, da je gospod, bog njegov, ž njim.
2Chr.15.10  in zberó se v jeruzalem v tretji mesem, v petnaestim leto kraljestva asa.
2Chr.15.11  in prinesó v onaj dan gospodu za plijen, katero so pripeljali, sedem stotina goveda in sedem tisoč ovce.
2Chr.15.12  in naredili so zaveze, da iščejo gospoda, boga očetov svojih, iz vse srca svojega in iz vseh duše svoje.
2Chr.15.13  in vsak, kdor ne išče gospoda, boga izraelova, umre, od mladosti do starosti, od moža do žene.
2Chr.15.14  in kličejo gospodu z glasom velikim in z glasom močnih, in z trubami in z trubami.
2Chr.15.15  in veseli so se ves juda za zakletvo, ker so bili kličali iz vseh duše svoje, in po vsakem volji so ga iščali, in našel se je jim; in dal jim je gospod odpočinutje.
2Chr.15.16  asa tudi maaka, matere svoje, oslobodil je, da ne bi imel službe astarti, in potegnil je maličko, in spalil je v potoku cedrskem.
2Chr.15.17  ali povišice niso bili odpeljeni od izraela; ali srce asa je bil dopolnjen po vseh dnevih njegovih.
2Chr.15.18  in vnese svetišče očeta svojega in svetišče svoje v hiši božji: srebro in zlato in posuje.
2Chr.15.19  in boj ne je bilo do trideset in petega leta kraljestva asa.
2Chr.16.1   v trideset in šestym leto kraljestva asa vnide baasa, kralj izraelski, zoper judu, in zgrabil je ramu, da ne bi dal, da bi izšel in prišlo k judeji, kralju judejskomu.
2Chr.16.2   in asa je vzel srebro in zlato iz poklad hiše gospodovo in domu kraljeva, in poslal je k ben-hadadu, kralju aramejskomu, kteri je prebival v damasku, govoreč:
2Chr.16.3   zavezo je između mene in tebe, kakor je bila mezhdu očetom mojim in očetom tvojem. glej, poslam ti srebro in zlato; pojdi, unič zavezo z bašem, kraljem izraelskem, da se odstopi od mene.
2Chr.16.4   in ben-hadad posluša kralja asa, in poslal je vojske vojske svoje zoper izraelske gradove, in pobili so ijon, in dan, in abel-majim, in vse oblasti neftalijevo.
2Chr.16.5   in zgodí se, ko je slišal baasa, odstopil je, da se zgrabi ramu, in povrnil je delo svoje.
2Chr.16.6   in asa, kralj, zgrabi ves juda, in iznesó kamenje in drvo, ktere je bila napravila baasa, in postal je z njimi geba in mispa.
2Chr.16.7   in v tem času je prišel prerok hanani k asaji, kralju judejskomu, in reče mu: za to, da si se zaupal na aramejsko kralja, in da se ne spočeliš na gospoda, boga svojega, za to se je pomogla vojska aramske iz roke tvoje.
2Chr.16.8   niso li etiopijci in livijci bilo veliko vojska, in v veliko množico konje in konjanika? ali za to, da si se pričal na gospoda, predal je v roke tvoje.
2Chr.16.9   ker oči gospodove gledajo po vsej zemlji, da bi pomagal v vsej srčinah srcem zoper njega. tako si storil za to; od sedaj ti bode boj.
2Chr.16.10  asa se pa zažalosti na preroka, in položil ga v ječo, ker so se zažalostilo na to. tako je asa nekaj iz ljudstva v tem času.
2Chr.16.11  in glej, dela asi, prvi in poslednji, zapisani so v knjigi kraljev judejskih in izraelskih.
2Chr.16.12  in v trideset in devetem leto kraljestva njegovega je asa najbolje; in v bolezni njegovem ni iščel gospoda, nego zdravnike.
2Chr.16.13  in spal je asa z očetami svojimi, in umrl je v deveti in devetom leto kraljestva svojega.
2Chr.16.14  in pokopali so ga v grob, kterega je bil pokoril sebi v davidovu mestu; in položili so ga na postelji, in izpolnjevali so z aromatimi mišimi, in izpolnjevali so mu veliko žalostno.
2Chr.17.1   in zakraljeval se je vmesto njega njegov sin jošafat, in krepčal se je zoper izraela.
2Chr.17.2   in postavil je vojsko po vseh kreposti judejskim, in postavil je vojske v vsej deželi judejskim, in v mestakh efrajimovih, ktere je zagrabil asa, njegov oče.
2Chr.17.3   in gospod je bil z josafatom, ker je hodil po prvih puših davida, očeta svojega, in ne išče baala;
2Chr.17.4   nego išče boga očeta svojega, in hodil je po zapovedih njegovih, in ne kakor je izrael delal.
2Chr.17.5   in gospod je napravil kraljestvo v roko njegovo; in ves juda je dal darove josafatu; in imel je veliko bogastvo in slava.
2Chr.17.6   in povzdignilo se je srce njegovo po putih gospodovih; in iznesel je tudi visoko in ašere iz judeje.
2Chr.17.7   in v tretji leto svoji kraljestva poslal je poglavarje svoje, in ben-hajil, in obadja, in zaharija, in natanaela in miheja, da učé v judejskim mestih.
2Chr.17.8   in z njimi levité: šemaja in netanija, in zebadja in asahel in šemiramot in jonatan in adonija in tobija in tobija, leviti, in s njimi elišama in joram.
2Chr.17.9   in učili so se v judeji, in z njimi je knjiga postave gospodovo, in hodili so po vseh mestih judejskim, in učili ljudstvo.
2Chr.17.10  in strah gospodov je bila na vseh krajih zemlje, kteri so okolo judi, in niso se bili vodili zoper josafata.
2Chr.17.11  in od filistejskih so pripeljali josafatu darove in srebro in darove; tudi arabovi mu prinesó ovce: sedem tisoč in sedemstotin ovnov;
2Chr.17.12  in bil je jošafat, in bil je več več; in zgrabil je v judeji prebivališče in gradove krepke.
2Chr.17.13  imajoč veliko dela v judeji, in vojskovnici, močni in moči v jeruzalemu.
2Chr.17.14  in to je njih število po rodovih svojih rodú: z judom jezerniki: vojnik adna, in s njim trista tisoč močnih moža.
2Chr.17.15  za njim je bil vojnik johanan, in ž njim dvjesta in osemdeset tisoč;
2Chr.17.16  a za njim amasja, sin zekarjev, kateri je postanovil gospodu, in z njim dvjesta tisoč močnih vojske.
2Chr.17.17  in iz benjamina: močnik močnik eliada, in z njim dvjesta tisoč tisoč;
2Chr.17.18  po njem je bil jozabad, in ž njim sto osamdeset tisoč vojnih vojske.
2Chr.17.19  to so, kteri so služili kralju, razen tiste, kteri je postavil kralj po krepkih gradovih po vsej judeji.
2Chr.18.1   in bil je jošafatovi veliko bogastvo in slavo; in osramotil se je z ahabom.
2Chr.18.2   in po končinah let je prišel k ahabu v samarijo; in zaklal mu je ahab mnoge ovce in goveda za njim in za ljudstvo, ktera je bilo ž njim; in učil ga je, da bi šel zoper njega v ramot-gilead.
2Chr.18.3   in achab, kralj izraelski, reče jošafatovi, kralju judejskomu: hoćeš li šel z menoj v ramotu v gileadu? in reče mu: kakor jaz, tako tudi ti, kakor tvoj ljudstvo, in moj ljudstvo z seboj na boj.
2Chr.18.4   in reče jošafat izraelskemu kralju: iščaj se torej danes, kar je gospod.
2Chr.18.5   tedaj se zbere izraelski kralj proroke, četiri sta moža, in jim reče: hodim li na boj na ramot-gilead, ali da se ne morem? in odgovoré: pojdi, in bog ga bo predal kralju v roko.
2Chr.18.6   ali reče jošafat: je li še še prerok gospodov, da bi ga prosili?
2Chr.18.7   in reče kralj izraelski jošafatovi: še je še eden človek, skrbi, da bi se vprašali gospoda; ali jaz ga nenavidím, ker mi ne prorokuje dobro, nego dobro; tako je micheja, sin jimljev. in reče iosafat: ne govori tako kralj!
2Chr.18.8   in pokliče izraelski kralj eden skopnika, in reče: brzo pripelj mikheia, sina jimljevega.
2Chr.18.9   kralj izraelski in jošafat, kralj judovski, sedeli so vsak na prestole svojem, oblečeni v obleke, in sedeli so na kraji vrata samarijske; in vsi preroki prorokujo pred njimi.
2Chr.18.10  in sedekija, sin kenaanov, napravi sebi železne rogi, in reče: tako govori gospod: s tem bodeš udaril aramejce, dokler se ne izpolniš.
2Chr.18.11  in vsi prerokovi prorokujo tako, govoreč: pojdi v ramot-gilead, in uspeš se; ker gospod ga bo predal kralju v roko.
2Chr.18.12  in angelj, kteri je šel pokličati mijejo, reče mu: glej, preroki so po enem ustih govoré dobro kralju; in naj bi bila beseda tvoja kakor eden od njih, in govori dobro.
2Chr.18.13  pa reče mihej: zhiv je gospod, kar mi reče bog moj, to bom govoril.
2Chr.18.14  ko je prišel k kralju, reče mu kralj: mikaja, pojdemo li na boj na ramot-gilead, ali da se ne morem? on mu pa reče: pojdi, in blagopospeh se boste predali v roke svoje.
2Chr.18.15  in kralj mu reče: kolikrat naj te zaklinjam, da mi ne govoriš, razen resnico v imenu gospodovem?
2Chr.18.16  on pa reče: videl sem ves izrael razpr po gorama, kakor ovce, ktera niso pastirja. in gospod reče: nekteri imajo gospodara; naj se vrne vsak v dom svoj v miru.
2Chr.18.17  in kralj izraelski reče jošafatovi: nisem ti rekel, da mi ne prorokuje dobro, nego zlo?
2Chr.18.18  on pa reče: poslušajte tako besedo gospodovo: videl sem gospoda sedečega na prestole svojem, in vse nebeško vojska stajali po desno in z levo.
2Chr.18.19  in reče gospod: kdo naj prebode ahaba, kralja izraelova, da bi šel in padl v ramot-gilead? in eden reče tako, a drugi tako.
2Chr.18.20  in izide se duh, in stopi pred gospodom, in reče: jaz ga bom prevolil. in gospod mu reče: čemu?
2Chr.18.21  on pa reče: pojdem, in bodem v ustih vseh prerokov njegovih v ustih vseh prerokov njegovih. in on reče: preklinjaj se, in moči; izidi in storí tako.
2Chr.18.22  in sedaj, glej, dal je gospod duh lažljiv v ustih vseh prerokov tvojih, in gospod je govoril zoper tebe hudo.
2Chr.18.23  tedaj se približa sedekija, sin kenaanov, in udarí mikeja na čelo, in reče: po kakošem poti je šel duh božji od mene, da ti govori?
2Chr.18.24  in mihej reče: glej, vidiš te dan, kedar vnideš v pokoje iz pokoje, da se skriješ.
2Chr.18.25  in kralj izraelski reče: vzemite mijejo, in odpeljite ga k amonu mestu mestu, in k joasu, sinu kraljestvo,
2Chr.18.26  in rečite: tako govori kralj: položite tega v ječo, in dajte ga kruha žalosti in vode žalosti, dokler se ne vrnem v miru.
2Chr.18.27  pa reče mihej: če se vračeš v miru, ne govori gospod v meni; poslušajte vsi ljudstvo.
2Chr.18.28  in pride kralj izraelski in jošafat, kralj judovski, zoper ramot-gilead.
2Chr.18.29  in reče kralj izraelski jošafatovi: prekril se bodem, in vnidem v boj; ti pa obleči obleke svoje. in zakleje se kralj izraelski, in vnide v boj.
2Chr.18.30  kralj aramejski je zapovedal vélikim vojskom, kteri so bili ž njim, govoreč: ne bojte se zoper malega in veliko, nego samo z kraljem izraelovim.
2Chr.18.31  in zgodí se, ko so videli véliki vojske jošafata, rekó: to je izraelski kralj. in obročili so ga, da bi bojali vojsko. ali iosafat zakriče, in gospod ga je pomagal, in odvrnil jih je bog od njega.
2Chr.18.32  in ko so videli vojske vojske, da ni bil izraelski kralj, odvrnili so se od njega.
2Chr.18.33  ali neki človek je naredil lučnega luč, in udaril je kraljestvo izraelovega između vrha in panja. in reče ječi svoji: obrati se, in izpelji me iz boje, ker sem ranjen.
2Chr.18.34  ali se je postala boj v tem dan, in kralj izraelec je storil na svojem kolesnici pred sirijci do večeri; in umrl je, ko je solnce zašlo.
2Chr.19.1   in jošafat, kralj judski, se vrne v miru v hišo svojo v jeruzalemu.
2Chr.19.2   in izšel mu je jehu, sin hanani, prerok, in reče kralju jošafatu: pomagaš li, da pomagaš krivičnemu, in ljubiš, kteri sovraži gospoda? za to je na tebe jeze od gospoda.
2Chr.19.3   ali dobra beseda se je našla v tebi, ker si izpeljal ašere iz zemlje, in prevrnil si srce svoje, da iščeš boga.
2Chr.19.4   in prebival je jošafat v jeruzalemu; in izide se zopet v ljudstvo od beer-šebe do gore efrajimovega, in vrne jih k gospodu bogu očetovih.
2Chr.19.5   in postavil je sodniki v vsej tvrdih mestih judejske, v mestu in v mestu.
2Chr.19.6   in reče sodijo: vidite, kaj delate vi; ker ne sodite za človeka, nego pred gospodom, in je z vami po sodbi.
2Chr.19.7   bodite torej strah gospodov na vas; varujte se, in delajte se; kajti v gospodu, bogu našem, ni krivičnosti, ni obličja, in ne vzemó darove.
2Chr.19.8   in v jeruzalemu je postavil josafata levitov in levitov in poglavarja izraelskih, za pravičnost gospodovo in za sodi. in prebivali so v jeruzalemu.
2Chr.19.9   in zapovedal jim je, govoreč: tako delajte v strahu gospodovem v resnici in v srcu srca.
2Chr.19.10  v vsakem pravičnosti, ktera je prišel na vas od vaših bratov, kteri prebivajo v mestakh svojih, po krvi, in po pravici, in po zapovedi, in postave, in pravičnosti; razločite jim, da se ne grešé zoper gospoda, in da se ne ogledi na vas in na vaših bratov; tako delajte, in ne boste grešili.
2Chr.19.11  in glej, azarja véliki duhovnik nad vami v vsakem besedo gospodovo, in zebadja, sin jišmaelov, knez judovski, za vsako rečeno kraljestvo; in pismarji in leviti pred vami. krepčite se, in delajte se; in gospod bode z dobrimi.
2Chr.20.1   a po tem so prišli sinovi moapski in sinovi amonovi, in ž njimi izmed mejancev, pridejo k josafatu na boj.
2Chr.20.2   in pridejo in oznanjajo josafatu, govoreč: prišel je na te veliko mnoštvo po tej strani morja, od sirije; in glej, oni so v asason-tamara, to je v en-gedi.
2Chr.20.3   in se se uplaši, in dal je iosafat obličje svoje, da bi iščel gospoda; in oznanjeval je post po vsem judeji.
2Chr.20.4   in zberejo se juda, da bi prosili gospoda; in iz vseh judov je prišel, da iščejo gospoda.
2Chr.20.5   in vstal je iosafat v zboru judovega in jeruzalema v hiši gospodovi, pred novem predvorjem,
2Chr.20.6   in reče: gospod, bog očetov naših, ne si li ti bog na nebesih, in ti si gospodoval nad vsemi kraljimi narodov? in v roku tvojem je moč in moč, in ni nikogar, da bi se postavil zoper tebe.
2Chr.20.7   nisi li ti, bog naš, izganjal prebivališče tega zemlje pred obličjem ljudstva tvojega izraela? in dal si ga semeno abrahamu, hlapcu tvojemu, vekomaj?
2Chr.20.8   in prebivali so v njem, in postavili so v njem svetišče imenu tvojemu, govoreč:
2Chr.20.9   če pride na nas zlo, meč sodbo, smrt, mor in glad, postavimo se pred tem dom in pred teboj, ker ime tvoje je v tem hiši, in kličemo k tebi iz stiske svoje, in ti boš slišal in zveličal.
2Chr.20.10  in sedaj, glej, sinovi amonovi in moapci in sinovi seir, k katerim nisi dal izraelu, da bi šli, ko so šli iz zemlje egipetske, ker so se odpelili od njih, in niso jih pogubili.
2Chr.20.11  in sedaj, glej, oni pridejo na nas, da bodejo izšli, da bi nas izpeljali iz dežele, ktero si nam dal.
2Chr.20.12  bog naš, ne boš im sodil? ker v nas ni moč zoper to veliko množico, ktera je prišlo zoper nas, in ne vémo, kaj bomo storili, nego na te je oči naše.
2Chr.20.13  in ves juda stoji pred gospodom, tudi otroci njihovi in žene njih.
2Chr.20.14  in na jahaziela, sina zaharjina, sina benajina, sina jaela, sina matanijina, levijeva, kteri je bil z asafovih sinov, pride duh gospodov v zboru.
2Chr.20.15  in reče: poslušajte, ves juda in stanovniki jeruzalema, in ti, kralj josafata! tako vam govori gospod: ne bojte se in ne bojte se tega veliko ljudstva, ker ne vam je boj, nego boga.
2Chr.20.16  jutro sedite na njih; glej, pridejo po popelji size, in najdete jih na kraji reke, na puščavi jerihela.
2Chr.20.17  ne bojte se vam sramoti. zberite se, in vidite blaginjo gospodovo s vami, juda in jeruzalem; ne bojte se, in ne bojte se; jutro izidite pred njih, in gospod bode z vami.
2Chr.20.18  in pogleda josafata pred obličjem svojem, in vsi judejci in jeruzalemci so padli pred gospodom, in klanjali so se gospodu.
2Chr.20.19  in vstali so leviti od levijevih in korahovih, da bi hvalili gospoda, boga izraelova, s močnim glasom v visoko.
2Chr.20.20  in vstali so jutro jutro, in izidejo v puščavo tekoje; in ko so izšli, stal je jošafat, in reče: poslušajte me, juda in stanovniki jeruzalemski! verujte v gospoda, boga svojega, in boste se držali; verujte prerokove njegovega, da boste uspevali.
2Chr.20.21  in sovetovavši se z ljudstvom, postavil je peči gospodu, da bodejo hvalili in hvaliti svetišče, ko so šli pred vojsko, in govorili so: slavite gospoda, ker vekomaj je milost njegova.
2Chr.20.22  in ko so začali hvaliti in slaviti, dal je gospod vojsko, da se boje zoper sinovi amonovi in moapci, in zoper gore seir, kteri so šli proti judu, in so se pobili.
2Chr.20.23  ker so se povzdignili sinovi amonovi in moapci na stanovnike gore seir, da bi pogubili in pogubiti; in ko so izpolnili stanovnike seir, postavili so se eden drugega, da bi se iztrebili.
2Chr.20.24  ko so pa juda prišli na stražilo na puščavi, in pogledajo se na mnoštvo, in glej, mrtvi so padli na zemljo, in nihče se ni rešil.
2Chr.20.25  in prišel je jošafat in ljudstvo njegovo, da so zgrabili njih plijen, in našli so, da so veliko dobi, in razbojnih več; in zabrali so se; in tri dnî so grabili plijen, ker so veliko veliko.
2Chr.20.26  a četvrti dan se zberó v dolini blagoslove; kajti tam so blagoslovili gospoda. za to se je imenoval to mesto dolinu beraka do današnjega dnî.
2Chr.20.27  in vrnili so se vsi judejci in jeruzalemci in jošafat pred njimi z radostjo, ker jih je gospod radoval od njih neprijatelja.
2Chr.20.28  in vnidejo v jeruzalem s psaltiriami in citarami in trubami v dom gospodovo.
2Chr.20.29  in strah gospodovo pride na vse kraljestvo zemlje, ko so slišali, da je gospod voeval zoper sovražnikov izraelovih.
2Chr.20.30  in prebivala je kraljestvo jošafatovo, in dal mu je bog njegovo odpočinutje.
2Chr.20.31  in kraljeval je iosafat nad judom. trideset in pet let je bilo, ko se je zgodilo, in kraljeval je dvadeset in pet let v jeruzalemu. ime mu je bilo ime azuba, dcera šilhijeva.
2Chr.20.32  in hodil je po vostih očeta svojega asa, in ne odide od nje, da je delal to, kar je pravo v očích gospodovih.
2Chr.20.33  ali povzdigni so visoko visoko, in narod je še ne vrnil srca svojega k bogu očetov svojih.
2Chr.20.34  a ostala dela jošafata, prvi in poslednji, zapisani so v zapiših jehua, sina ananijevega, kteri je zapisano v knjigi izraelskih kraljeva.
2Chr.20.35  potem je postal jošafat, kralj judovski, z ahazijo, kraljem izraelskemu, kteri je postal krivico.
2Chr.20.36  in so se napravili s njim, da bi napravili ladje, da odidejo v tarsis; in napravili so ladji v esjon-geber.
2Chr.20.37  in eliezer, sin dodijo iz mareša, prerokoval je zoper josafata, govoreč: ker si se postal z ahazijem, razbil je gospod tvojo delo. in ladje so se razbili, in niso mogli iti v tarsis.
2Chr.21.1   in spočinjal se je jošafat z očetami svojimi, in pokopali so se pri očevih njegovih v mestu davidovo. in zakraljeval se je na njegovo mesto joram, sin njegov.
2Chr.21.2   in imajo bratje, sinovi josafata: azarja in jehiel, in zaharija in azarja, in mikael in safatja; vsi ti so sinovi josafata, kralja judejskoga.
2Chr.21.3   in dal jim je oče njih mnogo darov: srebro, in zlato, in čast, in z ukrepljeni mesta v judeji; ali kraljestvo je dal joramu, ker je ta prvorojenj.
2Chr.21.4   ko je vstal joram na kraljestvo svoje, in prepeval se je, pogubil je med mečem vse brate svoje, a tudi nekteri od izraelskih knezov.
2Chr.21.5   trideset in dva let je joram, ko je zakraljeval, in osem let kraljeval v jeruzalemu.
2Chr.21.6   hodil je pa putem izraelskih kraljeva, kakor je storil dom ahabov, ker je bila hčera ahabov za žena; in delal je to, kar je zlo v očích gospodovih.
2Chr.21.7   ali gospod ne hoče pogubiti davidovo hišo za voljo zaveze, katero je sklopil z davidom, in kakor je govoril, da bi mu dal svetilnik in njegovim sinovima po vsej dnevih.
2Chr.21.8   v tistih dnevih odstopili se edom zoper judejo, in postavijo nad seboj kralja.
2Chr.21.9   in šel je joram z vélikami svojimi, in s vsemi konci svojimi. in vstala je noč, in udaril je edomce, kteri so ga okružili, in vojske vojske.
2Chr.21.10  tako se je odvrnil edom od judeje do današnjega dné; tedaj se je v to čas prestopil libna od njegove roke, ker je popustil gospoda, boga očetov svojih.
2Chr.21.11  tudi on je postavil visoko visoko v judejskim mestakh, in izpolnjeval je prebivališče jeruzalemske, in zabludil je juda.
2Chr.21.12  in pride k njemu pismo od preroka elia, govoreč: tako govori gospod, bog davida, očeta svojega: za to, da nisi hodil po vostih josafata, očeta svojega, in po potih asa, kralja judovega,
2Chr.21.13  nego hodil si po putih kraljevih izraelskih, in zabludil si judje in jeruzalemske stanovnike, kakor je hodila dom ahabov, in pogubil si brate svoje, sinovi očeta tvojega, kteri so boljši od tebe,
2Chr.21.14  glej, gospod bode udaril veličastno na ljudstvo tvoje, in v sinovih tvojih, in v ženih tvojih, in v vsej jelih tvojih.
2Chr.21.15  in ti si v bolesti bolezni, v bolezni utrobe tvoje, dokler ne izide v bolezni tvoje od bolezni od dnî do dnî.
2Chr.21.16  in zbudil je gospod proti joramovi filistejce in aravice, kteri so bili pri etiopih.
2Chr.21.17  in šli so zoper juda, in potegnili so ga, in odvrnili so vse prave, ktera so našli v kraljestvu kraljestvu, in njegove sinove in njegove žene; tako mu ni ostalo sina, razen ahazja, najmanjši od sina njegovega.
2Chr.21.18  in po tem vsem ga je udaril gospod v njih trebuh bolečino, ktera ni ozdravljenja.
2Chr.21.19  in zgodí se od dnî do dnî; in ko je prišlo črez dva dnî, izide mu trebuh s boleznijo, in umrl je v hudobnim bolečih; in ljudstvo njegovo ne prinese žalost za njim, kakor so postali za očetove njegove.
2Chr.21.20  trideset in dva let je bilo, ko se je zgodilo, in kraljeval je osm let v jeruzalemu; in šel je, in ne popeljal; in pokopali so ga v mestu davidovo, ali ne v grobnih kraljevih.
2Chr.22.1   in postavili so se stanovniki jeruzalemske ahazijo, najmanjega sina njegovega, za kraljestvo; kajti vse starešine, kteri so bili prišli z arabami, pobili so razbojniki. in kraljeval je ahazja, sin jorama, kralja jorama.
2Chr.22.2   dvadeset let je ahazjaja, ko je zakraljeval, in kraljeval je eno leto v jeruzalemu. mati mu je bilo ime atalija, kći amvrijeva.
2Chr.22.3   tudi on je hodil po putih hiše ahabovega, ker mati mu je bila sovetnik, da greši.
2Chr.22.4   in delal je to, kar je zlo v očích gospodovih, kakor dom ahabov, ker so mu bili sovetniki po smrti njegovem, da ga pogubijo.
2Chr.22.5   in po njih sovetakh je hodil, in šel je z joramom, sinom ahabovim, na boj proti hazaelu, kralju aramejskomu, v ramot gilead. in strelci so bili udarili jorama.
2Chr.22.6   in vrne se joram, da se ozdravlja v jizreel od ran, ktere so ga aramejci bili bili v ramu, ko so se bojali zoper hazaela, kralja sirijske. in ahazja, sin jorama, kralj jorama, snide, da se vidi jorama, sina ahabovega, v jizreel, ker je bil bola.
2Chr.22.7   ali od boga se je zgodilo ahazja, da pride k joramu; in ko je prišel, izide z joram zoper jehua, sina nimšijevega, kterega je bil pomazal gospod, da pogubi dom ahabov.
2Chr.22.8   in zgodí se, ko je jehú sodelal zoper ahabovo hišo, najde judske vélice in bratje ahazjina, kteri so služili ahazji, in pogubi jih.
2Chr.22.9   in hotel je iščati ahazijo, in zgrabijo ga, ko se je ozdravil v samariji; in odpeljejo ga k jeejovi, in pobili so ga; in pokopali so ga, ker so rekli: sin jošafata, kteri je iščel gospoda po vsem srcu svojem. in v domu ahazji ni bilo nikogar, kteri bi mogli pomagati kraljestva.
2Chr.22.10  ko je pa atalija mati ahazjina videl, da je sin njeno umrla, vstala je, in pogubi vse kraljestvo kraljestva doma judova.
2Chr.22.11  a jošabbeth, kći kraljeva, vzala je joasa, sina ahazjina, in zakrila ga iz sredi kraljevih sinova, kteri so bili umorili, in položil ga je tudi kočinu njegovega v kamnišče. tako ga je skrila jošeba, dcera kralja jorama, žena svećenika jehojada; in skrila ga je pred atalijo, da ga ne bi pogubila.
2Chr.22.12  in bil je z njimi v božjej hiši šest let; in atalija je kraljevala nad zemljo.
2Chr.23.1   a v sedmém godit je jehojada, in zgrabi stotnikov, azarja, sina joramovega, in jišmaela, sina johohanovega, in azarja, sina obedova, in maaseja, sina adajina, in elisafana, sina zaharjina.
2Chr.23.2   in obidovali so judje, in zbrali so levite iz vseh mesta judova in poglavarje očetov izraelovih, in pridejo v jeruzalem.
2Chr.23.3   in vse zbor sklopi zavezo v domu božjem z kraljem. in jojada jim reče: glej, sin kraljev naj kraljuje, kakor je govoril gospod za hiše davidovih.
2Chr.23.4   to, kar boste storili: trećina od vas, kteri vnidejo v soboto, od svećeničkih in levitskih stvari,
2Chr.23.5   in trećina za kraljestvo kraljestvo, in trećina pri vratih srečnih, in ves ljudstvo v predvorjih doma gospodovo.
2Chr.23.6   ali naj ne vnide v hišo gospodovo, razen svećenici in leviti, kteri so služabniki; oni naj vnidejo, ker so sveti; in ves ljudstvo naj bode držal službu gospodovo.
2Chr.23.7   in leviti naj bodejo otočili kralja, vsak človek v ruci svoji; in kdor vnide v hišo, naj se pogubi; in vi bodite z kraljem, ko bo prišel in izhaja.
2Chr.23.8   in postavijo se leviti in ves juda po vsem, kar je zapovedal svećenik jojada; in vjeli so vsa svoje moža od početka v soboto, in so, kteri so izšli v soboto; ker jojada ne je prepustil dél službe.
2Chr.23.9   in kralj jojada dade njim poglavarje, in štiri, in štiri, katere so bili za kralja davida v hiši božji.
2Chr.23.10  in postavil je ves ljudstvo, vsak po svojem zbroji, od desni strani doma do levo strana, od oltarja in doma, okolo kralja.
2Chr.23.11  in izpeljejo sina kraljevo, in položili so na njega kraljestvo in pričanje, in postavili so ga za kraljem; in pomazajo ga jojada, in sinovi njegovi, in rekó: da živi kralj!
2Chr.23.12  ko je pa atalija slišala glas ljudstva, ktera je hodila in hvala kralja, prišla je k kralju v dom gospodov.
2Chr.23.13  in pogleda, in glej, kralj stoji na mestu svojem pri vkhodi, in poglavarji in trube pri kraljem; in ves ljudstvo se je radoval, in vse ljudstvo se je veselil, in trubili so trube, in prepevači s muzikami, kteri so hvalili hvalo. tada atalija razdarí oblačilo svoje, in zakriče: zgrabeno!
2Chr.23.14  tedaj izide jojada, in ukazal je jojada stotniku in vojskom vojskovemu, in reče jim: izpeljite ga izpred hiše; in kteri so za njo sledovali, naj bi poginil mečem. ker svećenik reče: naj ga ne morí v hiši gospodovem.
2Chr.23.15  in dali so jej zaklad, in prišla je po vratih konjih, ktera je bila pred kraljem kraljem, in ubijejo ga tam.
2Chr.23.16  in jojada napravi zaveze med seboj, med ljudstvom in kraljem, da bi bili ljudstvom gospodovem.
2Chr.23.17  in vsi ljudski ljudstvo vnidejo v dom baalov, in razodeli so ga; in žrtvenike in maličke njegove razbijo, in matana, svećenika vaalovo, pogubili so pred oltáromi.
2Chr.23.18  in izročil je jojada službe v hiši gospodovo, v roke levitov in levitov, ktere je david razdelil po hiši gospodovem, da prinesó žrtvov gospodu, kakor je pisano v postavi mojzesu, v veseljem in pesem, za voljo davida.
2Chr.23.19  in postavil je vratniki pred vrata doma gospodova, da ne bi všel nečistega v nič nečistega.
2Chr.23.20  in vzel je poglavarje, in poglavarje, in poglavarje ljudstva, in ves ljudstvo zemlje, in izpelili so kralja v dom gospodov; in prišli so iz vsako vsa vrata v kraljevo dvor, in posadili so kralja na kraljestvo kraljestvo.
2Chr.23.21  in radoval se je ves ljudstvo zemlje, in mesto je počita, ker so atalijo pogubili mečem.
2Chr.24.1   sedem let je joaša, ko je bil kraljal, in kraljeval je četrdeset let v jeruzalemu. ime materi mu je bilo sibia iz beer-šebe.
2Chr.24.2   in joaš je delal to, kar je pravo pred gospodom po vsi dnevi svećenika jehojady.
2Chr.24.3   in hotel ga je jojada dva žene; in rodil mu je sinove in žene.
2Chr.24.4   in zgodí se po tem, in joaš je bil v srcu, da se naprave dom gospodov.
2Chr.24.5   in zbere svećenike in levite, in reče jim: pojdite v mesta judovske, in zberite iz vseh izraelaca novega srebra, da izpolnjete dom boga svojega rok po leto; in pospečajte se. ali levijevci niso se hrepenili.
2Chr.24.6   in kralj pokliče poglavarja jehojada, in reče mu: za kaj nisi pregledal levitov, da bi odnesli iz judeje in iz jeruzalema to, kar je postavljen mojzes, mojega človeka, in zboru izraelovega v šator sastanka?
2Chr.24.7   ker krivičnega atalija in sinovi njegovi so razodili božjo dom; in vse, kar je posvetilo svetišče gospodovo, delali so za vaalove.
2Chr.24.8   in kralj reče: naj se postavijo jezika, in položili ga pri vratih doma gospodovo.
2Chr.24.9   in oznanjevali so v judeji in jeruzalemu, da prinesó gospodu, kakor je rekel mojzes, hlapca božji, na izraelu v puščavi.
2Chr.24.10  in vsi véliki in vsi ljudstvo so dajali, in nosili so in vrgli v ječo, dokler se ne napolni.
2Chr.24.11  in zgodí se, ko so nosili kip za kraljeve poglavarje, in ko so videli, da je bilo mnogo srebra, pride pisar kraljev in poglavarj vélikega duhovnika, in izpeljali so kip, in izpeljali so ga na njegovo mesto. tako so delali dan po dnevi, in sobrali so mnogo srebra.
2Chr.24.12  in dal so ga kralj in jojada njim, kteri so delali službo za službo v hiši gospodovo; in najeli so kamenje in ročnike, da se napravljajo dom gospodovo, in železni in medi, da pripravijo dom gospodov.
2Chr.24.13  in delali so, kteri so delali to delo, in delali so vekomaj v njih roke; in postavili so dom gospodovo na stavljenje svoje, in obsodili so ga.
2Chr.24.14  in ko so izpolnili, pripeljali so za kralja in jehojada to, kar je ostalo srebro, in delali so posuče za dom gospodovo, posud za službo, in darove, in darove zlatnih in srebrnih; in prinosili so se vedno paljenice v hiši gospodovo po vseh dnevih jehojadovih.
2Chr.24.15  in vstane jojada, in izpolnil se je dnî; in umrl je, ko je bilo sto trideset let, ko je umrl.
2Chr.24.16  in pokopali so ga v mestu davidovo z kraljem, ker je storil dobro v izraelu, in zoper boga in za hišo njegovo.
2Chr.24.17  ko je pa umrl jojada, pridejo judske knezovi, in poklonili so se kralju; in kralj jim je uslišal.
2Chr.24.18  in izpustili so gospoda boga očetov svojih, in služili so ašere in idolih; in postane jeze na judje in na jeruzalem za to krivico.
2Chr.24.19  in poslal je k njima proroke, da jih vračajo k gospodu; in oni so jim pričali, ali niso poslušali.
2Chr.24.20  in duh božji je obudil azarja, sina svećenika jehojadova, in on se stal pred ljudstvom, in reče jim: tako govori gospod: za kaj boste prešli zapovedi gospodove? ne boste se uspevali; ker ste ostavili gospoda, in on vas je ostavil.
2Chr.24.21  in zasramovali so se zoper njega, in kamenjali so ga po povelji joasa, na dvorih domu gospodovo.
2Chr.24.22  in joaš se ni spomenil milosti, katero je storil jojada, njegov oče, za njim, in pogubi sina njegovega. in ko je umrl, reče: gospod naj vidi in sodi.
2Chr.24.23  in zgodí se po konci leto, da je prišel zoper njega vojska aramejski, in pridejo na juda in jeruzalem, in pogubili so vsi véliki vojske v ljudstvu, in vse njih plijen poslali kralju damask.
2Chr.24.24  ker se je bilo malo moža prišlo vojska sirijsko, ali ga je gospod predal v njih roke veliko moč, ker so izpustili gospoda boga očetov svojih. in zoper joasa so sodili sodbe.
2Chr.24.25  in ko so se odšli od njega, ko so ga ostavili v velikim bolezni, postavili so se zoper njega hlapci njegovi za voljo krvi sina svećenika jehojadova, in položili so ga na postelji njegovem, in on je umrl. in pokopali so ga v mestu davidovim, ali niso ga pokopali v grobnih kraljevih.
2Chr.24.26  to so, kteri so se sodili zoper njega, zabad, sin amamovega amonička, in jozabad, sin moabiječega šimrita.
2Chr.24.27  a njegovi sinovi, kteri so prišli k njemu, in to, kar je pripravljen k njemu, in to, kar je zgodilo, se je zapisano v knjigi kraljevih. in postavil je amasija, sin njegov, vmesto njega.
2Chr.25.1   bilo je pet in pet let, ko se je zakraljeval amatsija; in dvadeset in devet let je kraljeval v jeruzalemu. ime materi mu je bilo joaddan iz jeruzalema.
2Chr.25.2   in delal je to, kar je pravo v očích gospodovih, ali ne z čistim srcem.
2Chr.25.3   in zgodí se, ko je postavila kraljestvo v njem, pogubi otroke svoje, kteri so bili pogubili kralja, njegovega očeta.
2Chr.25.4   a njih sinova ni pogubil, kakor je pisano v postavi gospodovem, kakor je pisano, ko je zapovedal gospod, govoreč: ne bodejo pomrli očetje za otroke, in sinovi naj ne umirajo za očeta, nego vsak za voljo svoje krivice.
2Chr.25.5   in zbral je amasja judje, in postavil jih po hlapcev svojih, za jezerje in stotnike, po vsem judeji in jeruzalemu; in pobrosil je od dvajdeset let in več, in najde jih trista tisoč mogočnih, kteri so izšli za boj, kteri so držali koplje in štito.
2Chr.25.6   in najel je iz izraela sto tisoč možnih vojske za sto talenta srebra.
2Chr.25.7   in pride k njemu božji človek, govoreč: kralj, naj ne hodi z teboj vojska izraelova, ker gospod ni z izraelom, z vsemi sinovi efrajimovim.
2Chr.25.8   ker si, potegni se, potegni se v tem, in gospod te bode podložil pred sovražnikom, ker bog ima pomoč in pomoč.
2Chr.25.9   in amatsija reče človeku božji: kaj kaj bom storil z sto talentos, ktere sem dal vojskom izraelskemu? in božji človek reče: gospod je, da ti dá bolje od tega.
2Chr.25.10  tedaj je amazja odločil vojsko, ktero so prišli k njemu iz efrajimovih, da odidejo na svoje mesto. in zažalostili so se več na judje, in vrnili so se v svoje mesto v ječo žalosti.
2Chr.25.11  in amasja se ukrepi, in povede ljudstvo svoje, in odide v dolinu solo, in udaril jih je deset tisoč iz seira.
2Chr.25.12  in deset tisoč zapeljejo sinovi judovi, in pripeljejo jih na vrg skala, in vrgli so jih z kraja skala, in vsi se razdrjajo.
2Chr.25.13  ali vojska, ktera je amasija povrnil, da bi ne šli s njim na boj, padli so na judejske gradove, od samarije do bethorona, in pobili so jih tri tisoči, in zabrali so veliko plijen.
2Chr.25.14  in zgodí se, ko je prišel amazja, da je udaril edomce, pripeljal je bogove secijevih, in postavil jih sebi za bogove, in klanjal se je pred njimi, in kadil jim je.
2Chr.25.15  za to se je zgodilo jeze gospoda na amasja, in poslal mu je preroke, kteri mu je rekel: kaj si iščel bogove ljudske, kteri niso izpelili ljudstva svojega iz roke tvoje?
2Chr.25.16  in zgodí se, ko mu je govoril, reče mu: ali ti je dal kraljevo sovetnik? čuj, da se ne boš udaril? in prerokoval je prerok, in reče: vém, da je poželel pogubiti te, da si to storil, in nisi poslušal mojega soveta.
2Chr.25.17  in soveti amasja, in poslal je k joasu, sinu joahaza, sina jejeva, kralja izraelova, govoreč: pojdi, pokažimo se pred obličjem.
2Chr.25.18  in poslal je joaš, kralj izraelski, k amatsiji, kralju judovskomu, govoreč: trnja, ki je na livanu, poslal je k libanonskomu cedru, govoreč: daj hčer svojo sinu mojemu za ženo. in glej, zveri zveri, kteri je na libanu, prišli so, in potopali so trnjo.
2Chr.25.19  rekel si: glej, ti si bil udaril edomce, in srce tvoje se je pogodila; sedi se sedaj v hiši svojem. kaj bi se zgrabil na krivico, da padneš ti in juda z teboj?
2Chr.25.20  ali amazja ne posluša, ker je bilo od boga, da bi ga predal v rok, ker so iščeli edomskih bogov.
2Chr.25.21  in prišel je joaš, kralj izraelski, in videli so se, on in amatsija, kralj judovski, v betsemes, kteri je z judom.
2Chr.25.22  in juda se je udaril pred izraelom, in bežali so vsak v šator svoj.
2Chr.25.23  in amasja, kralja judovega, sina joašova, sina joašova, dobil je joaš, kralj izraelski, v betsemes, in pripeljal ga v jeruzalem, in razori jeruzalemski zid od efrajimovih vrata do vrat naročnih.
2Chr.25.24  in vzeme vse zlato in srebro in vse več, ktera se je našla v hiši gospodovem pri oved-edoma, in zaklady doma kraljeva, in zasečnike, in vrne se v samarijo.
2Chr.25.25  in živio je amasja, sin joašev, kralj judski, po smrti joaša, sina joahazova, kralja izraelova, pet in pet let.
2Chr.25.26  a ostala dela amazja, od prvih do poslednjih, niso li zapisani v knjigi judejskih in izraelskih?
2Chr.25.27  in v času, ko se je amazja odstopil od gospoda, postavijo zoper njega obličje, in pobežal je od jeruzalema v lakis; in poslali so za njim v lakis, in pogubili so ga tam.
2Chr.25.28  in vzeli so ga na konjih, in pokopali so ga z očetom svojimi v mestu davidovim.
2Chr.26.1   in ves juda ljudstvo vzel uzijo, kteri je bilo šestnaest let, in postavijo ga za kraljestvo vmesto amazja, očeta njegovega.
2Chr.26.2   on je zgrabil elat, in odvrati ga judovi, po to, ko je kralj počinil z očetove svojimi.
2Chr.26.3   šestnaest let je uzija bilo, ko je kraljeval, in petdeset in dva let kraljeval v jeruzalemu. ime materi mu je bilo jekolja iz jeruzalema.
2Chr.26.4   in delal je to, kar je pravo v očích gospodovih, kakor je delal amazja, oče njegov.
2Chr.26.5   in iškal je boga v dnéh zaharija, kteri je bil razumel v strahu gospodovem; in v dnéh, ko je iščel gospoda, daroval mu je bog.
2Chr.26.6   in izide, in boril je se zoper filistejce, in razodel je zid gata, in zid jabne, in zid ašdodovega; in sagradil je gradove v ašdodu in v mestakh filistejskim.
2Chr.26.7   in krepčal ga je bog zoper filistejce, in zoper arabske, kteri so prebivali v gur-baal, in zoper meunovce.
2Chr.26.8   in amonici dajali so dar jaziji; in ime njegovo je postala do prihoda do egipta, ker je bil več krepko.
2Chr.26.9   in odsodil je uzija veže v jeruzalemu, na bradskim vratih, in nad bramjo dolini in na roččih, in krepčal jih je.
2Chr.26.10  in postavil je veže v puščavi, in izročil je veliko studni, ker je imel mnogo skotov v šefeli in v šefeli, in vinogradnike, in vinogradnike v gorama in v karmelu, ker je ljubil vinogradnik.
2Chr.26.11  in uzija je imel vojsko, ktera je imel vojsko, kteri so izšli v vojsko za število, in njih število za voljo jeziela pismarja in maaseja sočnika, pod ročjo ananija, kterega je bilo z vélikami kraljem.
2Chr.26.12  vsak število poglavarja vojnih vojske za boj je dve tisoč šest stotina.
2Chr.26.13  in z njimi je vojska vojsko trista sedem tisoč in pet stotina, kateri so storili vojsko z močnim vojskom, da pomagajo kralju zoper sovražnika.
2Chr.26.14  in pripravil jim je ozija za vse vojska, štitove in kopih, in shlem, in pance, in luki in prave kamenje.
2Chr.26.15  in napravil je v jeruzalemu razločlene razločitelje, da bodejo na vežih in na ročinah, da bi vrgli strelo in velike kamenje. in zgodilo se ga je dalje daleč, ker se je čudila za pomoč, dokler se ne pomogla.
2Chr.26.16  ali ko je bil mogočni, povzdignil se je srce njegovo, da se pogubi, in pregrešil se je zoper gospoda, boga svojega, in vnide v tempelj gospodov, da kadi na kadilo kadilo.
2Chr.26.17  in prišel je za njim azarja duhovnik, in z njim osamdeset gospodnih duhovnikov močnih.
2Chr.26.18  in stali so pred kraljem uzijo, in rekó mu: ne, uzija, da kadiš gospodu, nego svećeničkim, sinovi aaronovim, kteri so posvetili kaditi. izidi iz svetišče, ker si se odvrnil, in ne bode ti to slavo od gospoda boga.
2Chr.26.19  in razgnalo se je uzija, in v roku mu je kadil kadil, da kadi kadilo; in ko se je zažaloval zoper svećenike, prošila se je prokaza na čelu njegovem pred duhovnikami, v hiši gospodovem, nad oltarjem kadilo.
2Chr.26.20  in ko se pride na njega véliki duhovnik in vsi véliki duhovni, in glej, on je bil prokazhjen na čele svojem; in pospevali so ga odtod, in sam se je hrepenil iziti, ker ga je obličil gospod.
2Chr.26.21  in kralj uzija je bil prokazhen noter do dné svojega smrti, in prebival je v opravljenem hiši leprov, ker se je odločil od hiše gospodovo. in jotam, sin njegov, je postavljen za postavo kraljestva, in sodil je ljudstvo zemlje.
2Chr.26.22  ostala namreč uzijina dela, prvi in poslednji, zapisano je izaija prerok, prorok izaja.
2Chr.26.23  in uspe je uzija z očetami svojimi, in pokopali so ga z očetami svojimi na polji grob kraljevih; kajti rekó: prokazhen je. in zakraljeval se je mesto njegovo joatam, sin njegov.
2Chr.27.1   dvadeset in pet let je joafam, ko se je stal kralovati, in šestnaest let je kraljeval v jeruzalemu. ime matere njegovega je bilo jeruša, dcera sadoka.
2Chr.27.2   in delal je to, kar je pravo v očích gospodovih, po vsem, kakor je činio ozija, oče njegov, nego ne vnide v tempelj gospodov. in ljudstvo je še prešlo.
2Chr.27.3   on je postal gorjé vrata doma božjega, in veliko je postal na zidinji ofel mnogo.
2Chr.27.4   in gradi je zgradil v krajih judovskem, in v mestih je postavil oblasti in veže.
2Chr.27.5   on je bil vodil z kraljem amonovim, in prepeval ga je; in dali mu so amonovi sinovi v to leto sto talentov srebra in deset tisoč kor pšenice in deset tisoč ječmenja. to mu dajali amonovi sinovi vsakemu in tretji leto.
2Chr.27.6   tako se je krepčal jotam, ker je pretvoril pot svoja pred gospodom, bogom svojim.
2Chr.27.7   a ostala dela jotama, in vse boj in dela njegova, glej, zapisani so v knjizi o judejskim in izraelskim kraljem.
2Chr.27.9   in joatam je počinel z očetami svojimi, in pokopali so ga v mestu davidovo. in zakraljeval se je po njem njegov sin ahaz.
2Chr.28.1   dvadeset let je ahaz, ko je bil kralj, in kraljeval je šestnaest let v jeruzalemu; in ne je delal to, kar je pravo v očích gospodovim, kakor david, njegov oče.
2Chr.28.2   nego hodil je po putih kraljevih kraljevih; in tudi delal je obličje idolima.
2Chr.28.3   in kadil je v dolini ben-hinom, in izpeljal je otroke svoje v ognji, po gnusnostjo narodov, ktere je gospod izganjal pred obličjem izraelovim.
2Chr.28.4   in kadil je in kadil na visokih visoh in na pastih, in pod vsako zelno drevo.
2Chr.28.5   izročil ga je pa gospod, bog njegov, v roke kralja sirijskega; in pobili so ga, in odpeljali so ga veliko izgnance, in odpeljejo ga v damask. in predal ga je tudi v roko kralja izraelova, kteri ga je porazil veliko.
2Chr.28.6   in pekah, sin remalijin, pobil je v judeji sto dvadeset in šest tisoč vojnih moža, ker so izpustili gospoda boga očetov svojih.
2Chr.28.7   in zikri, moč efrajimovo, ubil je maaseja, sina kraljeva, in azrikama, voenachalnika njegovega, in elkanu, ktera je bila za kraljestvo.
2Chr.28.8   in izraelci so odpelili iz njih bratov trista tisoč žen, žene in kćeri; in zabrali so jih veliko plijen, in odnesó plijen v samarijo.
2Chr.28.9   in bil je tam prerok gospodov, po imenu oded; in izide se pred vojskovo, kteri je prišel v samarijo, in jim reče: glej, gospod, bog očetov svojih, se je razsrdil na juda, in predal jih je v roke vaše, in ste jih pogubili s jezikom, kteri so došli do nebes.
2Chr.28.10  sedaj pa pravite, da boste sinovi judovi in jeruzalemci postati za hlapce in služabnike; ali niste li sami s vami, da boste pričali gospodu, bogu vašemu?
2Chr.28.11  poslušajte torej mene, in odpelite izgnance, ktere ste odpelili od bratov svojih, ker se je jeza jeza gospodovo na vas.
2Chr.28.12  in vstali so se véliki glavari efrajimovih, azarja, sin johovanov, in berekja, sin mešilemota, in jezekija, sina šalilovega, in amasa, sin hadlajev, proti tem, kteri so šli iz boj,
2Chr.28.13  in rekó jim: ne vpeljajte tu izgnance, ker se boste grešili zoper gospoda, vi pravite pridružiti grehe naše in krivice naše; ker velika je krivica naša, in jeza jeze je na izraelu.
2Chr.28.14  tedaj so se vojske odpuščali izgnance in plijen pred véliki in vse občine.
2Chr.28.15  in vstali so moža, kteri so bili poklicani po imenu, in vzeli so zapelje, in vsi, kteri so nagi, oblečili so iz plijen, in oblečili so jih, in dajali so jih, in dajali so jih, in dajali so jih, in pomazali so jih, in položili so jim na magarce vsak slabost, in odpeljali so jih v jerihon, mesto palmov, k svojim bratom. potem so se vratili v samarijo.
2Chr.28.16  v tem času je poslal ahaz k kraljem asirijskim, da ga pomagajo.
2Chr.28.17  kajti edomici so prišli, in pobili so judje, in zabrali so izgnanice.
2Chr.28.18  in filistejci so padli po mestakh šefela in judova, in vzeli so betsemes in ajalon in gederot, in soko in vesnice njegove, in timnu in vesnice njegove, in gimzo in zavisih njene, in gimzo in zavisih njene, in prebivali so tam.
2Chr.28.19  kajti gospod je ponižal judu za voljo ahaza, kralja judina, ker se je odvrnil krivico zoper gospoda.
2Chr.28.20  in prišel je k njemu tiglat-pileser, kralj asirski, in udaril ga je.
2Chr.28.21  in zgrabi ahaz hišo gospodovo in hišo kraljestva in vélikih, in dal je kralju asirskemu, ali mu ni pomoč.
2Chr.28.22  in ko je bil v nevolji njegovem, pridružilo se je zoper gospoda, kralj ahaz.
2Chr.28.23  in izgovarjal sem bogove damaskovih, kteri so me bili udarili, in reče: bodi videli, da so bogovi aramejskim, kateri so jih pomagali; jim bodem dal, da bi me povzdignili. ali oni so bili mu za pazuč, in vsem izraelu.
2Chr.28.24  in završi ahaz vekomaj v hiši gospodovo, in razbil jih je; in zatvoril je vrata doma gospodovo, in napravil je sebi žrtvenike po vsej kolenih v jeruzalemu.
2Chr.28.25  in v vseh krajih judejskim je napravil visoko visoko, da bi kadili drugim bogovima; in razdražili so gospoda boga očetov svojih.
2Chr.28.26  a ostala dela njegova in vse pravice njegove, prvi in poslednji, zapisani so v knjizi o judejskim in izraelskim kraljem.
2Chr.28.27  in uspe ahaz z očetami svojimi, in pokopali so ga v mestu, v mestu davidovo; in zakraljeval se je po njem njegov sin ezekija.
2Chr.29.1   ezekija je bil kraljeval, ko je bilo dvadeset in pet let, in kraljeval je dvadeset in devet let v jeruzalemu. ime mu je bilo ime abija, hčer zaharija.
2Chr.29.2   in delal je to, kar je pravo pred gospodom, po vsem, kakor je storil david, oče njegov.
2Chr.29.3   v prvi dan njegovega kraljestva, v prvem mesem, odpró vrata hiše gospodovo, in napravil jih je.
2Chr.29.4   in pripelje svećenike in levije, in postavil jih je na zadnji strani.
2Chr.29.5   in reče jim: poslušajte me, leviti! posvetite se torej, in posvetite dom gospoda boga očetov svojih, in izpelite nečisti iz svetišče.
2Chr.29.6   ker so se pregrešili očetje naši, in delali so, kar je zlo v očích gospoda, boga našega, in so ga odpustili, in odvrgli so obličje svoje od šatora gospodovo.
2Chr.29.7   in zatvorili so vrata tempeljna, in zagnali so svetilniki, in niso kadili kadilo, in niso prinosili žrtvov v svetišči bogu izraelovu.
2Chr.29.8   za to se je razpalal jeze gospodov zoper juda in jeruzalem, in on jih je predal za zvijačo, za sramoto in za zvijačo, kakor vidite svojim očima.
2Chr.29.9   in glej, padli so očetje vaši od mača, in sinovi vaši in kćeri naše in žene vaše so v plen.
2Chr.29.10  sedaj je v srcu, da napravimo zavezo z gospodom, bogom izraelovim, da se odvrne od nas jezo jeze svoje.
2Chr.29.11  poslušajte se sedaj, ker vas je izvolil gospod, da stanete pred njim in služiti, da boste mu služabniki in kadili.
2Chr.29.12  tedaj vstali leviti: mahat, sin amasajev, in joel, sin azarja, od kehatovega; in od merarijevih sinova: kis, sin abdi, in azarja, sin jehallelelov; in od geršonovega: joah, sin zima, in eden, sin joahov;
2Chr.29.13  in z sinovi elisafana: simri in jehiel; in od asafovih sinova: zaharija in matanija;
2Chr.29.14  in od hemanovih sinova: jehiel in šimej; in od jedutovih sinova: šemaja in uziel.
2Chr.29.15  in zbrali so brate svoje, in očistili so se, in posvetili so se po povelji kraljestvo po povelji gospodovem, da očisté dom gospodov.
2Chr.29.16  in svećenici vnidejo noter v tempelj gospodovo, da bi ga očistili; in izpelili so vse nečistost, ktero so našli v hiši gospodovem, in sprejeli so leviti, in izpeljali so ga v potoku cedron ven.
2Chr.29.17  in začali so posvetiti prvi dan prve dan, in na osmi dan mese vnidejo v tempelj gospodov; in posvetili so dom gospodov v osem dnéh, in šestnaestega dan prvoga mjeseca so izpolnili.
2Chr.29.18  in vnidejo noter k kralju ezekiji, in rekó: ochistili smo ves dom gospodov, oltar žrtvov in vse njegovo vekomaj, in stola predlozhjenja in vse pridobe njene.
2Chr.29.19  in vsak posud, ktero je kralj ahaz po svojem kraljestvu oskvrnil v svojem kraljestvu, smo pripravili in posvetili; in glej, oni so pred oltarjem gospodovim.
2Chr.29.20  tedaj se vstane kralj ezekija, in sobra vélikih mestnikov, in odide v dom gospodov.
2Chr.29.21  in prinesó sedmero telcev, sedem ovnov, sedem janjačev, in sedem kozla v zhertvu za greh, za kraljestvo, in za svetišče, in za vse izrael. in reče sinom aronovim, duhovnom, da pridejo na oltar gospodov.
2Chr.29.22  in zakopali so telce, in vzemó svećenički krvi, in pokropili so ga na oltar; in zaklavali so ovnove, in pokropijo krvi na oltar; in zaklavali so jagnje, in pokropili so krvi na oltar.
2Chr.29.23  in pripeljejo kozla za okajnicu pred kraljem in občini, in položili so roke svoje na njih.
2Chr.29.24  in pričali so jih véliki duhovni, in oprosili njih krvi za oltar, in dokončali so obred njih obred pomirenja za vse izrael; kajti kralj je rekel za ves izrael.
2Chr.29.25  in postavil je levije v hiši gospodovem s cimbalami, s harfimi in citarami, kakor je zapovedal david in gad, gledača kraljestva, in natana preroka, ker je bila zapoved od gospoda po zapovedih prerokov.
2Chr.29.26  in postavili so se leviti z instrumenti davidovim, in svećenici z trubami.
2Chr.29.27  in izrekel je ezekija, naj prinesó vsesozhzhenie na oltar; in ko je začal žrtvovanje, začal je peso gospodovo, in trube z instrumenti davida, kralja izraelova.
2Chr.29.28  in vsa občina se pokloni, in prepevači zgrabijo, in trube so trubili, dokler se ne izpolni paljenica.
2Chr.29.29  in ko so izpolnili, vrnili so se kralj in vsi, kteri so bili ž njim, ter se poklonijo.
2Chr.29.30  in rekel je kralj ezekija in véliki levitom, da bodo hvalili gospoda po besedah davida in asafa preroka; in hvalili so se z radostjo, in padli so, in poklonili so se.
2Chr.29.31  in odgovorí ezekija in reče: sedaj ste izpolnili roke svoje gospodu; pristopite, in prinesite daritve in hvale v dom gospodovo. in zbor prinese žrtve in preroke v dom gospodovo, in vsak, kteri je v srcu, prinesó paljenice.
2Chr.29.32  in bilo je število žrtvov, kterega je prinesla zboru, bilo je sedemdeset telcev, sto ovnov, dvjesta javih; vse to je bilo za žrtvovanje gospodu.
2Chr.29.33  posvečeni so šest stotina goveda in tri sto ovce.
2Chr.29.34  ali svećenici so bili malo, in niso mogli vrčati vse žrtvov; za to so ga pomočili bratje njih leviti, dokler se ne izpolni delo, in dokler se niso posvetili svećenički, ker so bili levijevi ljubezni, in posvetili so se od duhovnih.
2Chr.29.35  in bilo je veliko paljenice z tujem pričesničnih pričesnice, in s žrtvom za paljenice. tako se je odpravila služba v hiši gospodovo.
2Chr.29.36  in radoval se je ezekija in ves ljudstvo, ker je bog pripravil ljudstvu; kajti ta beseda je bila vnezapno.
2Chr.30.1   in poslal je ezekija po vsem izraelu in judu, in napisal je tudi pismo efrajimovu in manassesu, da pridejo v dom gospoda v jeruzalemu, da napravijo velikonočno jagnje gospodu bogu izraelovu.
2Chr.30.2   in posodi se kralj in véliki in vse zboru v jeruzalemu, da napravijo velikonočno jagnje na drugi mesem.
2Chr.30.3   ker se mu niso mogli storiti v tem času, ker niso se posvetili mnogo duhovnih, in ljudstvo se ni zgrabil v jeruzalemu.
2Chr.30.4   in ta beseda je bila dobre pred kraljem in pred vsem zborom.
2Chr.30.5   in postavili so, da bi prešlo oznanjevanje po vsem izraelu, od beer-šebe do danu, da pridejo, da slavijo velikonočno jagnje gospodu bogu izraelovu v jeruzalemu, ker niso mnogo storili, kakor je pisano.
2Chr.30.6   in hodili so težki z poslanimi od kralja in njih vélikih, po vsem izraelu in judu, po povelji kraljestva, govoreč: sinovi izraelovi, obratite se k gospodu bogu abrahamovu, izakovu in izraelovu, in on se vrne k ostatim, kteri so ostali iz roke kraljem asirijskim.
2Chr.30.7   ne bodite kakor očetje vaši in kakor vaši bratje, kateri so se odvrgli od gospoda, boga svojih očetov, in predal jih je v razvaljenje, kakor vi vidite.
2Chr.30.8   sedaj se ne zakoravite vrat vaših; dajte gospodu, in vnidite v svetišče njegovo, ktero je posvetil vekomaj, in služite gospodu, bogu vashemu, da se odvrne od vas jezo jezo.
2Chr.30.9   ker ko boste se vratili k gospodu, bodi bratje vaši in otroci vaši v usmiljenji pred tistimi, kteri so jih popelili, in vrne se v tu zemljo; kajti milost in usmiljenje je gospod, bog vaš, in ne odvrne obličja svojega od vas, če se obračate k njemu.
2Chr.30.10  in hodeči so hodili iz mesta po mestu, v kraji efrajimovih in manašeovih, in do zabulona; ali so se posmevali in se zasramovali.
2Chr.30.11  ali neki od ašera in manasesa in zabulona se pokorijo in pridejo v jeruzalem.
2Chr.30.12  in v judeji je bila ruka gospodova, da jim dá enega srca, da bi izpolnjeval povelje kraljestva in vélikov po besedi gospodovo.
2Chr.30.13  in sebrali so se v jeruzalem veliko ljudstvo, da so praznili praznik opresnočnih kruhov, v drugim mesem, mnogo veliko zboru.
2Chr.30.14  in vstali so, in pobili so žrtvenike, kteri so bili v jeruzalemu; in vse, v katerim so kadili kadilo, razbili so in vrgli v potok kedron.
2Chr.30.15  in žrtvovali so velikonočno jagnje četrnaestoga dan drugih meseca; in svećenički in leviji so se ponižali, in posvetili so se, in prinesó žrtvov v dom gospodov.
2Chr.30.16  in stali so na mestu svojem, po pravičnosti svojem, po zapovedi mojzesu, človeku božjemu; in duhovni pokropili krvi, ktere so nosili iz roke levitskih.
2Chr.30.17  ker veliko je v cerkvi, da se niso očistili; tako so levijevi, da slavijo velikonočno jagnje za vse, kteri niso mogli, da bi se posvetili gospodu.
2Chr.30.18  kajti veliko ljudstva je bilo veliko od efrajimova, in manasesa, in issašara in zabulona, niso se očistili, nego jedli velikonočno jagnje, kakor je pisano. in molil se je ezekija za njih, govoreč: gospod dober naj naj oprosti za voljo njih.
2Chr.30.19  vsakega srca, ktero je storil, da bi iščel gospoda, boga očetov svojih, ali ne za vekomaj svetega.
2Chr.30.20  in gospod posluša ezekijo, in ozdravi ljudstvo.
2Chr.30.21  tako so postali sinovi izraelovi, kteri so se našli v jeruzalemu, praznik opresnočnih kruhov sedem dnî z velikim veseljem; in hvalili so gospoda vsak dan, in levijevi in svećenici, vsak dan, s muzičnimi instrumenti gospodu.
2Chr.30.22  in izrekel je ezekija na srce vseh levitov, kteri so spoznavali dobro spoznanje v gospodu. in posvetili so praznost besnih kruhov sedem dnî, in prinosili so žrtve pričesnice, in slavili gospoda boga očetov svojih.
2Chr.30.23  in vsodilo se je vse zbor, da naj izpolnjujejo drugih sedem dnî; in delali so sedem dnî z radostjo.
2Chr.30.24  kajti ezekija, kralj judski, je dal zboru tisoč telcev in sedem tisoč ovce; in knezovi so darovali ljudstvu tisoč telcev in deset tisoč ovce; in posvetili so se mnogo svećenika.
2Chr.30.25  in veseli se je ves judeja, in svećenici in leviti, in vse zbor, kteri so bili prišli iz izraela, in tujci, kteri so bili prišli iz zemlje izraelske, in kteri so prebivali v judeji.
2Chr.30.26  in bila je veliko veselje v jeruzalemu, ker od dnéh salomona, sina davidova, kralja izraelova, ne je bilo takoč praznika v jeruzalemu.
2Chr.30.27  in vstali so se svećenici in leviti, in blagoslovili so ljudstvo; in slišal se je glas njih, in molitev njih je prišlo k svetemu prebivalištu njegovemu na nebo.
2Chr.31.1   in ko so vse to izpolnil, izide vse izraelci, kteri so se našli, v judejskim gradovima, in razbijo stupove, in odsekovali so ašere, in razočali so visoko visoko in postave po vsej judeji in benjamini, in iz efrajimova, in od manassesa, do konca; in vrnili so se vsi izraelci, vsak v svoje deželo, v svoje gradove.
2Chr.31.2   in izrekel je ezekija službe svećeničkim in levitom, in po rečenih svojih, vsakega po službi svojem, svećeničkim in levitom za paljenice in pričanja pričesnice, da bi hvalili in hvalijo in hvalijo v vratih dvora gospodovih.
2Chr.31.3   in delal je kralj po imenu svojem za paljenice, za večno in večer, in za žré na sobote, v novoljnosti, in za prazniki, kakor je pisano v postavi gospodovem.
2Chr.31.4   in povedal je ljudstvu, kteri so prebivali v jeruzalemu, da bi dajali polje svećeničkim in levitom, da se zmogli v službi gospodovo.
2Chr.31.5   in ko je ukazal besedo, pripeljejo sinovi izraelovi najbolje prvina pšenice, in vina, in olja, in meda, in vse rodove polja; in desetinu po vsem so pripeljali v množico.
2Chr.31.6   in izraelci in judje, kteri so prebivali v judejskim mestakh, pripeljali so tudi tisto deseti telce in ovce, in desetinu posvetnih kozih, ktere so posvetili gospodu, bogu svojemu, in položili so kupove.
2Chr.31.7   v tretji mesem začnó položiti kupove, in v sedmi mesem so se završili.
2Chr.31.8   ko so pa prišli ezekija in véliki poglavarje, in ugledajo gospoda, in ljudstvo njegovo izraela.
2Chr.31.9   in vpraševal je ezekija duhovnom in levitom za tiške.
2Chr.31.10  in odgovarjal ga je azarija véliki duhovnik, iz doma sadokovega, in reče: dokler so prišli preroke v hiši gospodovo, smo jedli in pili, in so ostali, ker je gospod blagoslovil ljudstvo svoje, in to veliko mnoštvo je ostala.
2Chr.31.11  in izreče ezekija, da bi pripravili komory v domu gospodovu, in pripravili so.
2Chr.31.12  in vnesó tam darove in desetine in desetine v veri; in nad njim je postavil levit konanija, in šimej njegov brat šimej.
2Chr.31.13  in jehiel, in azazija, in nahat, in asahel, in jerimot, in jozabad, in eliel, in jismakja, in mahat, in benaja so postavljeni pod oblastjo konanija in šimeja, brata njegovega, kakor je ukazal kralj ezekija in azarja voenachalnik božjega.
2Chr.31.14  in korah, sin imna, levit, privratnik na izhodu, je postavljen za pričanje gospodovo, in svetišče svetinja.
2Chr.31.15  pod njim so bili eden, in miniamin, in jošua, in šimeja, in amarja, in sekanja, v oblastih duhovnih, da podajajo bratom svojem po dél, kakor veliku in malemu,
2Chr.31.16  osim možnih muškarcev od tretih let in veše, vse, kteri so prišli v dom gospodovo, za službu vsak dan, za službu po rečenih svojih službe.
2Chr.31.17  in to je postavljeno duhovnov po šatorih očetov, in levije od dvajdeset let in več, za njih službe.
2Chr.31.18  in izpolnjevali so se po vsej pokrajih svojih sinova in njih rodov v vsej mnoštvu, ker so se po veri posvetili svetišče.
2Chr.31.19  in za sinovi aaronovi, svećeničkim duhovnom, in tistim, kteri so bili v hiših mestakh, v vsej mestakh, moža po imenu, da dajo podíl vsakemu muškarcu v duhovnom, in vsakemu, kteri se je podelal po levijevih mestakh.
2Chr.31.20  tako je storil ezekija v vsej judeji; in delal je dobro in pravico in pravico pred obličjem gospoda, boga njegovega.
2Chr.31.21  in v vsakem delu, ktero je začal v službi v hiši gospodovo, in v postavi in v ustavah, iščeč boga svojega, delal je iz vse duše svoje, in uspeval se je.
2Chr.32.1   po teh dnevih in tistih resnih pride sanherib, kralj asirski, in pride v judejo, in obseče obročene gradove, in rekel je, da jih zgrabijo.
2Chr.32.2   ko je pa ezekija videl, da je prišel sanherib, in da je zgodilo obličje na jeruzalem,
2Chr.32.3   postanovivši se z starešinami svojimi in z močami svojimi, da zatočejo vodâ izvodnih vode, ktera so bili zunaj mesta; in pomagali so ga.
2Chr.32.4   in zbere veliko ljudstvo, in zastopili so vsi izvori, in reka, ktera je prešlo po mestu, govoreč: za to, da bi prišli asirijske kralji, da najdejo mnogo vode?
2Chr.32.5   in izprepeval se je ezekija, in izsodil je vsako rešeno zid, in postavil je veže, in izpolnjeval je drugega, in obsodil je popelje v davidovu mestu, in napravil je veliko ribe.
2Chr.32.6   in postavil je vojske vojske na ljudstvo, in zbere se k njemu na ulice vrat potoku, in govoril jim je po srcu, govoreč:
2Chr.32.7   bodite silni in mučni, ne bodite postrašeni pred kraljem asirijskem in pred vsem narodom, kteri je z njim; ker veliko je z nami, nego s njim.
2Chr.32.8   z njim je mišica mesa, a z nami je gospod, bog naš, da se reši in boje vojsko naše. in čakal je ljudstvo po besedah ezekiji, kralja judovega.
2Chr.32.9   po tem je poslal sanherib, kralj asirski, hlapce svoje k jeruzalemu, in on je bil zoper lakis, in vse njegova vojska z njim; in poslal je k ezekiji, kralju judejskom, in vsem judom, kteri je bil v jeruzalemu, govoreč:
2Chr.32.10  tako govori sennacherib, kralj asirski: na čemu se verujete, da sedite v oblečji v jeruzalemu?
2Chr.32.11  ne vzeme li vas ezekija, da vas predá na smrt, v glad in v žalost, govoreč: gospod, bog naš, reši nas iz roko asirijskega kralja.
2Chr.32.12  je li to ezekija, kteri je povrnil visoko in visoko njegove, in povedal judovi in jeruzalemu, govoreč: pred tem oltar bodite klanjali, in na njem hodite kadilo?
2Chr.32.13  ne veste li, kaj sem jaz in očetje moji storili vsem ljudstvu krajskim? jeli so mogli bogovi zemaljskih ljudstva rešiti ljudstvo svoje iz moči moje?
2Chr.32.14  kdo je z vsemi bogove tistih narodov, ktere so iztrebili očetje moji, mogoče rešiti ljudstvo svoje iz moči moje? da bi vam bog vaš mogel rešiti z moč mojo?
2Chr.32.15  in sedaj naj vas ezekija ne prevodi, in naj vas ne sodi po tem, in ne verujte mu, ker nikoli bog vsakega naroda in kraljestva ne bi mogel rešiti ljudstvo svoje iz roke mojo in iz roke očetov mojih, da bi vam bog vaš nič rešil iz moč mojega?
2Chr.32.16  in še so govorili hlapci njegovi zoper gospoda boga, in proti hiskiji, hlapcu njegovem.
2Chr.32.17  in pismo je napisal, da bi sramovali gospoda, boga izraelova, in govoriti za njega, govoreč: kakor so bogove narodov zemlje, da niso izpelili ljudstva svojega iz moči mojo, tako bog ezekija ne bo izpelil ljudstva svojega iz roke moje.
2Chr.32.18  in zakričejo z močnim glasom po judejskom ljudstvu jeruzalemskim, kteri so bili na zidu, da jih bodejo bojali in pogubiti, da bi prejeli mesto.
2Chr.32.19  in govorili so zoper boga jeruzalema kakor za bogove ljudstva zemlje, dela rok človeških.
2Chr.32.20  in molil se je kralj ezekija in izaija, sin amosov, za to, in klikali so k nebu.
2Chr.32.21  in poslal je gospod angela, kteri je pogubil vse vojske in vojske in vojske v taboru kralja asirijskega; in vrnil se je z sramoto v zemljo svoje. in ko je prišel v dom boga svojega, iztegó ga meč, kteri so izšli iz telesa njegovega.
2Chr.32.22  tako je rešil gospod ezekijo in jeruzalemce iz roke senana, kralja asirijevega, in iz roke vseh, in podal jih je po vso stranu.
2Chr.32.23  in mnogi so nosili darove gospodu v jeruzalem, in dar ezekiji, kralju judovskomu; in prešlo se je po tem, pred obličjem vseh narodov.
2Chr.32.24  v tistih dnevih je ezekija zaboljen do smrti; in molil se je gospodu, in gospod mu je uslišal, in dal mu je znamenje.
2Chr.32.25  ali ezekija se ni odvrnil za dobrovoljnost, ktero mu je bilo dal, ker se je povzdignila srce njegovo; in postane na njem jeze in zoper juda in jeruzalem.
2Chr.32.26  ko se je pa iznesel ezekija z visočjo srca svojega, on in prebivališče jeruzalema; in ne pride na njih jeze gospodov v dnéh ezekiji.
2Chr.32.27  in ezekija je imel mnogo bogasti in čast mnogo; in sebi je napravil zaklad za srebro in zlato, in dragi kamenje, in aromaty, in štitove, in vsakega poželenja.
2Chr.32.28  in postave za rodove obilja, in mosto, in mosto, in plačje za vsako životu, in ovce za ovce.
2Chr.32.29  in sagradil je je gradove, in imel je imel množice ovce in goveda, ker mu je bog dal več veliko dišče.
2Chr.32.30  to je ezekija zaklal gorčinu vodâ gihonovega vode, in izpeljal jih je dol k jugu k mestu davidovu. in uspeval se je ezekija v vsej delakh svojih.
2Chr.32.31  tako je pa, ko so poslani babilonskim poglavarjem, kteri so poslali k njemu, da bi popravili čudo, ktera se je zgodilo na zemlji, izpustil ga je bog, da ga izkuša, da spozna vse, kar je v srcu njegovem.
2Chr.32.32  ostala pa hijekih beseda in milosti njegove, glej, zapisani so v preroku izaija, sina amosova, in v knjigi kraljeva judejskih in izraelskih.
2Chr.32.33  in začiní ezekija z očetami svojimi, in pokopali so ga na popelji grob davidovih sinova; in slavo in čast so mu dali v smrti ves juda in jeruzalemci. in zakraljeval se je vmesto njega sin njegov manase.
2Chr.33.1   dvanajst let je manaše, ko je zakraljeval, in pedeset in pet let kraljeval v jeruzalemu.
2Chr.33.2   in delal je, kar je zlo v očích gospodovih, po vseh gnusnostjo narodov, ktere je izganjal gospod pred obličjem izraelovim.
2Chr.33.3   in odopet je zgradil visoko visoko, ktere je razodel oče njegov ezekija, in postavil je postave baalim, in napravil je ašere, in klanjal se je vsemu nebeškim vojskovi, in služil jim je.
2Chr.33.4   in postavil je žrtvenike v domu gospodovem, o katerem je rekel gospod: v jeruzalemu bode ime moje vekomaj.
2Chr.33.5   in postavil je žrtvenike vsem vojskom nebeškim na dvem predvorjih doma božjega.
2Chr.33.6   in izpeljal je otroke svoje v ognjem v dolini hinnomočnega hinoma, in hodil je, in hodil je, in delal je duhovnice in čarovanje; veliko je storilo hudo, kar je zlo v očích gospodovih, da ga razdraži.
2Chr.33.7   in postavil je podobo podobo, katero je storil, v hiši božjej, o katerem je govoril bog davidu in salomonu, sinu njegovemu: v tem hiši in jeruzalemu, katero sem izvolil iz vseh plemena izraelovih, položil bom ime moje vekomaj.
2Chr.33.8   in nič ne bodem izpeljal noga izraelova od zemlje, ktero sem dal očetom svojim, razen če so se držali, da izpolnjujejo vse, kar sem jim zapovedal, po vsem postavi, postave in postave po roku mojzesu.
2Chr.33.9   ali manase zabludi judje in jeruzalema, da so delali hudobno od teh narodov, ktere je gospod izganjal pred obličjem izraelovim.
2Chr.33.10  in gospod je govoril zoper manasesa in za ljudstvo njegovo; ali oni niso poslušali.
2Chr.33.11  in gospod je pripeljal na njih vojskovnice kraljestva asirijskega, in zgrabijo manasseh v okovima, in okovali ga v lanci, in odpeljejo ga v babilon.
2Chr.33.12  in ko je bil v žalosti, išče se pred obličjem gospoda, boga svojega, in pokoril se je več pred obličjem boga očetov svojih.
2Chr.33.13  in molil se je k njemu; in gospod se usliša, in sliši glas njegov, in vozvrati ga v jeruzalem na kraljestvo njegovo. in spoznal je manase, da je gospod bog.
2Chr.33.14  in po tem je sagradil zid zunej mesta davidove, na zadnji strani gihona, v potoku in izhodnji vrata okrog, in zgrabil je ofel, in povzdignil ga je več. in postavil je vojske vojske v vseh ukrepih gradovih v judeji.
2Chr.33.15  in odhodil je hudobne bogove in obličje iz hiše gospodovo, in vse žrtvenike, katere je bil zgradil na gori gospodovo in v jeruzalemu, in izpeljal jih je ven iz mesta.
2Chr.33.16  in oslobodil je oltar gospodovo, in prinese na njem pričesnice in pričesnice, in reče judom, da bi služili gospodu bogu izraelovu.
2Chr.33.17  ljudstvo je še tudi na visokih krajih, ali samo gospodu, bogu svojemu.
2Chr.33.18  a ostala hiše manašeova, in molitev njegova k bogu njegovemu, in besede gledačih, kteri so mu govorili v imenu gospoda, boga izraelovega, glej, v povijesti izraelskih.
2Chr.33.19  a molitva njegova in kakor ga je uslišal, in vsi grehe in krivice njegove, in mesta, na kterih je sagradil visoko, in postavil je ašere in tesanje, predno se je izpolnil, glej, zapisani so v hiših besedah.
2Chr.33.20  in ležal je manase z očetami svojimi, in pokopali so ga v hiši njegovem. in zakraljeval se je po njem njegov sin amon.
2Chr.33.21  dvadeset in dva let je amon, ko je začal kraliti, in dva leta je kraljeval v jeruzalemu.
2Chr.33.22  in delal je to, kar je zlo v očích gospodovih, kakor je storil manasses, oče njegov; in vsem idolima, katere je storil manaše, oče njegov, in služil jim je.
2Chr.33.23  ali se ni ponižal pred obličjem gospodovim, kakor se je ponižal oče njegov manase; kajti amon je bil mnogo krivičnega.
2Chr.33.24  in zasramovali so se zoper njega njegovi hlapci, in pobili so ga v svojem hiši.
2Chr.33.25  ali je pobil ljudstvo zemlje tiste, kteri so verovali zoper kralja amon; in postavili so ljudstvo zemlje jošijo, sina njegovega, vmesto njega.
2Chr.34.1   osem let je jošija, ko je zakraljeval, in trideset in jedj leto kraljeval v jeruzalemu.
2Chr.34.2   in delal je to, kar je pravo v očích gospodovih, in hodi po potih davida, očeta svojega, in ne odide ni napravo, ni levo.
2Chr.34.3   a v osmi leto kraljestva njegovega, ko je bil še otrok, začal se iskat boga davida, očeta njegovega, in v dvanajstih leto začal očistiti judje in jeruzalem od viših, in ašerov, in izličnih.
2Chr.34.4   in razodel so pred obličjem njegovem oltárove vaalov, in posvátne mesta, kteri so bili na njih; in odsekal je ašera in tesanje in likovanje, in razbil je, in vrhal je na grobe, kteri so jim prinosili žrtvovanje.
2Chr.34.5   in kosti svećeničkih spali na njih oltárih, in očistil je judje in jeruzalem.
2Chr.34.6   in v mestakh efrajimovih, in efrajimovih, in simeona, do neftalima, in v mestakh njih okolo.
2Chr.34.7   in razodel je oltarje, in potegnil so oltarje in maličke, in razsekal je vse posvátne stvari po vsej zemlji izraelovih, in vrnil se je v jeruzalem.
2Chr.34.8   in v osemnaestem leto kraljestva svojega, da je očistil zemljo in dom, poslal je safana, sina ezalijovega, in maaseja, voenachalnika mesta, in joah, sina joahazova, kantarnika, da zgrabi dom gospoda, boga njegovega.
2Chr.34.9   in prišli so k hilkiji, vélikemu duhovnu, in dajali so srebro, ktero so prišli v dom božji, kterega so bili zbrali leviti, kteri so čuvali vrata, iz roke manassesa in efrajimovo, in od vsega ostala izraelova, in od vseh judov in benjaminovih in mestnikov jeruzalemskih.
2Chr.34.10  in dali so ga v roke delajočim, kteri so postavili službo v hiši gospodovem, in dajali so ga delajočim, kteri so delali v hiši gospodovem, da popravljajo in izpolnjevali dom;
2Chr.34.11  in davali so točarim in zgrabiteljem, da bi kupali tesni kamenje in drevo za popravljenje, in za popravljenje hiše, ktere so razodili kralji judski.
2Chr.34.12  in moža so služili po veri; in nad njimi so bili nadglednici jahat in obadja, leviti od merarijevih, in zaharija in mešulama iz kehatovcev, da bi izpolnjevali; in vsi levijevi, kteri so bili razumni v muzih muzičih.
2Chr.34.13  bili so pa nad lastniki, in nad vsemi, kteri so delali službo, imajo službo; a eden od levijevih je bilo pismarji in nadzorniki in privratniki.
2Chr.34.14  in ko so izpelili srebro, ktero je prišlo v dom gospodov, najde svećenik hilkija knjiga postave gospodova, ktera je bila po mojzesu.
2Chr.34.15  in hilkija odgovorí in reče jefanu pisarju: knjiga postave sem našla v hiši gospodovem. in hilkia je dal pismo safanu.
2Chr.34.16  in safan vnese knjigu pred kraljem, in odgovorí kralju, govoreč: vse, kar je dal v roke tvojih hlapcev, kateri so delali.
2Chr.34.17  in izpelili so srebro, ktero se je našlo v hiši gospodovem, in dali so ga v roko nadgledničim in na roke delaličim.
2Chr.34.18  in pisarja safan poveda kralju, govoreč: knjiga mi je dal hilkia duhovnik. in safan ga je pročita pred kraljem.
2Chr.34.19  in zgodí se, ko je slišal kralj besede postave, razdra oblačila svoje.
2Chr.34.20  in zapovedal je kralj hilkiji in ahikamu, sinu šafanovo, in abdon, sinu mikajevemu, in safanu pisarju, in asaja, hlapca kralja, govoreč:
2Chr.34.21  pojdite, iščite gospoda za mene in za ostatke, kteri so ostali v izraelu in judeji, za voljo besede knjige, ktera se je našla; kajti velik je jezo gospodov, ktera je izlila na nas, ker niso poslušali očevi naši besedo gospodovo, da bi storili vse, kar je pisano v tej knjigi.
2Chr.34.22  tedaj odide hilkija in tistih, kteri so bili kralj, pošli so k proročku huldu, ženo šaluma, sina tokhata, sina hasora, kteri je prebivala v jeruzalemu, v nove strani, in govorili so ž njo po tem.
2Chr.34.23  ona jim reče: tako govori gospod, bog izraelov: povejte temu človeku, kteri vas je poslal k meni:
2Chr.34.24  tako govori gospod: glej, jaz bom pripeljal hudo na to mesto in na prebivališče, v vsem, kar je pisano v knjizi, katero je čital pred kraljem judom.
2Chr.34.25  za to, da so me opustili in kadili drugim bogovima, da me ljubijo v vseh djelih svojih roke, razpalila se je gnjev moj na to mesto, in ne bi se ugasil.
2Chr.34.26  a kraljem judejskomu, kteri vas je poslal, da iščete gospoda, tako recite: tako govori gospod, bog izraelov, te besede, ktere si slišal:
2Chr.34.27  ker sovražilo se je srce tvoje, in si se ponižal pred obličjem svojim, ko si slišal besede moje proti temu mestu in proti njim, in ti si se ponižal pred menoj, in razdral si oblačila svoje, in plakal si pred menoj, in jaz sem slišal, govori gospod.
2Chr.34.28  glej, prikladam te k očetjem tvojim, in pridaješ do grobe svoje v miru, in oči tvoje ne bodejo videli vse hudo, katero bom pripeljal na to mesto in na njih prebivališče. in odpeljejo kralju besedo.
2Chr.34.29  in poslal je kralj, in zbere vse starešine judeje in jeruzalema.
2Chr.34.30  in šel je kralj v dom gospodov, in vsi judejci in jeruzalemci, in svećenici in leviti, in ves ljudstvo, od veliko do najmanjega; in pročita jim vse besede knjige zaveze, ktera se je našla v hiši gospodovem.
2Chr.34.31  in postavil je kralj na mestu svojem, in sklopi zavezo pred gospodom, da hodi pred gospodom in držati zapovedi njegove in pričanja njegovega z vso srcem in z vso dušo svojo, da izpolnjujejo besede zaveze, zapisane v tej knjigi.
2Chr.34.32  in postavil je vse, kteri so se našli v jeruzalemu in benjaminu. in prebivali so prebivališče jeruzalemske prebivališče v hiši boga, boga svojih očetov.
2Chr.34.33  in odpolni jošija vse merzosti iz vseh kraja, ktera so bili izraelovi sinovi, in izpolnjeval je vse, kteri so se našli v izraelu, da bi služili gospodu bogu svojemu. po vseh dnevih njegovih niso se odpuščali od gospoda boga očetov svojih.
2Chr.35.1   in jošija je delal velikonočno jagnje gospodu bogu svojemu; in zakoló velikonočno jagnje četrnaestega dan prvoga mjeseca.
2Chr.35.2   in postavil je svećenike na njih službe, in krepčal jih je na službo v hiši gospodovo.
2Chr.35.3   in reče levitom, kteri so bili v vsem izraelu, kteri so posvetili gospodu: položite kovčeg sveti v hišo, ktero je sagradil solomon, sin davidov, kraljestvo izraelovega; ne bojte se vam nositi na plečih; služite torej gospodu bogu svojemu in ljudstvu njegovemu izraelu.
2Chr.35.4   pripravite se za hiše svojih rodú in po rečjih vaših, kakor je pisano david, kralj izraelski, in po pisanji salomona, sina njegovega.
2Chr.35.5   in stojte v hiši, po razdelenih rodov očetov svojih, z ljudstvom, in po razdelji rodú levijevih.
2Chr.35.6   in zabijte velikonočno jagnje, in posvetite, in pripravite se za svoje bratje, da delate po besedo gospodovo po mojzesu.
2Chr.35.7   in dal je jošija za ljudstvo ovce, jagnice in kozlove, vse za velikonočno jagnje, za vse, kteri so se našli; in tri tisíce goveda; to je bilo z imenom kraljestva.
2Chr.35.8   in poglavarji njegovi izročili so ljudstvu, in duhovnom in levitom: hilkia, in zaharija, in jehiel, véliki glavari božjej, dajali so za velikonočno jagnje dve tisoč in šest stotina jaših, in tri stotine goveda.
2Chr.35.9   in konanija, in šemaja in natanael, brat njegov, in hašabja, in jehiel, in jozabad, glavari levitov, dali so levitom za velikonočno jagnje pet tisoči in pet stotina goveda.
2Chr.35.10  tako se je postala služba. in postavili so se svećenički na stanovijo svojem, in levije v njih častih, kakor je zapovedal kralj.
2Chr.35.11  in zakopali so velikonočno jagnje, in vpitali so svećenički krvi iz njih roke, in levijevi so bili pogubili.
2Chr.35.12  in pripravili so paljenice, da jim dajo po rečevanji rodú rodú ljudstva, da prinesó gospodu, kakor je pisano v knjizi mojzesu, in tako so tudi za jutro.
2Chr.35.13  in izpolnjevali so velikonočno jagnje v ognji, kakor je bila sodba; in svetinje, ktere so posvetili, zakopali so v vrnjačih, in v kolačih, in izpolnjevali so ga na vse ljudstvo.
2Chr.35.14  potem so pripravili za sebe in za svećenike, ker svećenici, sinovi aaronovi, bili so do noč, ko so prinosili žrtvov in seboj, do noč; in leviti so pripravili za sebe in za levice, sinovi aaronovi.
2Chr.35.15  in pevači, sinovi asafovi, bodejo na mestu svojem, po zapovedih davida in asafa in hemana in jedutuna, sina kraljestva, in privratniki so za vsa vrata; niso jim bilo, da se dvigó od službe svoje; kajti bratje njih leviti so jim pripravili.
2Chr.35.16  tako se je napravil vso službo gospodovo v tem dan, da prinese velikonočno jagnje in prinesó žrtvov na žrtveniku gospodovem, po povelji kralja jošijo.
2Chr.35.17  in izraelci, kteri so se našli, delali so velikonočno jagnje v tem času, in praznik opresnočnih kruhov sedem dnî.
2Chr.35.18  in paskhal se je nič velikega, podobno njemu v izraelu, od dnî samuela preroka; in vsi izraelske kralji niso storili kakor velikonočo, katero je storil jošija, in svećenici in leviti, in ves juda in izrael, kteri so se našli, in kteri so prebivali v jeruzalemu.
2Chr.35.19  v osemnatom leto kraljestva mojajavega, odvrnil je jošija kralj jošija, in dom, ktero sem gospod razdražil v judeji po vsem srcem njegovem, po vsem prognevanjem, katere je bil v judeji, in v jeruzalemu je zapalil kralj jošija, da postavi besede zakona, zapisané v té knjigi, ktere je bil pisano v tevi, katero se je našla gospod v judeji.
2Chr.35.20  po tem prišlo jošija neko, kralj egipetski, proti kraljem asirijskom pri reke eufratu; in jošija je šel zoper njega.
2Chr.35.21  in poslal je k njemu poslance, govoreč: kaj imaš s teboj, kralj judski? nisem prišel danes zoper tebe, da bi se vrnili? in bog je rekel, da bi me prepevali. vnimaj se boga, kteri je z menoj, da te ne pogubi.
2Chr.35.22  ali jošija se ni odvrnil od njega, nego se je ostanovil, da bi se sramoval, in ne posluša besede neko, kteri so bili iz ust božjih; in pride, da se boje sramoval na polji megiddo.
2Chr.35.23  in streli so strelci na kralja jošijo, in reče kralj svojim hlapcem: izpelite me, ker sem bil več ranjen.
2Chr.35.24  in odpeljejo ga hlapci njegovi iz kolesnice, in položili so ga na drugi kolesnico, ktero je imel, in odpeljejo ga v jeruzalem. in umrl je, in pokopali so ga z očetove svojimi. in ves juda in jeruzalem plačejo jošijo.
2Chr.35.25  in jeremija je oplakal jošijo, in vsadili so vsi poglavarji in prepevači nad jošijo v žalovanji noter do današnjega dnî; in položili so ga za postavo v izraelu; in glej, to je pisano v oplakih.
2Chr.35.26  a dela jošijo, in obljube njegovo, kako je pisano v postavi gospodovem,
2Chr.35.27  a dela njegova, prvi in poslednji, zapisani so v knjigi izraelskih in judejskih kraljeva.
2Chr.36.1   in narod zemlje vzel joahaza, sina jošijo, in postavijo ga za kralja vmesto njegovega očeta v jeruzalemu.
2Chr.36.2   tri in tri let je joahaz, ko se je zgodilo, in kraljeval je tri meseče v jeruzalemu. in ime matere njegovega je bilo hamutal, dčina jeremijo iz libni. in delal je, kar je zlo v očích gospoda, po vsem, kar so storili očetje njegovi. in pozva ga faraon neko v riblu, v deželi hamatu, da ga ne kraljuje v jeruzalemu.
2Chr.36.3   in izpeljal ga je kralj egipetski, in izpolnjeval je zemljo sto talenta srebra in talent zlata.
2Chr.36.4   in faraon neko postavi eliakima, sina jošijo, vmesto jošijo očeta njegovega, in dal mu je ime jojajama; a joahaza, brata njegovega, vzel je faraon neko, in pripeljal ga v egipet, in je tam umrl. in srebro in zlato izpolnijo faraonu. tedaj se je postanovil deželo in zlato od ljudstva zemlje, da bi dati faraonu neko.
2Chr.36.5   petdeset in pet let je joakima, ko je kraljil, in kraljeval je deset in deset let v jeruzalemu. ime matere njegovega je ime ezera, dčina nerijina iz ramy. delal je to, kar je zlo v očích gospoda po vsem, kar so storili očetje njegovi. v dnéh njegovem je prišel navukhodonosor, kralj babilonski, na zemljo, in služi mu tri leta, in odstupili so od njega tri leta, in odstupi od njega tri leta, in odstupi od njega.
2Chr.36.6   in prišel je zoper njega nabukodonozor, kralj babilonski, in obleče ga v lanci, in odpelje ga v babilon.
2Chr.36.7   in chast z posudov božjega odnese v babilon v babilon, in položil je v svetišči svojem v babilonji.
2Chr.36.8   a ostala hiše jojakimova, in kar je izpolnil, je zapisano v knjizi ljetopisa kraljeva in judejskih, in jojakin je počinil z očetami svojimi, in pogreben je v ginu z očetami svojimi. in zakraljeval se je vmesto njega sin njegov jekonja.
2Chr.36.9   osmi let je imel jekonja, ko je bil kralj, in kraljeval je tri mjeseca in deset dnî v jeruzalemu; in delal je to, kar je zlo v očích gospodovih.
2Chr.36.10  in ko je bilo rok, poslal kralj nabukodonozor, in odpelje ga v babilon s poželenjem poželenjem hiše gospodovo, in postavil je sedekijo, brata njegovega, nad judom in jeruzalem.
2Chr.36.11  dvadeset in jedj let je sedekiji, ko je bil kralj, in kraljeval je jedenadeset let v jeruzalemu.
2Chr.36.12  in delal je, kar je zlo v očích gospoda, boga svojega, ne smiriš se pred prorokom jeremijo, kteri je iz ust gospodovih.
2Chr.36.13  bil je tudi zoper kralja nabukodonozora, kteri ga je zaklinjal zoper boga; in zakoravil je njih vrat, in zakoravil je srce svoje, da se ne obrati k gospodu, bogu izraelovu.
2Chr.36.14  tudi vsi glavari svećenički in ljudstvo so mnogo pregrešili, da so prevrnili vse merzosti poganov, in oskvrnili so dom gospodovo, katero je posvetil v jeruzalemu.
2Chr.36.15  in gospod, bog njih očetov, pošlje na njih besede po prerokih svojih, ker je pomiloval ljudstvo svoje in svetišče svoje.
2Chr.36.16  ali so se sramnili poslanja njegovega, in zaničavali so besede njegove, in preklinjali so se njegove prerokove, dokler se ne izlazi gnjev gospodov zoper ljudstva njegovega, da se ne bi imel uzdravljenja.
2Chr.36.17  in pripeljal je na njih kralja kaldejska, kteri je bil pogubil njih mladeničev mečem v hiši svetosti svoje; in ne poshchadi se sedekijo in device, ni starešina, ni starejšega; vse ga je predal v njih roke.
2Chr.36.18  in vse vekomaj doma božjega, veliko in malega, in blago doma božjega, in blago kraljestva in njih vélikov, vse je odpeljal v babilon.
2Chr.36.19  in spalili so dom gospodov, in razburili so zid jeruzalemsko; in vsi dvorani njegovi so spalili ognjem, in vsadili so vse vekomaj.
2Chr.36.20  in potegnil je tiste, kteri so ostali, v babilon; in bili so mu in njegovim sinom hlapcem, noter do kraljestva medijskega.
2Chr.36.21  da se izpolni riječ gospodovo po ustih jeremijo, dokler ne sprejme zemljo sobote svoje; vsak dan, ko je zapustilo, osramotil se je, da se izpolnijo sedemdeset let.
2Chr.36.22  v prvem leto kira, kralja perzijskoga, da se izpolni beseda gospoda, ktera je po reči jeremiji, zbudil je gospod duha kira, kralja perzijskoga, da bode oznanjal po vsem svojem kraljestvu in pismom, govoreč:
2Chr.36.23  ovako govori kir, kralj persji: vse kraljestva zemlje mi je dal gospod, bog nebeški, in on mi je ukazal, da mu bom postroil dom v jeruzalemu, kteri je v judeji. kdo od vas je iz vseh ljudstva njegovega, gospod, bog njegov, med njim, in pojdi!
Ezra.1.1    v prvi leto kira, kralja perzijskoga, da se izpolni besedo gospodovo iz ust jeremijina, razbudil je gospod duha kira, kralja perzijskoga, da bode oznanjal po vsem kraljestvu svojem, in po pismom, govoreč:
Ezra.1.2    tako govori kir, kralj perzijski: vse kraljestva zemlje mi je dal gospod, bog nebeški, in on mi je ukazal, da bi mu postroil dom v jeruzalemu, kteri je v judeji.
Ezra.1.3    kdo od vas je od vseh ljudstva njegovega, da bode bog njegov z njim, da bi šel v jeruzalem, kteri je v judeji, in zgradi dom boga izraelova, on je bog, kteri je v jeruzalemu.
Ezra.1.4    in vsak, kdor ostane, od vseh mestnih mesta, k kterim je prebival, moža mesta njegovega naj ga vzemó srebrom in zlatom in imenom in skotom, po dobrovoljnosti za voljo dobrovoljnosti za dom božji, ki je v jeruzalemu.
Ezra.1.5    in vstali so glavari rodú judovskih in benjaminovih, in véliki duhovni in leviti, vsak, kogar je bog obudil duha svojega, da bi šli zidati dom gospodovo v jeruzalemu.
Ezra.1.6    in vsi, kteri so okolo njih, pomagali so se v njih roke v srebrnih posučih, in z zlatom, z imenami in z zvijačami, mimo vse, kar so darovali dobrovoljno.
Ezra.1.7    in kralj kir izpelje vekomaj doma gospodovo, kar je nabukodonozor vzel iz jeruzalema in položil v hiši boga svojega.
Ezra.1.8    in izpeljal jih je kir, kralj persidski, zoper mitredata oblačnika, in izročil jih je ješbasar, poglavarja judovskemu.
Ezra.1.9    in to je njih število: trideset zlatnih čakav, tisoč srebrnih čakav, dvadeset devet in devet;
Ezra.1.10   trideset zlatnih čaša, dvjesta srebrnih pijačev, in tisoč drugih, tisoč.
Ezra.1.11   vse zlatnih in srebrnih posudov je bilo pet tisoč in četiri stotine. vse to je odpeljal šesbasar, ko se je vse izpeljal iz babilona v jeruzalem.
Ezra.2.1    a to so sinovi oblasti, kteri so pošli iz izgnanstva, ktera je odpeljal nabukodonozor, kralj babilonski, v babilon; in vrnili so se v jeruzalem in juda, vsak v svoj mesto.
Ezra.2.2    kteri so bili prišli z zerubabeljem: ješua, nehemja, seraja, reelja, reeljaj, bilan, misperj, rehum in baana, moža ljudstva izraelova.
Ezra.2.3    sinovi parošovi dve tisi sto sedemdeset in dva;
Ezra.2.4    sinovi šefatijani tri sta sedemdeset in dva;
Ezra.2.5    synů arahovih šest stotina sedemdeset in pet;
Ezra.2.6    sinovi pahat-moabovi, od jošua in joaba dve tisoč in dvanajst;
Ezra.2.7    sinovi elamovi: tisi sto petdeset in štiri;
Ezra.2.8    sinovi satfujevi devet stotina četrdeset in pet;
Ezra.2.9    sinovi zakajevi šest stotina šezdeset;
Ezra.2.10   sinovi bani šest stotina četrdeset in dva;
Ezra.2.11   sinovi bebajevi šest stotina dvadeset in tri;
Ezra.2.12   sinovi azgadovci tri tisoči sto dvadeset in dva;
Ezra.2.13   sinovi adonikamovi šest stotina šezdeset in šest;
Ezra.2.14   sinovi bigvajovi dve stotine petdeset in šest;
Ezra.2.15   sinovi adinovi: šest stotine petdeset in četiri;
Ezra.2.16   sinovi aterovi od hiskijo devetdeset in osem;
Ezra.2.17   sinovi besajovi tri stotine dvadeset in tri;
Ezra.2.18   sinovi joramovi sto dvanadeset;
Ezra.2.19   sinovi hašumovi dvjesta dvadeset in tri;
Ezra.2.20   sinovi gibbarovi devetdeset in pet;
Ezra.2.21   ljudi iz betlehema sto dvadeset in tri;
Ezra.2.22   ljudi iz netofe: petdeset in šest;
Ezra.2.23   ljudi z anatota sto dvadeset in osem;
Ezra.2.24   sinovi azmavetovani četrdeset in dva;
Ezra.2.25   sinovi kirjat-jearima, kefira in berot šest stotina četrdeset in tri;
Ezra.2.26   sinovi rama in geba šest stotina dvadeset in eden;
Ezra.2.27   ljudi z mikmas sto dvadeset in dva;
Ezra.2.28   ljudi iz betela in aja šest stotina dvadeset in tri;
Ezra.2.29   sinovi nebojevi: petdeset in dva;
Ezra.2.30   sinovi magbitovi sto petdeset in šest;
Ezra.2.31   od drugih drugih šest stotina petdeset in štiri;
Ezra.2.32   sinovi harimovi tri sta in dvadeset;
Ezra.2.33   sinovi lodovi, hadodovci in oonovih šest stotina dvadeset in pet;
Ezra.2.34   sinovi jerihonovi tri stotine četrdeset in pet;
Ezra.2.35   sinovi senajovi tri tisoči šest stotina in trideset.
Ezra.2.36   svećenički so: sinovi jedajevi z doma josovo devet stotina sedemdeset in tri;
Ezra.2.37   sinovi imerovi dve in petdeset in dva;
Ezra.2.38   sinovi pašsurovi: tisu dvjesta četrdeset in sedmi;
Ezra.2.39   sinovi haremovi: tisoč in sedem.
Ezra.2.40   levijevci: sinovi josovi in kadmijevi, kteri so bili sinovi hodavji, sedamdeset in četiri.
Ezra.2.41   pjevači: sinovi asafovi sto dvadeset in osem;
Ezra.2.42   sinovi privratnikov: sinovi šalumovi, sinovi aterovi, sinovi talmonovi, sinovi akubovi, sinovi hatita, sinovi sobajevi, vsi sto trideset in devet.
Ezra.2.43   tempelhinici: sinovi sohiji, sinovi hasufovi, sinovi tabatovi,
Ezra.2.44   sinovi kerosovi, sinovi siahovi, sinovi padonovi,
Ezra.2.45   sinovi lebanovi, sinovi hagabo, sinovi akubovi,
Ezra.2.46   sinovi hazubovi, sinovi samlajevi, sinovi hananovi,
Ezra.2.47   sinovi gidelovi, sinovi gaharovi, sinovi rejajevi,
Ezra.2.48   sinovi rešonovi, sinovi nekodovi, sinovi gazamovi,
Ezra.2.49   sinovi uzini, sinovi pasejovi, sinovi besajovi,
Ezra.2.50   sinovi asenini, sinovi mehujimovi, sinovi nefusimovi,
Ezra.2.51   sinovi bakbukovi, sinovi hakufovi, sinovi harhurovi,
Ezra.2.52   sinovi baslitovi, sinovi mehidovi, sinovi haršovi,
Ezra.2.53   sinovi barkosovi, sinovi siserovi, sinovi tamahovi,
Ezra.2.54   sinovi nezijovi, sinovi hatifovi.
Ezra.2.55   sinovi hlapcev: sinovi sobajevi, sinovi soferetovi, sinovi sodudovi,
Ezra.2.56   sinovi jaharovi, sinovi darkovi, sinovi gidelovi,
Ezra.2.57   sinovi šefatji, sinovi hattilovi, sinovi pokeratatijevih, sinovi amonovi,
Ezra.2.58   vsi tempelje in sinovi službe salomonovih trista devetdeset in dva.
Ezra.2.59   to so, kteri so šli iz tel-melah, tel-harsa, kerub-addan in imera, ali niso mogli oznanjati rodove svojih in seme svoje, da so iz izraela:
Ezra.2.60   sinovi delajini, sinovi tobijevi, sinovi nekodovi, šest stotina pedeset in dva.
Ezra.2.61   in od svećeničkih sinova: sinovi kobajovi, sinovi čkosovi, sinovi barzilajci, kteri je vzel za ženu od dcer barzilaja galaadita, in imenoval se jim je po imenu.
Ezra.2.62   ti so iščeli rodove svoje, ali niso se našli; tako so se izročili od svećeničkih postave.
Ezra.2.63   tiršata jim pa reče, da ne ječejo od najvišjega svetega, dokler ne vstani svećenik z urim in tummim.
Ezra.2.64   vse občina je bilo štirideset dve tisoč in šezdeset in šezdeset,
Ezra.2.65   brez njih hlapcev in otrok, kterih je bilo sedem tisoč trista trideset in sedem; in njih je bilo dvjesta pjevača in pjevačev.
Ezra.2.66   konje njih bilo je sedemstotset trideset in šest; meči njih dvjesta četrdeset in pet;
Ezra.2.67   kamelje njih četiri stotine trideset in pet; oslice njih šest tisoči sedemsta in dvadeset.
Ezra.2.68   in od glav rodú, ko so prišli v dom gospodov, kteri je v jeruzalemu, darovali so dobrovoljno za dom božji, da ga postavijo na priprave.
Ezra.2.69   po moči svoji davali so za zaklad za delo šest tisoč in tisoč zlata, in pet tisoč dnî srebra, in sto svećeničkih lenih.
Ezra.2.70   in sedeli so se véliki duhovni in leviti, in ljudstvo, in pevci, in vratniki, in nethinejci, v njih hiših, in ves izrael v njih histah.
Ezra.3.1    in ko je prišel sedmi meser, in izraelci so bili v mestakh njih, sebrali so se ljudstvo kakor eden človek v jeruzalemu.
Ezra.3.2    in vstal je jezus, sin josadakov, in bratje njegovi svećenici, in zerubabelj, sin šealtielov, in bratje njegovi, in sagradili so oltar boga izraelova, da prinesó na njem vsesozhzhenie, kakor je pisano v postavi mojzes, človeka božjega.
Ezra.3.3    in postavijo oltar na njegovo prebivališče, ker so bili preplašeni od ljudstva kraja; in prinosili so na njem žrtvovanje gospodu, časno in večer.
Ezra.3.4    in praznili so praznik šatorov, kakor je pisano, in žrtve žrtvov vsako dan po broj, kakor je prikazano, vsako dan po dnevi.
Ezra.3.5    in po tem je neprestano žrtvovanje, in od novoljnih kraja in v vseh svetilnih praznih, in za vse, kteri so darovali dobrovoljno gospodu.
Ezra.3.6    v prvi dan sedmi mesečega začali nositi žrtve žrtvove gospodu; ali dom gospodov ni bil postavljen.
Ezra.3.7    in dali so srebro kamenjem kamenjem in drevnim, in jedi, in pijanje in pijanje in olivo sidonovskim in tistim, da pripeljejo cedrovo cedrovo od libanja k morji po japiji, kakor jim je dal cirus, kralj perzijski, na njih.
Ezra.3.8    in v drugim leto, ko so prišli v dom božji v jeruzalem, v drugim mesem, začal je zerubabel, sin šealtielov, in jošua, sin josadakov, in ostal bratov njih, svećenički in leviti, in vsi, kteri so prišli iz plena v jeruzalem, in postavili so levitice od dvajdeset let in veše, da izpolnjujejo službe v hiši gospodovi.
Ezra.3.9    in jezusu in sinovi njegovi in bratje njegovi, kadmiel in sinovi njegovi, sinovi judovci, pridejo k njim, kteri so delali delo v hiši božji; sinovi henadadovi, sinovi njihovi in bratje njihovi levijevi.
Ezra.3.10   in ko so postavili svetišta gospodovo, postavili so se véliki duhovni s trubami, in leviti, sinovi asafovi, s cimbalami, da hvalijo gospoda za voljo davida, kralja izraelova.
Ezra.3.11   in oznanjali so, hvaleč in hvaleč gospoda, da je dobro, ker vekomaj je milost njegova na izraelu. in ves ljudstvo se zapeče z velikim glasom, da hvalijo gospoda za temelje doma gospodova.
Ezra.3.12   in veliko od svećeničkih in levitov in glav rodú, starešine, kteri so videli prvo dom, ko so bili položeni temelji tega tempelja pred očmi svojimi, plačejo s močnim glasom, in množica z radostjo.
Ezra.3.13   in narod se ne spoznava, da bi več veselja veselja od glas plačanja ljudstva, ker se je ljudstvo močno zakričal, in glas se je slišal izdaleč.
Ezra.4.1    ko so pa slišali sovražniki judeji in benjaminovi, da so sinovi izgnanici zbudili dom gospodu bogu izraelovu,
Ezra.4.2    in pristopijo k zerubabelu in k poglavarjem očetov, in rekó jim: postavimo z vami, ker smo, kakor vi, iščemo boga vašega, in njemu smo obětovali od dnî esaradona, kralja asirijega, kteri nas je tu pripeljal.
Ezra.4.3    ali jim reče zerubbabel in jesua in ostali glavari izraelskih: ni nam in vam, da boste zgradili hišo našemu bogu, nego mi sami bodemo postati gospodu bogu izraelovu, kakor nam je zapovedal kralj kir, kralj persidski.
Ezra.4.4    in ljudstvo zemlje je izlajal roke ljudstva judovega, in razglasil jih je, da se zgradijo.
Ezra.4.5    in nadajali so se zoper njih sovetniki, da uničejo njih sovet, po vseh dnevih kira, kralja perzijskoga, in do kraljestva darija, kralja perzijskoga.
Ezra.4.6    in v kraljestvu ahašverovo, v početku kraljestva njegovega, napisali so pismo zoper stanovnikov judova in jeruzalema.
Ezra.4.7    in v dnéh artakserksa pisal so bislam, mitredat in tabeel, in drugih sovražnikov njegovih k artakserksu, kralju persidskemu. pismo je bilo pismo po aramejski pismo in razloženo.
Ezra.4.8    poglavarja rehum in pisar šimsai napisali eden pismo zoper jeruzalem k kralju artakserksu:
Ezra.4.9    pisar rehum in pisarja šimsai in ostali sovražniki naši, dinje in afarsatajo, tarpelijci, afarsejci, afarsejci, babilonovi, susanjani, susanci, elamejci,
Ezra.4.10   in drugi narodi, ktere je odpelil najvišji in največ asnappar, in prebival je v mestih samarijskim, in ostalo ob onu stranu reke.
Ezra.4.11   to je pismo pismo, ktero so poslali kralju artakserksu: hlapci tvoji, možjé za rekom.
Ezra.4.12   vedaj naj je kralju, da so judje, kteri so šli iz tebe, prišli so k nam v jeruzalem, in zgrabijo to odvračljivo in hudobnega mesto; in zid je napravljeno, in zaklade temelje.
Ezra.4.13   spoznaj se torej kralju, da če ta mesto se odgradi, in stvari njegove se postavijo, ne bodo imeli danja, ne dajajo, in to se bode zgodilo kraljestvo.
Ezra.4.14   tudi sramoto kraljestva ne sme nam videti; za to smo poslali, in oznanili smo kralju.
Ezra.4.15   da se nazočeš v letopisi očetov tvojih, in najdeš, in spoznaš, da je ta mesto razvratno, in spoznal se je kraljem in krajem, in da je več hlapca v njem od vekomaj vrednjih časa, za to je ta mesto razpustošena.
Ezra.4.16   oznanimo se torej kralju, da, če ta mesto se izgradi, in stvari njene bodejo izpolnjevali, ne boš imel mira. "
Ezra.4.17   in poslal je kralj upravičemu rehumu, in pisarju šišajovi, in ostalih sovražnikov svojih, kteri so prebivali v samariji in v ostalom ob onu stranu reke: mir! in tako:
Ezra.4.18   pismo, kterega smo mi poslali, ozlobljen je pred menoj.
Ezra.4.19   in dal sem poveljenje, in nazočili smo, in našli so, da je ta mesto od vekomaj na kralje postavila, in da je v njem postavljeno poslanje in sramoto.
Ezra.4.20   in kraljevali so krepki kralji v jeruzalemu, kteri so se zgrabili po vsej strani reke; in davali so jim dan in danje, in davali so jim.
Ezra.4.21   podajte torej, da bi te možjé izpolnjevali, in ta mesto naj se ne zgrabi, dokler ne bode rečeno povelje.
Ezra.4.22   držite se neprestano, da bi na to storili, da se ne pomnoži pogubljenje kraljem.
Ezra.4.23   ko je torej pismo kraljestva artakserksa je čital pred rehumom, in pisarju šišaj in njih sovražnikov, šli so pospežno v jeruzalem v judeji, in izpolnjevali so jih z moči in močjó.
Ezra.4.24   tedaj se zgrabi delo doma božjega, ktera je bila v jeruzalemu, in ostali so se do druge godine kraljestva darija, kralja perzijskoga.
Ezra.5.1    in prerokovali so prerok haggaj in zaharija, sin iddo, prerokovanje judom, kteri so bili v judeji in jeruzalemu, v imenu boga izraelova, nad njimi.
Ezra.5.2    tedaj vstali zerubabel, sin salatielov, in jesua, sin josadakov, in začnó graditi dom božji v jeruzalemu; in s njimi so božji preroki, kteri so jim pomočili.
Ezra.5.3    v tem času je prišel k njim tatnaj, oblastnik za rekom, in šetar-boznaj in tovariši njih, in to jim rekó: kdo vam je dal povelje zgrabiti ovaj dom, in zgrabiti te stvari?
Ezra.5.4    tedaj jim rekó, kaj so imena možnih možnih, kteri so zgradili tu grad?
Ezra.5.5    ali oči njih boga so na prerokih judovskega, da jih niso uničili, dokler se ne bi prišlo k darijavu, in odpravljali so pismo za to.
Ezra.5.6    pismo pisma, kterega je poslal tatnaj, zarešan oblastnik, in šetar-boznaj, in tovariši njegovi, afarsakiji, kteri so bili ob onu strani reke, poslali je kralju darijavu.
Ezra.5.7    poslani so poslali k njemu, in to je pisano v njem: kralju darija vse mir.
Ezra.5.8    naj se bode znalo kralju, da smo šli v judejo deželo, v dom boga velikega; in on se je zbudil z najvišim kamenjem, in drvo se bo nočeno v starah; in delo to je napravljeno, in spodobno se je v njih ročih.
Ezra.5.9    tedaj smo se vprašali tiste starejšine, in govorili smo jim tako: kdo vam je dal povelje postaviti tu dom in oznaniti te stvari?
Ezra.5.10   zaprosili smo pa njih imena, da te poučimo, da te zapišemo imena njih moža, kteri so bili v njih glazah.
Ezra.5.11   in to nam odgovoré, govoreč: mi smo hlapci boga neba in zemlje, in odgradimo dom, kteri je bil postavljen mnogo let pred tem; in velik kralj izraelski je zgrabil in napravil.
Ezra.5.12   ali ko so zagnali očetje naši boga nebes, on jih je predal v roke nabukodonozora, kralja babilonskega, kaldejca; in dom ovaj je razodel, in ljudstvo odpelje v babilon.
Ezra.5.13   ali v prvi leto kira, kralja kraljestva, ukaže kralj kir, da se zgrabi ovaj dom božji.
Ezra.5.14   in posuje doma božjega, zlatne in srebrne, ktere je nabukodonozor iznesel iz svetišta, kteri je bil v jeruzalemu, in iznesel je v svetišče kraljestvo, dal je kiro kralj kir iz svetišta kraljestva, in izdavali ješbasar, kteremu je postavil zakladnicu.
Ezra.5.15   in reče mu: vzemi te več, in pojdi, in položi ga v tempelj, kteri je v jeruzalemu; in dom božji naj se vrne na svojem mestu.
Ezra.5.16   tedaj pride šesbasar, in položil je temelje doma božjega, kteri je v jeruzalemu; in od tega časa do sedaj je postal, in ne je končal.
Ezra.5.17   in sedaj, če je pred kraljem dobro, predaj naj v hiši kraljestve kraljevih v babilonji, da bi več, da je od kralja kira ukazal znanje, da bi zgrabil to dom božji v jeruzalemu, in kralj naj nam po tem pošlje.
Ezra.6.1    tedaj je kralj darija naredil, da se pregleda v zapis, kjer so pokladali sobe v babilonji.
Ezra.6.2    in našla se je v mestu, v oblasti medijskej, v meči, ktera je pisano, in to je pisano:
Ezra.6.3    v prvem leto kraljestva kir, kralj kir, ukazal je, da je dom božji v jeruzalemu: dom naj se zgradi, in mesto, k kterem se prinesó žrtvovanje; visoko je visoko, šezdeset lakata in širok šezdeset lakata.
Ezra.6.4    z tri rečenih kamenja tri, in jeden vrg drevesa; in koplje naj se izdajajo iz hiše kraljestva.
Ezra.6.5    tudi zlatne in srebrne posudi doma božjega, ktere je nabukodonozor iznesel iz svetišta, kteri je v jeruzalemu, in pripeljal v babilon, naj se odidejo, in naj se odidejo v tempelj, kteri je v jeruzalemu, na svojem mjestu, in položí se v hiši božji.
Ezra.6.6    sedaj torej, tatar-soznaj za rekojo, šetar-boznaj in tovariši njegovi, afarsakejci, kteri so za rekom, oddalečite se odtod.
Ezra.6.7    pustite delo doma božjega; véliki judovski in starešine judovski naj to dom božji postavljajo na mestu svojem.
Ezra.6.8    tudi od mene dajo povelje, kaj boste storili z starešinami judovskem, da se zgrabijo to božjo dom; in od kraja kraljevih, kteri so po tej strani ob onu strani reke, naj se izdajo tem možem, da se ne boste izpolnjevali.
Ezra.6.9    in kar bi imel nedostatek, goveda in ovce in jagnice za paljenice bogu nebeškemu, pšenice, sol, vino in olivo, naj jim dajajo vsak dan.
Ezra.6.10   da bi prinosili ugodnih prinosi bogu nebeškemu, in molijo za življenje kraljestva in svojih sinova.
Ezra.6.11   a od mene je ukazal spoznanje, da vsak človek, kteri bode premenil to besedo, razodel se bo drevo iz hiše svoje, in zgrabljen se bo, in dom njegov naj se bode napravljal.
Ezra.6.12   in bog, ki je prebival tam ime njegovo, pogubi vse kraljestvo in ljudstvo, kteri bo izločil roko svojo, da se izpremení, da pogubi to dom božji, ki je v jeruzalemu. jaz darija sem dal povelje, da se bode obljubil.
Ezra.6.13   tada tatnaj, oblastnik ob onu strani reke, šetar-boznaj in tovariši njegovi, za to, kar je kralj darija poslal, tako so storili.
Ezra.6.14   in starejšine judovski so se zgradili, in bili so po pravičnosti agjeja preroka in zaharija sina idjevega; in podelili so se, in posvetili so po povelji boga izraelova, in po povelji kira in darija in artakserksa, kraljem persidskim.
Ezra.6.15   in dopolni je dom njegov tretji dan mjeseca adara, ko je bilo šestega leto kraljestva darija.
Ezra.6.16   in delali so se sinovi izraelovi, duhovni in leviti, in ostali, kteri so bili izgnani, obnovljenje doma božjega z radostjo.
Ezra.6.17   in prinesó za obnovljenje doma božjega sto junaca, dvjesta ovnov, chetyresta janjačev, in dvanajst kozla za okajnicu za ves izrael, za število plemena izraelovih.
Ezra.6.18   in postavili so svećenike po njih redih in levitov po njih razdele za službo božjo v jeruzalemu, kakor je pisano v knjigi mojzesu.
Ezra.6.19   in izraelci so obpelili velikonočno jagnje četrnaestega dan prvoga mjeseca.
Ezra.6.20   kajti očisti so se svećenički in leviti do eden, vsi so čisti; in zabijali so velikonočno jagnje za vse, kteri so bili izgnani, in bratom svojem, duhovnom, in sebi.
Ezra.6.21   in jedli so izraelci, kteri so bili izhodili iz izhodanja, in vsi, kteri so se odločili od nečistosti narodov zemlje k njim, da iščejo gospoda, boga izraelova.
Ezra.6.22   in praznili so praznik opresnočnih kruhov sedem dnî v veselji; kajti radoval jih je gospod, in povrnil je srce kraljestva asirijskega na njih, da so držali svoje roke po delom hiše boga, boga izraelova.
Ezra.7.1    po tem času, v kraljestvu artakserksa kraljestva artakserksa, šel je ezdra, sin seraja, sina azarja, sina hilkije,
Ezra.7.2    sina šaluma, sina sadoka, sina ahitubova,
Ezra.7.3    sina amarje, sina azarje, sina merajota,
Ezra.7.4    sina zerahjaha, sina zahijo, sina bukki,
Ezra.7.5    sina abišua, sina pinehava, sina eleazara, sina aarona, vélikega duhovna;
Ezra.7.6    to je ezdra šel iz babilona, in on je pismarja, skoraj v postavi mojzesu, kterega je dal gospod, bog izraelov. in dal mu je kralj, ker ruka gospoda, boga njegovega, je nad njim.
Ezra.7.7    in odšli so se od izraelaca in od svećenika in levitov, in prepevači, in privratniki, in tempeljnji, v sedmi leto kraljestva artakserksa.
Ezra.7.8    in pridejo v jeruzalem peti mesec, to je bila sedmi leto kraljestva.
Ezra.7.9    kajti v prvi dan prvoga mjeseca on je postavil popelje iz babilona; in v prvi dan peté pridejo v jeruzalem, ker dobra je ruka boga njegovega nad njim.
Ezra.7.10   kajti ezdra je postavil v srcu svojem, da bi iščevali postavo in delati, in učiti v izraelu postave in sodbe.
Ezra.7.11   a to je popis povelja, kterega je dal artaxerxes ezdrji svećeniku ezri, pismarju, pisarju v besedah zapovedih gospodovih in postave njegove na izraelu:
Ezra.7.12   artakserksa, kralj kraljev, do ezdrja pisara postave boga nebeških, in ta odgovorje.
Ezra.7.13   od mene je ukazal, da vsak, kdor z ljudstvom izraelovim in svećeničkim in levitom v mojo kraljestvu, da gre v jeruzalem, naj odide z teboj.
Ezra.7.14   ker ti si poslan pred kraljem in sedmi sovetnikov njegovih, da pregledaš v judeji in jeruzalemu po postavi boga tvojega, ktera je v ruci tvojem;
Ezra.7.15   in da prineseš srebro in zlato, kar je kralj in sovetniki njegovi darovali bogu izraelovu, katerega prebivališče je v jeruzalemu,
Ezra.7.16   in vse srebro in zlato, kar si najel po vsej deželi babilonske, s dobrovoljnostjo ljudstva in duhovnih darov za dom boga svojega v jeruzalemu.
Ezra.7.17   za to, da bodeš pripravljeno na to knjige goveda, ovnov, jagnice, njih daritve in njih ljevanice, in prinesi jih na oltar doma boga vašega, ktera je v jeruzalemu.
Ezra.7.18   in kar si dobro za te in za brate tvoje, da boste storili od ostala srebra in zlata, da boste storili po volji boga vašega.
Ezra.7.19   in posudi, ktere so ti dali za službo v domu boga tvojega, predaj pred bogom v jeruzalemu.
Ezra.7.20   in ostanem potrebe v hiši boga tvojega, kar ti se bo zgodilo, da boš oddal iz kraja kraja kraljestva.
Ezra.7.21   a od mene, kralj artakserksa, dajem povelje vsem krajcem, kteri so za rekom, da vse, kar vas bo prosil ezdra duhovnik in pismarja postave boga nebeških, da bi se napravil,
Ezra.7.22   do sto talentov srebra, in do sto kor pšenih, in do sto bat vino, in do sto bat ulja, in sol bez skrivnosti.
Ezra.7.23   vse, kar je po povelji boga nebeških, naj se bode napravljen za dom boga nebeških, da ne bi se razgnalo jezo na kraljestvo kraljestva in sina njegovega.
Ezra.7.24   a vam se vam je spoznal, da se ne bode oblačilo po vsem duhovnom in levitom, pjevajočih, vratnikov, netinimovih in služabnikov hiše boga tega, da bi ne imeli oblasti, da jih izpolnjuješ.
Ezra.7.25   ti pa, ezdraj, kakor modrost boga tvojega, postavi pravične in sodbe, da bodo sodili vsakemu ljudstvu, kteri je za rekom, vsem, kteri poznajo postavo boga tvojega; a kdor ne zna, oznanjajte.
Ezra.7.26   in vsak, kdor ne vrši postavo svojega boga in postavo kraljestva, neprestano bo izpolnjeno sodba, ali na smrt, ali za izročnost življenja, ali v ječo.
Ezra.7.27   blagoslovljen gospod, bog očetov naših, kateri je dal tako v srcu kralja, da se oslavi dom gospodov, kateri je v jeruzalemu.
Ezra.7.28   in na me je povrnil milost pred kraljem in sovetnikom njegovem, in v vseh najvišim kraljevih vélikih; in jaz sem prepeval, ker je ruka boga boga mojega nad menoj, in sobral sem vélikov izraelovih, da bi šli z menoj.
Ezra.8.1    a to so glavari rodú in rodovi njih, kteri so šli z menoj za kraljestvo artakserksa, kralja babilonskega.
Ezra.8.2    iz sinova pinehavih geršom; od itamara daniela; od davidovih sinova: hasuh;
Ezra.8.3    iz sinova šekanih, od sinova parosovih zaharija, in z njim sto in pet in petdeset.
Ezra.8.4    z pahat-moabovih sinova: elioenai, sin zerahjina, in z njim dvjesta muškarcev;
Ezra.8.5    iz synovei sekanja, sin jahazielov, in z njim tri stotine muškarcev;
Ezra.8.6    od sinova adinovih: ebed, sin jonatanov, in z njim petdeset muškarcev;
Ezra.8.7    in od elamovih sinova: ješaja, sin atalijev, in z njim sedemdeset muškarcev;
Ezra.8.8    in od šefatijo: zebadja, sin mikajev, in z njim osamdeset moža;
Ezra.8.9    z joabovih sinova: obadja, sin jehielov, in z njim dvjesta in osemdeset moža;
Ezra.8.10   in od selomijevih: šelomit sin josifijev, in z njim sto šezdeset moža;
Ezra.8.11   od sinova bebajovih zaharija, sin bebajev, in z njim štirideset moža;
Ezra.8.12   a od azgada sinovi johanan, sin jokatov, in z njim sto deset možnih;
Ezra.8.13   in od adonikama poslednih, in to imena njih: elifelet, jehiel in šemaja, in s njimi šezdeset moža.
Ezra.8.14   in od bigvajovih sinova: utai in zabud, in z njim sedemdeset muškarcev.
Ezra.8.15   in zbral sem jih pri reku, ktera je prišlo k ahavu, in prebivali smo tam tri dnî; in spoznal sem ljudstvo in svećeničke, in od levijevih sinov tam nisem našel.
Ezra.8.16   poslal sem pa eliezera, ariela, šemaja in elnatana, in jariba in elnatana, in natana in zaharija in mešulama ljude, in jojariba in elnatana.
Ezra.8.17   in pripeljal sem jih k iddo, glavemu v mestu kasifji, in položil sem v njih ustih besede, da govoré k iddo in k njej bratom tempeljnom v mestu kasifji, da nam prinesó vekomaj za hišo boga našega.
Ezra.8.18   in pridejo nam, ker je dobrega ruka boga našega na nas, prišlo so moža od sina mahlijeva, sina levijevega, sina izraelova, in arebja, in sinovi njegovi in bratje njegovi, osemnaest;
Ezra.8.19   in hašabju, in s njim jeshajojo, od merarijevih sinova, njih bratje in sinovi, njih dvadeset;
Ezra.8.20   in od tempelje, kterih je dal david in poglavarji za službu levitima, dvjesta in dvadeset tempelje; vsi so se imenili po imenu.
Ezra.8.21   in naredil sem tam posto nad reke ahavo, da bi se ponižali pred bogom našim, da smo od njega prosili pravično put za nas in za naše sinovi in za vse naše stvari.
Ezra.8.22   ker se sem zasramil, da poprosim od kralja moč in konjanika, da bi nas izpeljal od neprijatelja po poti, ker smo govorili kralju: ruka boga našega je na dobro vsem, kteri ga iščejo za dobro; ali moč njegova in jezo njegovo je na vseh, kteri ga ostavljajo.
Ezra.8.23   tako smo postali, in prosili smo boga našega za to, in on nam je uslišal.
Ezra.8.24   in odlučil sem od vélikih vélikih dvanajst: serebijo, hašabja, in ž njimi deset njih bratov.
Ezra.8.25   in postavil sem jim srebro, in zlato, in več, kakor je prinesel kralj in sovetniki njegovi, in njegovi véliki, in ves izrael, kteri so bili našli.
Ezra.8.26   in postavil sem v njih roke šest stotina in petdeset talentov, in srebrnih posudov sto talentov in sto talentov zlata;
Ezra.8.27   in dvadeset zlatnih časov po jezeru tisuj darima, in štirideset zlatnih mečev, mogočnega kakor zlato.
Ezra.8.28   in rekel sem jim: vi ste sveti gospodu, in posudi so sveti, in srebro in zlato dobrovoljnost gospodu bogu očetov svojih.
Ezra.8.29   čujte se in čujte, dokler se ne postavite pred vélikim duhovnom in levitom in poglavarjem očetov v jeruzalemu, v šatorih hiše gospodovo.
Ezra.8.30   in sprejeli so svećenički in leviti več srebra in zlata in posudov, da bi jih odpeljali v jeruzalem v dom boga našega.
Ezra.8.31   in izšli smo od reke ahavo v dvanajstih dan prvoga mjeseca, da idemo v jeruzalem; in ruka boga našega je bila zoper nas, in rešil nas je iz roke sovražnikov in sovražnikov po poti.
Ezra.8.32   in prišli smo v jeruzalem, in ostali smo tam tri dní.
Ezra.8.33   a četvrti dan smo postavili srebro in zlato in več v hiši boga našega, v roko merimota, sina urijevega, in z njim eleazar, sin pinehav, in z njimi jozabad, sin jezusovo, in noadija, sin benaja, leviti.
Ezra.8.34   vse je bilo za broj in več; in ves več je pisano v tem času.
Ezra.8.35   tistih, kteri so bili prišli iz pognanja, prinesó paljenice bogu izraelovu: dvanajst telcev za ves izrael, devetdeset in šest ovnov, sedemdeset in sedem agntla, in dvanajst kozlih za grehe dvanajst, vse, kakor paljenice gospodu.
Ezra.8.36   in dali so kraljeve naredbe kraljevih oblastim in oblastnim oblastim ob onu stranu reke; in oni izdajali so ljudstvo in dom božji.
Ezra.9.1    in ko so to izpolnjevali so, pristopijo k meni glavari, govoreč: ljudstvo izrael, in svećenici, in levité, niso se odločili od ljudstva té kraja, ko so se delali od kenanevih, hetejcev, perezcev, jebusejce, amonice, egipčane, egipčane in amorejce.
Ezra.9.2    ker so vzeli od njih dcer za sebe in za njih sinovi; in seme svetega se je premenilo z ljudstvom tiste kraja; in roka njih vélikih je bila prvina v tém prestupljenji.
Ezra.9.3    in ko sem slišal to besedo, razdaril sem oblačilo svoje in moč, in povrnil sem volje glave mojo in rodo mojo, in sedel sem v žalosti.
Ezra.9.4    in zberó se k meni vsi, kteri so prepirajali besedo boga izraelova za voljo krivičnosti preseljenih; in jaz sem sedel v žalosti do večerega žrtve.
Ezra.9.5    in v večerji večerji vstal sem od ponižanja mojega, in ko sem razderala halja in obleko, in padal sem na kolena svoja, in prostal sem roke svoje k gospodu bogu svojemu,
Ezra.9.6    in rekoh: gospod moj, sramoti se in sramoti, da povzdignem obličje svoje k tebi, gospod; ker krivičnosti naše so se razmnožili nad glave naše, in krivičnost naša se je veličala do neba.
Ezra.9.7    od dnî očetov naših smo bili veliko krivično do današnjega dné; in za voljo krivičnih naših smo se predali mi, kralje naši in sinovi naši v roke kraljevih narodov, v meč in v izgnanstvo, v razgrabljenje in sramotu, kakor je to danes.
Ezra.9.8    in sedaj nam je rešil gospod, bog naš, da nam ostavlja za pomoč, in dal nam je podloga na mestu svetosti svoje, da se osveti naših očí, in dajal nam je malo živega v službi našem.
Ezra.9.9    ker hlapci smo; ali v službi našem ni nas odpustil gospod, bog naš, nego nas je povrnil milost pred kraljem perzijskim, da bi nam dal oživu, da povzdignemo dom boga našega in povzdigniti razvaline njene, in dati nam ogradu v judeji in v jeruzalemu.
Ezra.9.10   kaj pa rečimo, bog naš, po tem, ker smo zapustili zapovedi tvoje,
Ezra.9.11   katerim si dal po ročah svojih hlapcev prerokov, govoreč: zemlja, v ktero vnidete, da ji zavladejete, je zemlja nečista v nečistosti ljudskih ljudstva, po njih merzostih, katere so ga napolili od kraja do kraja v nečistosti svojem.
Ezra.9.12   zato ne dajte svojih córek za njih sinovi, in njih kćeri ne berite za hiše svoje; in ne hočite za njih dobro in dobro njih vekomaj, da boste mogli močni, in jesti blaga zemlje, in razločili boste svojim sinom vekomaj.
Ezra.9.13   in po vsem, kar je prišlo na nas po hudobnim delakh naših in krivičnih krivičnih, da si ni kakor bog naš, da si nas izpolnil za naše krivice, in dal si nam pomoč,
Ezra.9.14   ali smo se odvrnili, da se razodemo zapovedi tvoje, in se zgrabimo z ljudstvom tistim krajami? ne boš se razdražil z nami do konce, da ne bi ostal ni ostal, ne ostanečega.
Ezra.9.15   gospod, bog izraelov, ti si pravičen, ker smo ostali ostali, kakor ta dan; glej, mi smo pred teboj v krivičnosti našem, ker nismo več postavili pred teboj.
Ezra.10.1   in ko je molil ezdra in oznanjal se, plač in prepeval pred hišo božjo, sobirajo se k njemu iz izraela veliko zboru veliko, moža in žene, ker so plačali ljudstvo.
Ezra.10.2   in odgovarjal je sekanja, sin jejeelov, iz sinova elamovih, in reče ezdrji: mi smo se pregrešili zoper boga našega, da smo oženili žene tujke od ljudstva zemlje. ali je še stanovitnost na izraelu za to.
Ezra.10.3   naredimo se torej zavezo z bogom našim, da izganjemo vse žene in to, kar se je zgodilo po zboru boga našega in tistih, kteri se bodijo po zapovedih boga našega; in naj se zgodí za postavo.
Ezra.10.4   vstani, ker na tebe je beseda, in mi smo s teboj; prepiri se in delaj!
Ezra.10.5   in vstavši ezdra, zakleče vélikih duhovnih, in levitov, in ves izrael, da bi storili to besedo. in zaklejo se.
Ezra.10.6   in vstane ezdra pred hišo božjo, in šel v kraj johanana, sina elijašivega, in šel je tam; kruha ne jedel, in vode ne pil, ker je žaloval za voljo krivičnosti, kteri so se vračali.
Ezra.10.7   in iznesó glas v judeji in jeruzalemu vsem sovračim, da se zbirajo v jeruzalem.
Ezra.10.8   in vsak, kdor ne pride v tri dnî, kakor sovet vélikih in starejšin, ozlobljen bo vse imenstvo njegovo, in on se bode odločil od zboru preseljenih.
Ezra.10.9   in sebrali so se vsi judejci in benjamini v jeruzalem za tri dní; to je devetega mesec na devetom dan. in sedel se je ves ljudstvo na uličji božjej božjej, in hranil so se za to, kar je rečeno.
Ezra.10.10  in vstavši ezdra duhovnik, reče jim: vi ste pregrešili, in ženili ste žene tujke, da zadajete krivico izraelovu.
Ezra.10.11  sedaj torej dajte hvalo gospodu bogu očetov svojih, in delajte to, kar je ugodno pred njim, in odločite se od ljudstva zemlje in od žen tujcev.
Ezra.10.12  in vse zboru odgovoré in rekó veliko: po tvojem besedi smo storili, kako si rekel.
Ezra.10.13  ali ljudstvo je veliko, in je čas časa, in ni moč ostati zunej; in delo ni za enega dan, ne za dva; kajti mnogo smo bili storili krivice v tem reči.
Ezra.10.14  naj se pa postavijo glavarji naši v vsej zboru, in vsi, kteri so v našim gradovima, kteri so ženili občine žene, naj pridejo v časno času, in ž njimi starešine vsakega mesta in sodbe, da se odvrne od nas jezo jeze boga našega za to delo.
Ezra.10.15  samo jonatan, sin asahel, in jazija, sin tikvijev, za to; in mesulam in levijec šabbetaj so jim pomočili.
Ezra.10.16  in postali so sinovi odvratniki; in odločili so véliki duhovni ezdrja in možjé rodú rodú, in vsi po imenu, ker so se vrnili v prvi dan deseti meseca, da bi izpolnjevali besedo.
Ezra.10.17  in dopolnili so se vsem možem, kteri so ženili strane žene, do prvi dan prvoga mjeseca.
Ezra.10.18  in našli so se od svećeničkih sinov, kteri so oženili tujke tujcev, sina josadakovega, in z njegovimi braćmi: maaseja, eliezer, jarib in gedalija.
Ezra.10.19  in položili so roko svojo, da bi odpelili žene svoje; in za njih krivice so bili krivice ovna za njih krivice.
Ezra.10.20  in od sinova imerovih: anani in zebadja;
Ezra.10.21  in od sinova arimovih: maaseja, in elija, in šemaja, in jehiel, in uzija;
Ezra.10.22  in od sina pašura: eljoenaj, maaseja, jišmael, natanael, jozabad in elasa.
Ezra.10.23  a od levijevih: jozabad, in šimei, in kelaja, to je kelita, petaja, juda in eliezer.
Ezra.10.24  a od pevačev: eljasaf; in od vratnikov: sallum in telem in uri.
Ezra.10.25  in od izraela: od sinova parosovih: ramia in jezija in malkia in mijamin, in eleazar in malija in benaja.
Ezra.10.26  in od elamovih sinova: matanija, in zaharija, in jeel, in abdi, in jeremot, in elija;
Ezra.10.27  in iz synovei zattu: eljoenaj, elijašib, matanija, jeremot, zabad in aziza;
Ezra.10.28  in od bebajovih sinova: johanan, hananija, zabaj, atlai;
Ezra.10.29  in od bani bani: mesulam, malluk, adaja, jašub, šeal in jeramot;
Ezra.10.30  in iz synovei pahat-momovih: adna in kelel, in benaja, in maaseja, matanija, besalel, in binui, in manasseh.
Ezra.10.31  in od harimovih sinova: eliezer, jošija, malkija, šemaja, simeon,
Ezra.10.32  benjamin, malluk, semarja.
Ezra.10.33  od sinova hašumovih: matnaj, matata, zabad, elifelet, jeremai, manasse in šimei.
Ezra.10.34  od sinova banijevih maadaj, amram in uel;
Ezra.10.35  benaja, bedeja, keluhu,
Ezra.10.36  vanja, meremot, eljašib,
Ezra.10.37  matanija, mattenai, jasai,
Ezra.10.38  in bani, in bani, šimej,
Ezra.10.39  in selemja in natan in adaja,
Ezra.10.40  maknadbaj, sašaj, šaraj,
Ezra.10.41  azarel, šelemja, semarja,
Ezra.10.42  sallum, amarja in jožef;
Ezra.10.43  od nebajovih sinova: jehiel, mattija, zabad, zebina, jaddaj, joel in benaja.
Ezra.10.44  vsi te so prejeli žene tujke, in rodili so od njih otroke, gospod, bog izraelov, ti si pravičen, ker smo ostali, kakor ta dan; glej, mi smo pred teboj v krivici našim, ker nič ne bode storil pred seboj za to.
Neh.1.1     besedo nehemijo, sina hakalja. in v mesu kisleji, dvajega leto, ko sem bil v suzi, v suzi,
Neh.1.2     pride hanani, eden od bratov mojih, on in moža judov; in vprašaš jih za tistih, kteri so bili rešeni iz plena, in o jeruzalemu.
Neh.1.3     in rekó mi: ostali so, kteri so ostali iz preseljenja tam v deželi, so v veličastnosti in sramoti; in zid jeruzalemski je razpalena, in vrata njenega je razpalena ognjem.
Neh.1.4     in zgodí se, ko sem slišal te besede, sedel sem, in zaplakal sem; in postal sem se, in molil sem pred bogom nebeškim.
Neh.1.5     in rekel sem: o gospod, bog nebeških, bog velik in strashen, kteri ohraniš zavezo in milost k njim, ki so ga ljubili in držajo zapovedi svoje;
Neh.1.6     daj, da vnimajo uho tvoje, in oči tvoje otvorene, da poslušaš molitev hlapca svojega, v katerem se molim pred seboj danes in noč za izraelce, hlapcev tvojih, in oznanjujem grehe izraelovih, ktere smo zoper tebe grešili; tudi jaz in dom očeta mojega grešili smo.
Neh.1.7     postupili smo se zoper tebe, in nismo držali zapovedi, in postave, in sodbe, ktere si zapovedal mojzesu, hlapcu tvojemu.
Neh.1.8     spomeni se pa besedo, ktero si zapovedal mojzesu, hlapcu svojemu, govoreč: če boste pregrešili, jaz vas bom razpr po ljudstvu.
Neh.1.9     ali ako se obratite k meni, in boste držali zapovedi moje in izpolnjevali jih boste, ako bi bili izgnani od kraja neba, odtod jih zgromadzim, in pripeljal jih bom na mesto, katero sem izvolil, da bodem prebival ime moje.
Neh.1.10    in oni so hlapci tvoji in ljudstvo tvoje, katerega si izkupil z velikim močjó svojem in močnim rokom svojem.
Neh.1.11    o gospod, daj, naj vnimajo uho tvoje na molitev hlapca tvojega, in za molitev hlapcev tvojih, kateri hočejo bojati se imena tvojega, in daj, da srečeš hlapcu svojemu danu, in daj mu usmiljenje pred tem možem. " jaz sem pa vinochernik pred kraljem.
Neh.2.1     in zgodí se v mesem nisan v dvadeseti leto kraljestva artakserksa, ko je bil vino pred kraljem, vzel sem vino, in dal sem ga kralju; in nisem bil več pred njim.
Neh.2.2     in kralj mi reče: za kaj si lič obličje tvoje? ne si ti bolj? ni to, razen hudo srca. in uplašal sem se mnogo.
Neh.2.3     in rekel sem kralju: kralj naj živi vekomaj! za kaj se ne bode zgodilo obličje moje, ko je mesto, dom grobov očetov mojih, opustelo, in vrata njene je razpalena ognjem?
Neh.2.4     in kralj mi reče: kaj si to? in molil sem se bogu nebeškemu,
Neh.2.5     in rekel sem kralju: če je pred kraljem dobro, in če je hlapec tvoj dobro pred tvojim obličjem, pošlji ga v juda, v mesto grobe očetov mojih, da ga zgrabim.
Neh.2.6     in kralj mi reče, in kraljica, ktera je sedel pri njem, reče mi: doklej bode prihod tvoj, in kedaj ćeš se vračati? pogovarjal se je pred kraljem, da bi me poslal, in dal sem mu čas.
Neh.2.7     in rekel sem kralju: če je pred kraljem dobro, daj mi pismo k poglavarjem ob onu stranu reke, da me prepeljejo, dokler ne pridem v judejo.
Neh.2.8     in list za asafa, straže kraljestva, da mi dá drvo za popravljenje vrata, in za zid mesta, in za dom, v katerem bom prišel. in kralj mi je dal, ker je dobrega ruka boga mojega nad menoj.
Neh.2.9     ko sem prišel k vojskom ob onu stranu reke, in dal sem jim pismo kraljestvo; in kralj je poslal z menoj vojske vojska in konjanike.
Neh.2.10    ko je pa slišal sanbalat, horonijec, in tobija, služabnik amoničin, to jim je zgodilo, da je prišel človek, da bi prosil dobro izraelcev.
Neh.2.11    in prišel sem v jeruzalem, in ostal sem tam tri dní.
Neh.2.12    in vstal sem noč, jaz in malo moža z menoj, in nisem povedal človeku, kaj mi je bog mi položil v srcu, da bi storil izraelu; in nič ni bilo z menoj, razen to, na katero sem šel.
Neh.2.13    in izšel sem po vratih dolini, in prišla sem blizu izvratnika, in na vrata gnoja; in spoznal sem zid jeruzalemske, katere so bili razgrabljeni, in vrata njene, ktere so se ogledali ognjem.
Neh.2.14    in prišedši k izvratnom vratici in pred kraljem, in nič ni bilo mesta, da bi moč prešlo, da bi prešlo.
Neh.2.15    in prošlo sem se noč na potoku, in pregledal sem zid, in prišla sem se v dolinu dolini, in vrnil sem se.
Neh.2.16    in stražari niso spoznali, kuda sem šel in kaj sem storil, nego tudi judom, in duhovnom, in čestim, in poglavarjem, in ostal, kteri so delali delo.
Neh.2.17    in rekel sem jim: vi vidite to hudo, v katerem smo, kako je jeruzalem pusto, in vrata njene je razpalena ognjem; pojdite, in gradimo zid jeruzalemsko, da ne bomo več sramoto.
Neh.2.18    in povedal jim sem roko boga svojega, ktero je bila dobro v meni, in to, kar mi je rekel kralj. in rekó: vstajmo in gradimo! in prestarili so se roke svoje za dobro.
Neh.2.19    ko je pa slišal sanballat horonjanin, in tobija, hlapca ammonita, in gesem aravičin, slišali so nas, in zasramovali se so nas, in rekó: kaj je to, kar pravite? ali zoper kralja boste vi odvrgli?
Neh.2.20    a jaz jim odgovorí in jim rekel: bog nebeški nam bode uspeval, in mi, hlapci njegovi, postavimo in gradimo; ali vam je nič nič, ni pravičnosti, ni spomena v jeruzalemu.
Neh.3.1     in vstal je elijašib, véliki duhovnik, in bratje njegovi, svećenički, in sagradili so ovce ovce; in posvetili so ga, in postavili so do veže hananeela do veže hananeela.
Neh.3.2     po njih postavijo jerihonovci; in pri njih je postavljal zakur, sin imrijev.
Neh.3.3     in vrata ribe zgradijo sinovi senaanovi; oni so ga naredili, in postavijo vrata njegovi, zamki njegove in zasove njene.
Neh.3.4     a oboje njih je napravil meremot, sin urije, sina kokosova; a pri njih je napravljal mešullam, sin berekjina, sina mešezabelova; a do njih je napravljal sadok, sin baana.
Neh.3.5     a kraj njih so popravljali tekovi; a njih hlapci niso naredili vrat svoja v službo za gospoda svojega boga.
Neh.3.6     starovega vrata napravijo jojada, sin pasejov, in mešulama, sin besodjajev; oni so ga napravili, in postavili so vrata svoja, in zamke njegove in zasove njene.
Neh.3.8     pri njih je popravljal ananija, sin rokeijev, in za njim je popravljal ananija, sin rokomovca; in ostali so jeruzalem do uličega stena.
Neh.3.9     od njih je popravljal refaja, poglavar polovini jeruzalemskega kraja.
Neh.3.10    a oboje njih napravljajo jedaja, sin harumafův, naproti svojem hišo; in pri njem je napravil hattus, sin hašabnejin.
Neh.3.11    drugi dan napravijo malkija, sin harimov, in hašub, sin pahat-moabov, in do močnega veke.
Neh.3.12    od njih je popravljal sallum, sin hallosov, poglavar poloviny oblasti jeruzalemski, on in hčere njegove.
Neh.3.13    vrata dolini napravijo hanun in kteri so prebivali zanoah; zagradili so ga, in postavili so vrata, in zavele njene, in zasove njene, in tisoč; in tisoč lakot na zid do vrat gnojnih.
Neh.3.14    in popelje vrata napravijo malkija, sin rehobov, voenachalnik bethakerovega, on in njegovi sinovi; in zavrgli ga, in postavil je vrata, in zamke njegove in zasove njene.
Neh.3.15    in zid vekomaj, ktera je bila za praga kraljestva, in do kraja, kteri so sešli iz mesta davidova.
Neh.3.16    za njim je napravljal nehemija, sin azbukov, glavar poloviny oblasti betsur, dokler je kraj davidovega groba, in do vekomaj, ktera je postala, in do hiše močnih.
Neh.3.17    za njim so popravljali leviti: rehum, sin banijev; za njim je napravil hašabja, glavar polovini kraja keilske, za oblačilo njegovo.
Neh.3.18    za njim so popravljali bratje njih: libni, sin henadadov, glavar polovini kraja keilske.
Neh.3.19    pri njem je napravljal azur, sin josov, glavar mispi, drugega mjera, vekomaj, kakor vekomaj, ko se zgrabi na uglu.
Neh.3.20    za njim je popravljal baruk, sin zabajev, po drugem strani, od rodila do vratih domu elijašiba, vélikega duhovna.
Neh.3.21    za njim je napravljal meremot, sin urije, sina kosovega, drugega mjera, od vratih elijašibovega mesta do kraja elijašibovo.
Neh.3.22    za njim so popravljali svećenici, kteri so prebivali v kraji.
Neh.3.23    za njim napravijo benjamin in hašub naproti svojem hišo; za njim je napravil azarja, sin maaseje, sina ananijeva, pri svojem hiši.
Neh.3.24    za njim je popravljal binuj, sin henadadov, drugo meč, od doma azarjavega do ugla in noter.
Neh.3.25    palal, sin uzaja, postavila je naproti ugla, in veže, ktera je izhodila iz veže kraljestva vsakega, kteri je pri dvora v ječo straži. za njim je pedaja, sin parosov.
Neh.3.26    in nethinejci so, kteri so prebivali v ofelu, do kraja vodveških vrat na izhodu, in do veže, kteri je izlajal.
Neh.3.27    za njim so popravljali tekovi drugega rečev naproti velečemu kulu, kateri je izlajal, in noter do stena ofel.
Neh.3.28    za kone konjskih vrata napravijo svećenički, vsak naproti svojem hiši.
Neh.3.29    za njim je napravljal sadok, sin imerov, nasuprot hiši svojem; in za njim je popravljal šemaja, sin šekanijega, straže vrata vzhoda.
Neh.3.30    za njim so popravljal ananija, sin šelemijo, in hanun, šestega sin, šestega; za njim je napravil mesulam, sin berekjav, nasuprot kombe svoje.
Neh.3.31    za njim je popravljal malkija, sin mesa, noter do tempeljna tempeljcev in ročnika, pred vratima mifkad, in noter do kraja.
Neh.3.32    in sredi vekomaj, za vrata ovčine, popravljali so meči in točarji.
Neh.4.1     ko je pa sanballat slišal, da smo mi zgradili zid, razžalostil se je, in razsrdil se je judom.
Neh.4.2     in govorili so pred svojimi bratom: to je vojska samarijsko, da se bodo ti judje zgradili mesto svoje.
Neh.4.3     in tobija amoničan, kteri je storil pri njem, reče: " da bi imeli žrtvovanje? ko se bo zgodilo, razodel bode zid njih kamenja.
Neh.4.4     reši se, bog naš, da smo se zasramovali, in povrni sramotu njihovo na njih glave, in daj, da bodejo v deželi preseljenja.
Neh.4.5     ne pokrij, o gospod, za krivico, ker krivičnost je krivično.
Neh.4.7     ko so se pa slišali sanballat in tobija, in aravici, in amonovi, in asdodijci, da so zgrabljeni stvari jeruzalemskim, da so se zagnali, da so se razločili.
Neh.4.8     in sodili so se vsi vkup, da bi prišli in obpelili se v jeruzalemu.
Neh.4.9     ali smo se molili bogu našemu, in postavili smo za njih straže dan in noč od njih.
Neh.4.10    ali govorili so juda: zgrabljena je krepost sovražnikov, in meč je mnogo, a mi ne bodemo zgraditi zid.
Neh.4.11    in sovražniki naši rekó: ne spoznajo, in ne bodejo videli, dokler ne priidemo sredi njih, in umorimo jih, in izpolnimo delo.
Neh.4.12    ko so se pa izpolnjevali ljudstvo, kteri so prebivali pri njih, in rekó nam, da pridejo iz vseh kraja na nas.
Neh.4.13    in postavil sem ljudstvo po sudih krajih, za zidom za zidom, in postavil sem ljudstvo po rodih, z mečami svojimi, s lukami svojimi in s lukami svojimi.
Neh.4.14    in videl sem, in vstal sem, in govorim slavičim, in poglavarjem, in ostal ljudstvu: ne bojte se njih. spominjajte se boga velikega in strašna, in poborite se za svoje bratje, za svoje sinovi in za vaše žene, za svoje žene in za svoje hiše.
Neh.4.15    in zgodí se, ko so slišali sovražniki naši, da nam je spoznal, in da je bog razdražil njih sovet, vsi smo se vrnili na zid, vsak k delu svojem.
Neh.4.16    a od teh dnéh polovina od mladih močnih je delala delo, in polovina njih je imala štipa, in štiri, in luke, in pance; in glavari so za vsem domom judinim.
Neh.4.17    kateri so gradili zid, in tisti, kteri so nosili, in kteri so nosili meči, so po enem rokom delal delo, in drugega zgrabijo strela.
Neh.4.18    a sovražniki imajo vsak svoj meč opašenega na stegnakh svojih, in so so zgradili; a storil je trubnik pri njem.
Neh.4.19    in rekel sem najvišim, in poglavarjem, in ostal ljudstvu: delo je velika in velika, in mi smo bili razkoreni po zidu, daleč od drugega.
Neh.4.20    v mestu, kjer boste slišali glas rog, tam se zberite k nam; bog naš bode bojoval za nas.
Neh.4.21    tako smo tudi mi delali delo, in polovina njih, kteri so držali lanci, od zhoda morja do izhoda zvezd.
Neh.4.22    in v tem času sem rekel ljudstvu: prenočajte se v jeruzalemu, in naj vam bode noč za straž, in dan za delom.
Neh.4.23    ali ni jaz, ni me, ni me, ni me, ni ljudstvo, kteri so bili za menoj, nismo oblečili.
Neh.5.1     in velik glas je ljudstva in njih žene veliko proti bratom svojim judom.
Neh.5.2     bili so nekteri, kteri so govorili: sovražniki naši in hčere naše so veliko; da ponesemo žito, da bomo jedli in živeli.
Neh.5.3     bilo so tudi nekteri, kteri pravijo: polje naše in vinogradniki naše in domove naše, da bomo prejeli ženo za jed.
Neh.5.4     in bili so nekteri, kteri so govorili: davali smo srebro za poklad kraljestva, za polje naše in vinogradniki naše.
Neh.5.5     in sedaj, kakor tisti meso bratov naših; sinovi naši so kakor njih sinovi; in glej, mi smo postali za hlapce naše in kćeri naše za hlapce; in nekteri od očetov naših so izpolnjevali, in niso, da bi nam bilo moč, ker polje naše in vinogradniki so za drago.
Neh.5.6     in ožalostil sem se več, ko sem slišal njih krik in te besede.
Neh.5.7     in pomislivši se v srcu svojem, povrnil sem se prvake in vélikih, in jim sem rekel: vi pravite vsakega od brata svojega. in sodil sem zoper njih veliko zboru.
Neh.5.8     in povedal sem jim: mi smo oprosili bratov naših judov, kteri so bili prodajali poganom; in vi boste prodavali brate svoje? in zapolnili so se, in niso našli besede.
Neh.5.9     in rekel sem: ne dobro je to, kar pravite; ne boste li šli v strahu boga našega, za sramotu narodov, neprijateljem našim?
Neh.5.10    tudi jaz, moji bratje in moji učenci, davali smo jim srebro in pšenicu; pustili smo jim pa to.
Neh.5.11    povrnite jim sedaj njih njive, njih vinogradnike, njih olive in njih hiše, in od srebra, in z pšenice, in od vina, in od ulja, kterega ste jim dali.
Neh.5.12    in rekó: oddajemo, in od njih ne bomo iščili; tako bomo storili, kakor ti govoriš. in poklical sem svećenike, in zaklinjal jih sem, da bi storili to besedo.
Neh.5.13    in naredil sem moč svoj, in sem rekel: tako naj otrese bog vsakega moža, kteri ne bode storil tega besede, iz njegovega doma in iz njegovega truda; in tako naj bo izročena in prazna. in vse zboru reče: amen! in prepevali so gospoda. in ljudstvo je postala po tem reči.
Neh.5.14    od dnî, ko mi je zapovedal, da bodem njih voenachalnik v zemlji judovskem, od dvajega leto do trideset in druge godine kraljestva artakserksa, dvanajst let, jaz in bratje moji niso jeli življenja.
Neh.5.15    a prvi oblačniki, kteri so bili pred menoj, opečali so ljudstvo, in prejeli so od njih kruha in vino, po četrdeset šekelih srebra; in njih moči so oblačili ljudstvu, ali jaz sem tako ne delal, za voljo straha božjega.
Neh.5.16    tudi v delu tega zid sem zgrabil, in polja sem ne kupil; in vsi moji ljudci so bili tam zgrabljeni za delo.
Neh.5.17    a judje so sto in petdeset in pet moža, in tisti, kteri so prišli k nam iz poganov, kteri so bili okolo nas.
Neh.5.18    in ko se je postalo eden dan, eden telec in šest izbranih ovce, in kozel so se pripravljali za me; in po deset dnevih je bilo veliko vino; ali po tem sem ne iščel kruha oblastega, ker služba je težka za ljudstvo.
Neh.5.19    spomeni se, bog moj, za dobro vse, kar sem storil temu ljudstvu.
Neh.6.1     in zgodí se, ko se je slišal sanbalat in tobija in gesem aravičinu, in ostali naši neprijatelji, da sem zidal zid, in nič ne ostala v njih; do tega časa sem ni postavil vrata v vratih;
Neh.6.2     in poslal mi je sanballat in gesem, govoreč: pojdi, in zberimo se vkup v vesleh v polji ono. oni so pa mislili, da bi mi storili hudo.
Neh.6.3     in poslal sem k njima glasnike, govoreč: veliko delo sem storil, in nisem mogel sniti; da bi se ne povrnil delo, ko bi ga posvetil, da snidem k vam.
Neh.6.4     in poslali so k meni ravno to besede, in jaz jim poslal po tem.
Neh.6.5     in poslal mi je sanballat po hlapcu svojem, in izročeno pismo v roku svojem.
Neh.6.6     in pisano je v njem: poganom se je slišal, in slišal se je, da si ti in judje misli prevračati; za to si zgradil zid, in ti boš za njih kraljem.
Neh.6.7     in pravičnih prerokov si postavil, da bi rekel v jeruzalemu, da je kralj v judeji. in sedaj naj oznanjajo kralju te besede. pojdi torej, da se posvetujemo.
Neh.6.8     in poslal sem k njemu, govoreč: nič, kakor ti govoriš, ne je bilo, kar ti govoriš; ti si jih po srcu svojem.
Neh.6.9     kajti vsi so nas strašali, govoreč: oslobodijo se roke od dela tega, da se ne bode delal. a sedaj, povzdigni se roke moje.
Neh.6.10    in jaz sem prišel v dom šimeja, sina delaja, sina mehetabelova, in on je zgrabljen, in reče: zberimo se v dom božji sredi njega, in zatvorimo vrata njegove, ker pridejo noč, da te ubijo.
Neh.6.11    in rekel sem: kdo je ta človek, kteri bo prišel v hišo, in ostane živo?
Neh.6.12    in spoznal sem, in glej, bog ga ni poslal, da je to prerokovanje zoper mene; ali tobija in sanbalat so ga najeli.
Neh.6.13    da se osramotí, da se bojim, in delam to, in greh; in jaz jim bom postal hudo ime, da bi me zasramovali.
Neh.6.14    spomeni se, bog moj, tovijo in sanbalata po tem, kar so delali, in tudi proročku noadiji in ostal prerokov, kteri so me prestrašili.
Neh.6.15    in završi se zid v šesti in peti dan elula, v petdeset in dva dnî.
Neh.6.16    in zgodí se, ko so slišali vsi sovražniki naši, in uplašijo se vsi narodi, kteri so so okolo nas, in prestrašila so se več pred očmi svojimi, in poznali so, da je to delo postalo od boga našega.
Neh.6.17    v tistih dnevih je po mnogih časlih judovskih poslanih, kteri so šli k tobiji, in tobija so prišli k njim.
Neh.6.18    kajti mnogi v judeji so se zaklinjali s njim, ker je bio žennik šechanija, sina arahovega, in johanan, sin njegov, prejel je kćer mešulama, sina berekjina.
Neh.6.19    in govorili so pri meni njegove besede, in delali so mu moje besede. in tobija poslal pisma, da bi me postrašili.
Neh.7.1     in zgodí se, ko se je zidil zid, in postavil sem vrata, in zavrgli so privratniki, in pevci, in levijevi.
Neh.7.2     in zapovedal sem bratu svojemu hananiji, in hananiji, vojskovočinu, v jeruzalemu; kajti on je bil človek resnično in bojajoč se boga od mnogih.
Neh.7.3     in rekel sem jim: naj se ne otvarajo vrata jeruzalemske, dokler se solnce ne bo zašlo; in ko so še čuvali, naj se zavele vrata, in naj se zapečati; in postavite straže stanovnika jeruzalemskih, vsak na straž svoj, in vsak pred hišo svojo.
Neh.7.4     a mesto je bila razširena in velika, a ljudstvo je malo v njem, in hiše niso bili postavljeni.
Neh.7.5     in dal mi je bog v srce moje, da sem zbral prvake, in starešine, in ljudstvo, da se zgrabijo. in našla sem knjiga zboru, kteri so šli prvi, in našla sem pisano v njem:
Neh.7.6     a to so sinovi oblasti, kteri so šli iz njih sovražnikov, ktera so odpelili nabukodonozor, kralj babilonski, in vrnili so se v jeruzalem in judejo, vsak v svoj mesto.
Neh.7.7     z zerubabeljem in jezusom in nehemijo, azarja, azarja, raamja, nahamani, mordokaj, bilsan, misperat, bigvaj, nehum, baana, ljudstvo izraelskega ljudstva.
Neh.7.8     sinovi parošovi dve tisi sto sedemdeset in dva;
Neh.7.9     sinovi šefatijani tri sta sedemdeset in dva;
Neh.7.10    synů arahovih šest stotina petdeset in dva;
Neh.7.11    sinovi pahat-moabovi, od jošua in joaba dve tisoč in osemdeset in osem;
Neh.7.12    sinovi elamovi: tisi sto petdeset in štiri;
Neh.7.13    sinovi zatovi osem stotina četrdeset in pet;
Neh.7.14    sinovi zakajevi šest stotina šezdeset;
Neh.7.15    sinovi binnujevi šest stotina četrdeset in osem;
Neh.7.16    sinovi bebajevi šest stotina dvadeset in osem;
Neh.7.17    sinovi azgadovci dve tisi trista dvadeset in dva;
Neh.7.18    sinovi adonikamovi šest stotina šezdeset in sedem;
Neh.7.19    sinovi bigvajovi dve tisi šezdeset in sedem;
Neh.7.20    sinovi adinovi šest stotina petdeset in pet;
Neh.7.21    sinovi aterovi od hiskijo devetdeset in osem;
Neh.7.22    sinovi hašumovi tri stotine dvadeset in osem;
Neh.7.23    sinovi besajovi tri stotine dvadeset in četiri;
Neh.7.24    sinovi harifovi sto dvanajst;
Neh.7.25    sinovi gibeonovi: devetdeset in pet;
Neh.7.26    ljudi iz betlehema in netofy sto petdeset in šest;
Neh.7.27    ljudi z anatota sto dvadeset in osem;
Neh.7.28    moža bet-azmaveta četrdeset in dva;
Neh.7.29    možjé kirjat-jearima, kefira in berot šest stotina četrdeset in tri;
Neh.7.30    ljudi z rama in geba šest stotina dvadeset in eden;
Neh.7.31    ljudi z mikmas sto dvadeset in dva;
Neh.7.32    ljudi iz betela in aj sto dvadeset in tri;
Neh.7.33    možjé nevo sto petdeset in dva;
Neh.7.34    možjé elamo šest stotina petdeset in štirideset in četa.
Neh.7.35    sinovi harimovi tri sta in dvadeset;
Neh.7.36    sinovi jerihonovi tri stotine četrdeset in pet;
Neh.7.37    sinovi lod, adid in ono: šest stotina dvadeset in eden;
Neh.7.38    sinovi senajovi: tri tisi devet in trideset.
Neh.7.39    od svećenika: jedajevih sinovi iz doma josovo devet stotina sedamdeset in tri;
Neh.7.40    sinovi imerovi dve in petdeset in dva;
Neh.7.41    sinovi pašsurovi: tisu dvjesta četrdeset in sedmi;
Neh.7.42    sinovi arimovi tisoč in dvanajst.
Neh.7.43    levijevi sinovi: jezusovi sinovi, kadmijevci, levijevih sinova: sedamdeset in četiri.
Neh.7.44    pjevači: sinovi asafovi sto četrdeset in osem.
Neh.7.45    vrata: sinovi šaluma, sinovi aterovi, sinovi talmonovi, sinovi akubovi, sinovi atijevi, sinovi sobajevi, sto trideset in osem.
Neh.7.46    tempelhinici: sinovi sihijevi, sinovi asifovi, sinovi tabbatovi,
Neh.7.47    sinovi kerosovi, sinovi sijajovi, sinovi padonovi,
Neh.7.48    sinovi lebanovi, sinovi hagabo, sinovi salmajovi,
Neh.7.49    sinovi hananovi, sinovi gidelovi, sinovi gaharovi,
Neh.7.50    sinovi reajovi, sinovi rešonovi, sinovi nekodovi,
Neh.7.51    sinovi gazamovi, sinovi ozijevi, sinovi pasejevi,
Neh.7.52    sinovi besajevi, sinovi mehumovi, sinovi nefusimovi,
Neh.7.53    sinovi bakbukovi, sinovi hakufovi, sinovi harhurovi,
Neh.7.54    sinovi baslitovi, sinovi mehidovi, sinovi haršovi,
Neh.7.55    sinovi barkosovi, sinovi siserovi, sinovi tamahovi,
Neh.7.56    sinovi nezijovi, sinovi hatifovi.
Neh.7.57    sinovi hlapcev salomonovih: sinovi sotovi, sinovi soferetovi, sinovi sododovci,
Neh.7.58    sinovi jaalovi, sinovi darkovi, sinovi gidelovi,
Neh.7.59    sinovi safatji, sinovi etuelovi, sinovi paharetovi, sinovi sobajevi, sinovi amonovi.
Neh.7.60    vsi tempelje in sinovi robov salomonovih trista devetdeset in dva.
Neh.7.61    in to so šli iz tel-meleta, tel-harsa, kerub-addon in imera, ali niso mogli pokazati rodú svojih in seme svoje, da so od izraela.
Neh.7.62    sinovi delajini, sinovi tobijevi, sinovi nekodovi šest stotina četrdeset in dva.
Neh.7.63    a od svećenika: sinovi hobajovi, sinovi kosovi, sinovi barzillaja, kteri je vzel žene barzilaja galaadičega žene, in imenoval se jim je imenoval.
Neh.7.64    ti so iščeli rodove svoje, ali niso se našli; tako so se izročili od svećeničkih postave.
Neh.7.65    tiršata pa reče: da ne ječejo od najvišjega svetega, dokler ne postane svećenik za urim in tummim.
Neh.7.66    vse zbor je bilo po četrdeset in dve tisoči trista šezdeset,
Neh.7.67    precej njih služabnikov in otrok, kterih je bilo sedem tisoči trista trideset in sedem; in pjevača in pjevačev je bilo dvjesta četrdeset in pet.
Neh.7.68    šest stotina trideset in šest konja, dvjesta četrdeset in pet;
Neh.7.69    šest stotine trideset in pet; magarje šest tisoč sedemsta in dvadeset.
Neh.7.70    a od vélikih glavara obitelji dajo za delo. tirja je dal v zaklad tisoč zlatnih daritev, petdeset čašiv, in trideset svećeničkih oblačilo trideset.
Neh.7.71    in od vélikih poglavarjev dajo za zaklad za delo deset tisoč zlatnih darov, in dve stotine dvjesta grobov.
Neh.7.72    in podajali so ostal ljudstvo deset tisoč zlatnih zlata, in dve tisoči srebra, in šezdeset in sedem kněžnikov.
Neh.7.73    in sedeli so se véliki duhovni in leviti, in vratarji, in pevci, in izmed ljudstva, in tempelote, in ves izrael v njih histah. in ko je prišel sedmi mesec, izraelci so prebivali v njih histah.
Neh.8.1     in sebrajo se ves ljudstvo kakor eden človek na širinu, kteri je pred vodotom vodâ, in rekó ezdrju pisarju, da prinesó knjiga mojega postave, katerega je gospod zapovedal izraelu.
Neh.8.2     in vzeme svećenik ezdra postavo pred občino, moža in žene, in vsak, kteri so mogli razumeti, v prvi dan sedmi mesa.
Neh.8.3     in čital je z njimi pred ljudstvom in ženama in tistim, kteri so bili pred njimi, od vrednega časa, pred možjami in ženami in njim, kteri so poznali; in usliši ves ljudstvo v knjige postave.
Neh.8.4     in pisar ezdra stoji na dreve dreve, ktero je bila napravljeno; in postavili so se pri njem matatija, in šema, in anaja, in urija, in hilkia, in maaseja, a po levo, pedaja in misael, in malkia, in hašum, in hašbadana, in zaharija in mesulam.
Neh.8.5     in ezdra je odprl knjigu pred vsem ljudstvom, ker je bil več od ljudstva; in ko mu je odprl, prestopil se je ves ljudstvo.
Neh.8.6     in ezdra blagoslovi gospoda, boga velikega, in ves ljudstvo odgovorí: amen, amen! povzdignili roke svoje; in pogledali so se, in poklonili so se gospodu pred obličjem na zemljo.
Neh.8.7     in jošua in benaja in serebija so pokazali ljudstvo na postavo, in ljudstvo je bila v času njegovem.
Neh.8.8     in čitali so v knjigi postave božjega, in učili so se, in oznanjevali so, da se ljudstvo razumije.
Neh.8.9     pa reče nehemija, in ezdra duhovnik in pismarja, in leviti, kteri so poučili ljudstvo, rekó vsem ljudstvu: dan sveti je gospodu bogu svojemu; ne plačite in ne plačite. ker ves ljudstvo jokaje, ko so slišali besede postave.
Neh.8.10    in reče jim: pojdite, jedite plačje, in pijte sladke, in pošljajte darove tem, kteri nimajo; ker dan je dan gospodu našemu; in ne bojte se, ker je dan vaša moč.
Neh.8.11    in leviti ohranijo ves ljudstvo, govoreč: mučite, ker je dan sveti, in ne skrbite se.
Neh.8.12    in vsi ljudstvo odidejo, da jedejo in pijejo, in poslali darove, in delali so veliko veselje, ker so razumeli besede, ktere so jim oznanjali.
Neh.8.13    in na drugi dan se zberó glavari rodú vsemu ljudstvu, in duhovni in levité k pisarju ezdronu, da bi povedali besede postave.
Neh.8.14    in našli so pisano v postavi, katero je dal gospod po mojzesu, da bi izraelci prebivali v šatorih v praznosti v sedmi mesi.
Neh.8.15    in da se oznanjajo v vseh njenih mestakh in v jeruzalemu, in reče: izidite na brdo, in pripeljajte listine maslinih, in listje maslinovega drevega, in histi mirrove, in listi palmovega, da napravite sjenice, kakor je pisano.
Neh.8.16    in izšla je ljudstvo, in prinesó, in napravijo prebivališče, vsak na krovi svojem, in v dvorenih svojih, in v predvorjih doma božjega, in na ulice vrat efrajimovih, in na ulice vrat efrajimovih.
Neh.8.17    in vse zbor, kteri so se vrnili iz preseljenja, izpolnjevali so prebivališče, in prebivali so v šatorih, ker so izraelci ne delali od dnî jezusa, sina nunovega, do tega dné. in bila je velika veselja.
Neh.8.18    in pročita je v knjigi postave božjega dan za dan, od prvoga do poslednih dnî; in praznili so praznik sedem dnî, in v osmi dan je praznik, po pravici.
Neh.9.1     a ko je bilo dvadeset in četvrti dan tega mjeseca, sebrali so se izraelci v postu in v vretih;
Neh.9.2     in odločili so se sinovi izraelovi od vseh tujcev; in postavili so se, in oznanjali so grehe svoje in krivice očetov svojih.
Neh.9.3     in postavili so se na mestu svojem, in čitali so v knjigi postave gospoda, boga svojega, in čestili so se, in klanjali so se gospodu bogu svojemu.
Neh.9.4     in jezusu in bani, kadmiel, šebanja, bunni, šerebja, kenani, kenani in kenani, in kličejo z močnim glasom k gospodu bogu svojemu.
Neh.9.5     in rekó levijevi, ješua in kadmiel: vstajte, blagoslavljajte gospoda, boga svojega, od vekomaj do vekomaj; in blagoslavljajo ime slave tvoje, in povzdignejo na vso blagoslov in hvalo.
Neh.9.6     ti si gospod enega. ti si storil nebesa in nebesa nebeške, in vse prebivališče njih, zemljo in vse, kar je na njej, morje in vse, kar je v njih, in ti oživiš vse, in nebeške vojska te se klanjajo.
Neh.9.7     ti si gospod bog, ki si izbral abram, in izvel si ga iz ura kaldejskega, in dal si mu ime abraham.
Neh.9.8     in našel si srce njegovo verno pred seboj, in postavil si z njim zaveze, da bi mu dal deželo kanaancev, in hetita, in amorejce, in ferezejce, in jebusejce, in gergesejce; in postavil si besedo svoje, ker si pravičen.
Neh.9.9     in videl si ponižnost očetov naših v egiptu, in zvuk njih si slišal na morji roke.
Neh.9.10    in dal si znamenja in znamenje na faraona in na vse hlapce njegove, in na vse ljudstvo zemlje njegove; ker si vedel, da so se prepevali zoper njih; in naredil si sebi ime, kakor je to danes.
Neh.9.11    morje si pretvoril pred njimi, in prešli so sredi morja po suhu, in ti, kteri so jih pognali, vrl si v morje kakor kamen v velike vodi.
Neh.9.12    in v oblačem oblačem si jih vodil dan, in z oblakom ognjem noč, da jim osvetiš pot, po kterem so hodili.
Neh.9.13    in sedel si na sinajskej gori, in govoril si jim z neba, in dal si jim pravične sodbe in pravične postave, postave in zapovedi dobré.
Neh.9.14    in dal si jim znanje svoje sveto, in ukazal jim si zapovedi in ustave in postave po roku mojzesu, hlapcu svojemu.
Neh.9.15    in kruh si jim dal z neba za njih žito, in vode iz skale si jim izpeljal v žalosti; in rekel si jim, naj vnidejo in zavladeš zemljo, po katerem si naložil, da jim daješ.
Neh.9.16    ali oni in očetje naši so se prepevali, in zavrgli so njih vrat, in niso poslušali zapovedih tvojih.
Neh.9.17    in niso se poslušali poslušati, in niso se spominjali čudeže svoje, katere si storil s njimi; ali zakoravali so vrata svojo, in dali so početnika, da se vrne do službe svoje v egiptu. ti si pa bog milostiv in usmiljen, potrpežljiv in mnogomilostiv, in nisi jih odpustil.
Neh.9.18    in ko so napravili sebi ličnega tele, rekó: to je bog tvoj, ki si te izpeljal iz egipta, in delali so velike sramote.
Neh.9.19    ti pa v mnogih milosti svojej nisi jih izpustil v puščavi; oblačnik oblačnega ne odide od njih denem, da jih vodi po poti, in stola ognja noč, da jim sveti pot, po katerem so hodili.
Neh.9.20    in duh tvoj dobrego si dal, da bi jih poučil, in mano svoje si ne skril od njih ust, in vode jim si dal, da jih izžeže.
Neh.9.21    in četrdeset let si jih pretvoril v puščavi; nič jim se nihče nedostavila; obleke njih niso prestarili, in noge njih niso se izpolnili.
Neh.9.22    in dal si jim kraljestva in ljudstva, in razdeliš jih, in zagrabili so zemljo sihona, kralja hešbona, in zemljo oga, kralja vasanskega.
Neh.9.23    in sinove svoje si umnožil kakor zvezde nebeške, in pripeljal si jih v zemljo, o katerem si povedal očetom njih, da so prišli, da bi jo zajeli.
Neh.9.24    in zašli so, in izpeljali so njih zemljo prebivališče, kenanice, in dal si jih v njih roke, in njih kralje in ljudstvo zemlje, da so storili s njimi, kakor so hodili.
Neh.9.25    in zgrabili so mesta visoko in visoko, in zabrali so hiše polnih vsega dobrega, izpolnjene čudine, vinograde in olive in vsako drevo hrana v množico; in jedli so, in nasitili so se, in nasitili so se, in nasitili so se v velikom dobroti svojem.
Neh.9.26    ali so se zbunili in so se pregrešili zoper tebe, in vrgli so postavo tvoje za obličje svoje, in pogubili so proroke tvoje, kateri so jim pričali, da bi jih vrnili k tebi; in delali so velike sramote.
Neh.9.27    ti si jih namreč predal v roke njih sovražnikov, in stiskali so jih; ali v času stiske svoje kličejo k tebi, in ti si jih iz neba slišal, in v velikih milosti svojem si jim dal zveličarja, in ti jih si rešil iz roke njih sovražnikov.
Neh.9.28    ko so se pa pokorili, vrnili so se, da so storili hudobno pred tvojim obličjem; in popustil si jih v roke svojih neprijatelja, kteri so bili nad njimi. in zopet se kličejo k tebi, in ti si jim slišal z neba, in ti si jih mnogo več zveličal v milosti svojem.
Neh.9.29    in pričal si jim, naj jih vračajo v postavo tvoje; ali oni niso poslušali, nego po zapovedih tvojih, in grešili so zoper tvojo sodbe, ktere je storil človek, da bi v njih živel; in povrnili so se greh nepokornih, in vrgli so njih vrat, in niso poslušali.
Neh.9.30    čakal si jih mnogo let, in pričal si jim po duhu svojem v roke prerokov tvojih; ali niso poslušali, in predal si jih v roko ljudstva zemlje.
Neh.9.31    ti pa v veliko usmiljenji svojem nisi jih izpolnil, in ne pustil jih, ker si bog milostiv in usmiljen.
Neh.9.32    in sedaj, bog naš, bog velik, moč in strašna, kateri hraniš zavezo in usmiljenje tvoje, naj se ne malja pred teboj ves trud, kteri je našel nas, in kralje naše, in vélikov naših, in duhov naših, in očeta naših, in očeta naših, in vse ljudstvo tvoje, od dnî kraljevih asirijskih do današnjega dné.
Neh.9.33    ti si pravičen v vsem, kar je prišel na nas; ker si storil resnico, a mi smo grešili.
Neh.9.34    in kraljevi naši, poglavarji naši, svećenici naši in očetje naši niso držali zakona tvojega, in niso poslušali zapovedei tvojih in pričanja tvojega, katero si jim pričal.
Neh.9.35    in ko so bili v kraljestvu svojem, in v velikim dobro tvojem, katero si jim dal, in v prostrani in kraji, ktero si jim dal, niso ti služili, in niso se odvračali od hudobnih dela svojih.
Neh.9.36    glej, sedaj smo rabi, in zemlja, ktero si dal očetom našim, da ječemo sad.
Neh.9.37    in izpolnjevali si se kraljem, kterim si na nas dal za naše grehe; in nad telesa našimi bodo oblačili in ljudstvom našim, kakor so dovoljno; in v velikim stiski smo.
Neh.9.38    in po vsem to smo postavili vero in pismo, in zapečatili so se; in zapečatili so zapečatenici naši, levitice naši in svećenički naše.
Neh.10.1    kteri so bili zapečatili: nehemia, sin hakalja, in sedekijo.
Neh.10.2    sin azarjajev, in azarja, in jeremija,
Neh.10.3    seraja, azarja, malkija,
Neh.10.4    amarja, amarja, maluh,
Neh.10.5    hattuš, šebanja, malja,
Neh.10.6    daniel, ginneton, baruh,
Neh.10.7    daniel, ginneton, baruch,
Neh.10.8    lazija, bilgaj, šemaja. to so svećenici.
Neh.10.9    levijevci: ješua, sin azanijev, binnuj iz sinova henadadovih, kadmiel,
Neh.10.10   in bratje njih: šebanja, hodija, kelita, pelaja, hanan,
Neh.10.11   tirja, šebanja, hašabja,
Neh.10.12   mikur, rehabja, šebanja,
Neh.10.13   hodija, šerebja, šebanja,
Neh.10.14   glavari ljudstva: parosh, pahat-moab, elam, zattu, bani,
Neh.10.15   bunja, azgad, bebaj,
Neh.10.16   adonija, bigvai, adin,
Neh.10.17   adonija, bigvaj, adin,
Neh.10.18   azarias, azur, bezaj,
Neh.10.19   hodija, hašum, nebaj,
Neh.10.20   harif, mesulam, hezir,
Neh.10.21   mezezabelja, sadok, jodua,
Neh.10.22   azarja, anaja, anaja,
Neh.10.23   pelatja, anaja, anaja,
Neh.10.24   lahohes, pilha, sobek,
Neh.10.25   lahum, hašabna, maaseja,
Neh.10.26   hanija, hanan, hanan,
Neh.10.27   ahija, anan, anan,
Neh.10.28   in ostal ljudstvo, svećenički, leviti, vratniki, pjevači, netinimi in vsi, kteri so odhajali od ljudstva zemlje k zakonu božjemu, žene njih, sinovi in kćeri, vsak, kteri je videl in razumil.
Neh.10.29   prepevali so se k bratom svojimi, in podelali so se, in zaklevali so, da bi hodili po postavi božjej, kateri je dana po roku mojzesu, hlapcu božjemu, in da se držajo in izpolnjujejo vse zapovedi gospoda, boga našega, in sodbe njegove,
Neh.10.30   in da ne dajemo kćeri naše za ljudstva zemlje, in njih kćeri ne vzemimo za njih sinovi.
Neh.10.31   in da bi narodi zemlje, kteri so nosili kupčine in vsako prodan v dan sobote, da se oddajemo, ne dajemo od njih v soboto in v svetem dan; in ostavimo sedmi leto, in izpolnjevanje vsakega roke.
Neh.10.32   in postavili smo na nas zapovedi, da nam dajemo trećinu šekelja po leto za službu domu boga našega;
Neh.10.33   za hraničnih kruhov, in za večno prinosnicu, in za neprestano paljenico, za sobote, za novoljni dnevi, za praznice, za svetišče, za krivice za krivice za izraelce, in za vsako delo v hiši boga našega.
Neh.10.34   in postali smo zhrebijo za ločje dreve, svećenički in levijevi, in ljudstvo, da prinesemo v dom boga našega, po domačih časa, od leta do leta, da se spali na oltar gospoda, boga našega, kakor je pisano v postavi.
Neh.10.35   in da prinesemo prve plodove zemlje naše in prve plodove z vsako drevo, vsako leto, v dom gospodovo.
Neh.10.36   in prvorodnikov otrokov naših in skotov naših, kakor je pisano v postavi, in prvorojeno od volja naših in oših, da prinesemo v dom boga našega svećenike, kteri so služili v hiši boga našega.
Neh.10.37   in najbolje područje naše in prvina naših, in prvina vsakega drevo, mosto in olja, prinesemo svećeničkom v zaklad doma božjega, in desetinu iz zemlje naše, levitima; in levijevi, kteri so desetiti desetine v vseh mestih, v kterih smo prebivali.
Neh.10.38   in levijevi sinovi, sinovi aaronovi, bodejo z leviti v deseti levijevih; in levijevi bodo nosili desetinu od desetine v dom boga našega, v šatore tempeljé.
Neh.10.39   ker izraelci, in levijevi sinovi, in levijevi sinovi prinesó prvina z obiljem, moštem in olivem; in tam je vekomaj svetinje, in služabniki, in privratniki, in prepevači; in nismo odpustili hiše boga našega.
Neh.11.1    in posedali so glavari ljudstva v jeruzalemu; in ostal je ostal ljudstvo, da bi pripeljal enega od deset, da se sedijo v jeruzalemu, svetem mestu, in devet dele po mestakh.
Neh.11.2    in ljudstvo blagoslovi vse, kteri so bili dobrovoljni, da sedó v jeruzalemu.
Neh.11.3    a to so glavari kraja, kteri so prebivali v jeruzalemu, in v judejskim mestih so sedeli vsak v posedovji svojem, v mestakh njih: izrael, svećenici, in leviti, in netinici, in sinovi hlapcev salomonovih.
Neh.11.4    v jeruzalemu so sedeli od judovega in od benjaminovih sinova; od judovců: ataja, sin azajina, sina zaharjina, sina amarjina, sina safatjina, sina mahalalela, iz sinova perezovih;
Neh.11.5    in maaseja, sin baruhov, sina kolina, sina jaazijo, sina adajina, sina jojariba, sina zaharjina, sina šilonovega;
Neh.11.6    vsi sinovi perezovi, kteri so prebivali v jeruzalemu, je je četiri stotine šezdeset in osem vojnih moža.
Neh.11.7    in to so sinovi benjaminovi: sallu, sin mešulama, sina joeda, sina pedajahova, sina kolajovega, sina maaseja, sina itiela, sina jošijina;
Neh.11.8    in za njim gabbai in sallai, devet stotina dvadeset in osem.
Neh.11.9    joel, sin zikrijev, je nadstojnik nad njimi, in juda, sin senujev, drugega iz mesta.
Neh.11.10   od svećenika: jedaja, sin jojaribov, jakin,
Neh.11.11   seraja, sin hilkije, sina mešulama, sina sadoka, sina merajota, sina ahitubova, pred hišo božjo.
Neh.11.12   in bratje njih, kteri so delali službo hiše, bili so amasaj, sin zaharija, sin pasur, sin malkijin,
Neh.11.13   možjé rodú dvjesta četrdeset in dva; in amasaj, sin azrielov.
Neh.11.14   in bratje njegovi, močni vojsko, sto dvadeset in osem; in njih nadstojnik je zabdiel, zabdiel.
Neh.11.15   a od levijevih: šemaja, sin hasuv, sin ezrijev;
Neh.11.17   in matanija, sin mikajev, in obed, sin samujev;
Neh.11.18   šest stotina štirideset in četa;
Neh.11.19   privratniki: akkub, talmon, in bratje njih: sto sedemdeset in dva.
Neh.11.22   in nadstojnik levitov, sina banijeva, sina asajeva, sina hašabja, sina mikajova, sina mikajova, iz otrokov asafovih, pjevajih, kteri so pečali pred delom božjega.
Neh.11.23   ker zapoved kraljeva je na njih.
Neh.11.24   in patahja, sin verzajov, je bil postavljen pred kraljem po vsakem povelji ljudstvu.
Neh.11.25   a do drugega kraja na polji svojem, in od judovskih sinova sedeli v kiriath-arbe,
Neh.11.26   in v jesu, in v jesu,
Neh.11.27   in v baharu, in v bahar-sheba,
Neh.11.30   in dvorani so njih lakis, in dvorani njegovi; in utaborili so se v hahar-šebu.
Neh.11.31   in sinovi benjaminovi od geba, mikmas;
Neh.11.36   a od levijevih levitov je bila polje judova in benjaminovo.
Neh.12.1    a to so svećenici in leviti, kteri so šli z zerubabelom, sinom salatijevim, in z jezusom: seraja, jeremija, ezdra,
Neh.12.2    amarja, malog,
Neh.12.3    šesanja.
Neh.12.7    ti so glavari svećeničkih in bratov njihovih v dnéh jezusu.
Neh.12.8    in levijevci: ješua, binui, kadmiel, šerebja, juda in matanija; on in bratje njegovi.
Neh.12.9    v odrečnosti svojih, v odrečnosti svojih,
Neh.12.10   in jošua je rodil jojakima, in jojakim je rodil eliašiba, in eljašib jojada;
Neh.12.11   in jojada je rodil jonatana; in jonatan rodi jaddua.
Neh.12.12   v dnéh jojakima byli svećenički glavari rodú: z serajovo meraja; z jeremijo ananija;
Neh.12.13   za ezdrja mesulam; z amarja johanan;
Neh.12.14   z malluhovo jonatan, za šebanijo jožef;
Neh.12.15   z harim adna, z merajota helkai,
Neh.12.16   za iddo zaharija; z ginethona mešulam;
Neh.12.17   z abijo zikri; z minjamina, moadji piltai,
Neh.12.18   z bilga šamua; z semeja jonatan;
Neh.12.19   za jojariba mattenaj; iz jedajina uzzi;
Neh.12.20   za sallai: kallai; za amok: eber;
Neh.12.21   z hilkijo hašabja; za jedaja natanael.
Neh.12.22   levije v dnéh eljašiba, joda in johanana in jadú zapisani so glavari rodú, in svećenici za kraljestvo darija perezega.
Neh.12.23   sinovi levijevi, glavari rodú, zapisani v knjizi ljetopisa do dnî johanana, sina elijašibovega.
Neh.12.24   in glavari levitskih: hašabja, šerebja, in jesua, sin kadmielov, in bratje njihovi, pred njimi, da se slavljajo in hvalijo po zapovedih davida, božjega človeka.
Neh.12.25   ko sem bil zbiral vrata,
Neh.12.26   v dnéh joakima, sina jezusova, sina josadakovega, in v dnéh nehemijo in ezdra duhovnika, pismarja.
Neh.12.27   ko so bili obnovljeni stvari jeruzalemske, iščejo levijevce po vseh njih mestakh, da jih pripeljejo v jeruzalem, da napravijo obnovljenje in veselje s pesem in s pesnijo, s cimbalami, psaltiri in citre.
Neh.12.28   in zberó se sinovi pjevači, in iz okoličnih kraja v jeruzalemu, in od netofatcevih sela,
Neh.12.29   in z polje, ker so vzeli vekomaj za sebe v jeruzalemu.
Neh.12.30   in očistili so se svećenici in leviti, in očistili so ljudstvo, in vrata, in zid.
Neh.12.31   in izpeljal sem judske knezove na zidu, in postavil sem dva veličastna hvale, in izšla je po desni strani nad zid gnojno.
Neh.12.32   in šel je za njimi hosaja in polovina knezov judovskih,
Neh.12.33   in azarja, ezdra in mesulam,
Neh.12.34   juda, in benjamin, in semaja, in jeremija,
Neh.12.35   in od svećeničkih sinova z trubami zaharija, sin jehonatana, sina šemajajo, sina matanijo, sina mikajovega, sina zakura, sina asafova;
Neh.12.36   in bratje njegove: semaja in jahaziel, da so hvalili po pesnih davida, človeka božjega, in ezdra pismarja pred njimi.
Neh.12.37   pri vratih izvornih, pred njim, popeljali so se na studnih davidovih mesta, na popelji zid, od doma davidova, in noter do vodnih vrat na istok.
Neh.12.38   a drugega hvale je šel naproti njim, in jaz sem za njim, in polovina ljudstva na zid, nad vežnem vežom, do ulica prostora.
Neh.12.39   in nad efrajimovim vratima, in nad starotim vrata, in nad vrata ribe, in veže hananeela, in veže hananeela, in do ovčja ovčja; in postavijo se v ječo straži.
Neh.12.40   in oba hvalo so postavili v božjej hiši, in jaz in polovina vojske s menoj.
Neh.12.41   in svećenički elijakim, maaseja, minjamin, mikaja, elijoenai, zaharija, hananija z trubami;
Neh.12.42   in maaseja, in semaja, in eleazar, in uzzi, in johanan, in malkija, in elam, in ezer. in pjevali so pjevali vekomaj.
Neh.12.43   in prinesó v tem dan veliko daritve, in radovali so se, ker jih je bog veliko veselil; tudi žene in otroke se veselé, in veselje jeruzalema se je slišala izdaleč.
Neh.12.44   in v tem dan so se postavili možjé na komori za zaklady, za preroke, za prvina in desetine, da se zbirajo med njimi područje mestnih mesta, darove svećeničkim in levitom; kajti veselil se je juda za voljo duhovnih in levitov, kteri so stajali.
Neh.12.45   in držali so službu boga svojega in službu za očiščjenje, in prepevači in vratniki, kakor je zapovedal davidu in salomonu, sinu njegovem.
Neh.12.46   ker v dnéh davidovih in asafovih dnî so bili prvi pjevači, in hvale in hvalo bogu.
Neh.12.47   in ves izrael v dnéh zerubavela in v dnéh zerubbabel davali darove prepevajočim in privratnikom, vsako dan za dan; in posvetili so se levitom, a levici so davali posvečenje sinu aronovim.
Neh.13.1    v tem dan se je čital pred ljudstvom v knjigi mojzes, in našla se je pisano v njem, da se ne vnide amoničan in moapnik v zboru božjej do vekomaj;
Neh.13.2    ker niso se srečali izraelcima z kruhom in vodom, nego so najeli zoper njih bileama, da bi ga preklinjali; ali je bog naš prevrnil proklinjo v blagoslov.
Neh.13.3    in zgodí se, ko so slišali zakon, in odločili so vse strani v izraelu.
Neh.13.4    a pred tem namreč elijašib, duhovnik, postavljen v zboru doma boga našega, zaklad tobijo;
Neh.13.5    in napravil je za njim veliko kombo, in tam so bili prvi daritve, in kadilo, in posud, in desetinu pšenice, mosto in olivo, prikazanje levitom, pjevačima in vratarjem, in područje svećeničkim.
Neh.13.6    v vsem to sem bil v jeruzalemu, ker v trideset in druge leto artakserksa, kralja babilonskoga, prišla sem k kralju, in po nekoliko dnéh sem prosil kralja.
Neh.13.7    in ko sem prišel v jeruzalem, spoznal sem krivico, katero je storil elijašib tobijo, da mu je napravil kombo v dvorih doma božjega.
Neh.13.8    in zgodilo se mi je več, in izhodil sem vse vekomaj tobija tobijo izvne iz mesta.
Neh.13.9    in rekel sem, da bi očistili zaklad, in vrgel sem tam posuje doma božjega, khlebno dar in kadilo.
Neh.13.10   in spoznal sem, da niso se postavili levitov, in da so se levici in pjevači, kteri so delali službo, pobegnili so se vsak na polje svoje.
Neh.13.11   in povedal sem poglavarjem, in rekel sem: za kaj je ostal dom božji? in zbral sem jih, in postavil sem jih na mestu svojem.
Neh.13.12   in ves juda prinesó desetinu pšenice, mosto in olivo v sokladnice.
Neh.13.13   in postav selemijo duhovnika, in sadoka pismarja, in pedaja od levitov, in pri njih hanana, sin zakura, sina matanijevega, ker bili so verovanji; in za njih se je postavila, da se razdeljajo za voljo svojih bratov.
Neh.13.14   spomeni se mene, bog moj, v tem, in ne pogubi milosti moje, ktero sem storil v hiši gospoda, boga svojega.
Neh.13.15   v tistih dnéh sem videl v judeji, da plačejo v soboto v soboto, in dajali so snopi, in položili so na oslice, in vino, in grozde, in smokve, in vsako breg, in pripeljejo v jeruzalem v dan sobote; in zapričal sem, da je v dan, ko so se prodavali.
Neh.13.16   in tisti, kteri so prebivali v njej, pripeljejo ribe in vso krotko, in prodajali so v soboto judovcem in v jeruzalemu.
Neh.13.17   in povedal sem se judovcem, kteri so bili svobodni, in jim sem rekel: kakošno je ta hudobno beseda, kterega ste vi delali in oskvrnili dan soboto?
Neh.13.18   niso li tako storili očetje vaši, in dal je bog naš, in na nas vse to krivico, in na to grad? a vi pravite jezo na izraela, oskvrnivši soboto.
Neh.13.19   in zgodí se, ko so se postavili vrata jeruzalemske pred soboto, povedal sem, da bodo zatvorili vrata, in naredil sem, da naj jih ne otvarajo dokler za soboto; in od svojih otrok sem postavil na vrata, da se ne bi nosili nosit v dan soboto.
Neh.13.20   in vsi prodavanji in prodavali so se, eden in dvakrat izmed jeruzalema, enkrat in dvakrat.
Neh.13.21   in zapričal jim sem, in rekel jim sem: za kaj prebivate pred zidom? če sprejete, iztegnem roko svojo na vas. od teh časa niso prišli v soboto.
Neh.13.22   in rekel sem levitom, da se očisti, in pridejo, da čuvajo vrata, da ozdravljajo dan soboto; in za to se spominjaj mene, bog moj, in poshchadi me po mnogem milosti svoji.
Neh.13.23   v tistih dnevih sem videl jude, kteri so ženili žene azota, ammonita in moavičke žene.
Neh.13.24   in sinovi njih govoré polovina ašdodijsko, in niso spoznali, da govoré judi.
Neh.13.25   in zasramoval sem jih, in proklinjal jih sem, in udaril sem jih mučnih; in zaklinjal jih sem v bogu, govoreč: ne dajte svojih žen za njih sinovi, in ne vzemate od njih kćeri za žene svoje za hiše svoje.
Neh.13.26   je li ni tako grešil salomon, kralj izraelski? in v mnogih narodih ni bilo kralj podobno njemu, in on je ljubil boga svojega, in bog ga je postavil za kralja nad vsem izraelom; ali tudi njega so žene tužne prevrnili.
Neh.13.27   ali nismo li poslušali vas, da boste storili vse to hudobno hudo, da se zgredímo zoper boga našega, da so ženili strani žene?
Neh.13.28   a eden od sinov joada, sina elijašivega, vélikega duhovna, je prijatelj sanbalata horonjanca; tako sem ga odpeljal od mene.
Neh.13.29   spomeni se jim, bog moj, ker so odpolnili svećeničko, in zaveze svećeničke in levitov.
Neh.13.30   tako sem jih očistil od vseh tujcev, in postavil sem službe svećeničkim in levitom, vsak za delo svoje.
Neh.13.31   in dar drevočev v časa, od časa do časa, in v bačih, spomni se meni, bog naš, za dobro, in ves izrael v dnéh zerubabela daješ darove pjevače in vratarje; in posvetujejo levitom, in leviti posvetujejo levitima.
Esth.1.1    zgodí se pa v dnéh ahasveros ( to je kralj ahasveros, kteri je kraljeval od etiopije od etiopije do sto dvadeset in sedem kraja.
Esth.1.2    v tistih dnevih, ko je kralj ahasveros sedel na mestu suzi v suzi,
Esth.1.3    v tretji roki njegovega kraljestva je napravil pič vsem svojem prijateljem in prijateljem, in poglavarjem perzijo in medijo, poglavarje in véliki poglavarje.
Esth.1.4    in pokazal jim je bogatstvo kraljestva svojega in slavo veličastva njegovega, po dnevih dnî sto in osemdeset dnî.
Esth.1.5    zgodí se pa, ko so se izpolnili dné dnî, napravil je kralj vsem narodom, kteri so se našli v hiši, po šest dnî v dvoru dvora kraljeva.
Esth.1.6    oblečeni z vissonom in močom, ki so bili polovljeni na vrhih z vissonom in purpurem, na zlatnih čakah in srebrnih stolov; zlatne in srebrne šatorih so polovljeno z marmorcem; zlatne in srebrne postelje so na kamenju marmorsko, in modrostega, in marmorja;
Esth.1.7    in popravljali so se v zlatnih kaših posučih, in vekomaj je bilo veliko vino, katero je bilo za kraljem.
Esth.1.8    pijanca je pa postavljeno, da se ne bi izpolnjevala; ker tako je naredil kralj vsem opravičnikom svojem, da bi storili po volji človeku.
Esth.1.9    in kraljica vasti je delala pič za žene v kraljestvu kraljestva kralja ahasverega.
Esth.1.10   sedmi dan, ko je kralj veselo veselje, reče mehumu, bigta, harbona, bigta, abagtha, zetar in karkas, sedmerim skopcem, kteri so služili pred kraljem ahasverovim,
Esth.1.11   da pripeljejo kraljestvo kraljestvo pred kraljem, in postaviti pred njim krenu, da bi pokazala naročnim in poglavarjem ljudstvu, ker je bila kraja.
Esth.1.12   ali kraljica vasti niso poslušala, da bi prišla kraljica, da pride z skopcem. in kralj se zažalosti, in razgnalo se je.
Esth.1.13   in rekel je prijateljem svojim: po tem je rekel zvezd; pridite torej za vse postavo in sodbe.
Esth.1.14   in pristopijo k njemu koretec in soder in mares, poglavarji perzijo in medijo, poglavarji persji in medi, kteri so bili pred kraljem, prvi sedečali pred kraljem.
Esth.1.15   kako je bilo za postavo, da bi postala z kraljikom vašti za to, da ne je izpolnil povelje kralja ahasverota za skožnike?
Esth.1.16   in memukan reče pred kraljem in poglavarjem: kraljica vasti je ne samo pred kraljem, nego tudi zoper vse vojske in po vseh krajih kralja ahasverova.
Esth.1.17   ko jim je namreč povedal kraljico besede, in kako je bilo rečeno pred kraljem ahasverovim, ko je rekel kralju ahasveru.
Esth.1.18   v teh dnevih poglavarja perzijskih in medovih, ko bodo slišali to, kar je rečeno kraljestvo, to se bode zgodilo hudovanje in sramoto.
Esth.1.19   če se torej misle kralju, neka bode postavljen kraljestvo, da se zapiši po postavih perejskih in persidske postave, da se ne bode več prejel, da se tudi kraljica kraljica ne bode prišlo k njemu; in kraljestvo njeno naj dá kralj drugemu drugemu ženo, bolji od nje.
Esth.1.20   ko se bo zgodilo postavo kraljestva, ktero je storil v vsej kraljestvu svojem, tako se bo zgodilo vse žene svoje čast od najvišega do najvišega.
Esth.1.21   in ta beseda je dogodilo kralju in vélikom, in kralj je storil, kakor je rekel memukan.
Esth.1.22   in poslal je po vsem kraljestvu po vsej kraji, po vseh krajih njih, da bi imeli strah v hiše svojem.
Esth.2.1    po tem času, ko se je zgodilo jeze kraljestva kraljestva, spomenilo se je in se je spomenil o vašti, in kar se je zgodilo zoper njega.
Esth.2.2    in rekó mu služabniki kraljestve, kteri so bili služili pred kraljem, vprašajo kralja močnih močnih kraja.
Esth.2.3    in postavi kralj zakladnike po vseh krajih njegovega kraljestva, da bi izbrali vseh mladenih močnih devits v susan, v mesto žensko, v oblačilo ženske, in izdajajo eunuku kraljevo, čuvanja žen, in da naj jim dajajo žalost.
Esth.2.4    in žena, ktera bode ugodila kralju, naj bode kraljestvo vmesto astin. in spodobi se ta beseda pred kraljem, in tako je storil.
Esth.2.5    bilo je bil neki judov v suzi, ktera je bilo ime mordokaj, sin jaira, sina semejovo, sina kisejevega, iz rodú benjaminovih.
Esth.2.6    to je bil izgnan iz jeruzalema, ktero je odpeljal nabukodonozor, kralj babilonski.
Esth.2.7    in bila je bila hlapca, kdorkoli je bila je hlapca njegovega brata, to je bila moč; in ko je bila mati in roditelja, vpila je je za ženo; in bila je hlapca kraja in kraja.
Esth.2.8    in ko se je zgodilo povelje kraljestva, in sebrali so se mnogo močnih močnih močnih močnih device v suzi, pod roko hegejo. in postavila se je estera za hegaj, straže žen.
Esth.2.9    in hlapca mu je po volji, in našel je milost pred njim; in prepeval mu je dati zaklad in čast; in sedmerje mladenih močnih močnih otročev iz kraljestva, in izpolnjevala jej je dobro in hlapcev njene v kraji žen.
Esth.2.10   estera je ne pokazal ni roda svoja, ni rodú svojega, ker jej je mordokaj ukazal, da bi to ni povedila.
Esth.2.11   vsak dan pa je mordokaj hodil po dvoru žen, da spoznajo, kako je estera.
Esth.2.12   zgodí se pa, ko je bila čas hlapcev, da bi prišlo pred kraljem, ko je bila bilo dvanajstih mesecev; kajti tako se je izpolnjevala dnî žalosti; šest mesecev z mirrovim olejem, in šest mesecev z aromotami in skrbami žen;
Esth.2.13   tedaj vnide k kralju; in kar je hodila, davala mu je, da bi šel z ženske oblasti do kraljestva.
Esth.2.14   večer vnide, in vsak dan se je vračal do drugega ženske žene, ko je bila hegaj, skopca kraljeva, stražnik ženske; in ne vnide več pred kraljem, če se ne bi zgodilo po imenu.
Esth.2.15   ko se je pa izpolnjevala kraljivo estera, hčere abihajevo, hlapca mordokajovega, da bi prišla k kralju, ne vpraševal se je nič, kakor je bila ukazal eunuč, hlapca žen. estera je namreč našla milost od vseh, kteri so ga videli.
Esth.2.16   in estera je prišla k ahasveru kralju ahasveru, v deseti mesem, to je mesar adar, v sedmi leto kraljestva njegovega.
Esth.2.17   in rekel je kralj esfiri, in najde milost od vseh devits; in položil jej je oblačilo žensko.
Esth.2.18   in kralj je napravil pič za vse svoje prijatelje in služabnike za sedmero dnî, in povzdignil je občine estere, in delal je odpuščanje, kteri so bili pod njim.
Esth.2.19   ko je pa mordokaj bila ozdravljeno na vratih dvora.
Esth.2.20   estera pa ne pokazala ni rodú svojega, ni svoja rodú, kakor jej je mordokaj ukazal; in tako je postala, kako jej je mordokaj ukazal, kakor je, ko je bila pri njem.
Esth.2.21   pa so se ožalostili dva skopca kraljestva, vekomaj, kteri so bili postavljeni pred mardokejem, in iskali so, da bi umorili kraljivo kralja ahasveru.
Esth.2.22   in oznanjevala se je mordokaj besedo, in oznanjeval je esteri, in estera to pred kraljem pred kraljem.
Esth.2.23   in ko se je zgodilo, izpolnjevala se je za to, da so oba skopljeni. in ukaže se, in to je bila pisano v knjigi pred kraljem pred kraljem.
Esth.3.1    po tem času je kralj ahasveros slavil hamana, hamana, agagita, gogita, in povzdignil ga je, in postavil je najbolje nad vsemi prijatelji svojimi.
Esth.3.2    in vsi, kteri so bili v predvorji, klanjali so se pred njim, ker je tako rekel kralj, da naj storé. mardohej se pa ne pokloni pred njim.
Esth.3.3    tedaj rekó kraljici, kteri so bili v vratih kraljevih, rekó mordokajovi: kaj si preklinjal povelje kraljestva?
Esth.3.4    in ko so mu vsadili vsak dan, in on jim ni poslušal; in oznanjevali so hamana, da se popirajo mordokajovo, da bi se govorili mordokaj, da je jud.
Esth.3.5    in videvši haman, da mordokaj mu se ne pokloni, razžalostil se je več.
Esth.3.6    in postanovivši se, da pogubi vse, kteri so bili pod kraljem ahasveremu kraljestvo,
Esth.3.7    v prvi dan, to je mesec adar, v dvanajstemu leto kraljestva ahasveros, vrgli so pur, to je pur, to je pur, to je pur, po dnevi, v mesem, v mesem dan, ( to je mesec adar ).
Esth.3.8    in haman reče kralju ahasveru: ima narod, ktera je razpalena po vseh narodih tvojih kraljestva v vseh krajih tvojej kraljestva; in postave njih je izpolnjevali od vseh narodov, in postave kraljevih ne izpolnjujejo. tako ne je za kraljestvo bolje da jih pustí.
Esth.3.9    če se daje kralju, da je ukazal, da bi jih pogubil; in jaz bodem prepeval v zaklad kraljevo deset talenta srebrnih talenta.
Esth.3.10   in izpeljal je kralj prsten svoj, in dal ga je hamana, sina hamata, sina hamata, sina judovske.
Esth.3.11   in reče kralj hamanu: srebro je imel, a ljudstvo, kakor si hotel.
Esth.3.12   in poklicali so kraljevi pismarji v tretji dan, tretjeste dan, in napisali so, kakor je ukazal haman kraljevim vojskom in poglavarjem po vseh krajih, od etiopijo do etiopijo sto dvadeset in sedem kraja, in po vseh naročih poglavarjem, po svojem volji, po reči kraljem ahasveru.
Esth.3.13   in naročilo se je iz nočnih kraja na kraljestvo ahasveros, da se pogubi judovski ljudstvo, v enem dan dvanajstega, to je dan dvanajstega, in to je mesar adar;
Esth.3.14   pismo pa, ktero je bilo pismo, izročil je po vsej kraji, da so pripravljeni vsem narodima, da so gotovi na to dan.
Esth.3.15   popravljali so se pismo, in prišla so se v suznu. in kralj in aman so se preplačali, in grad se je osramotil.
Esth.4.1    ko je pa mordokaj spoznal, kar se je dogodilo, razdarí oblačilo svoje, in obleče se v vretih, in popeljal je pepel, in hodil je po mestu mestu, in kliče z močnim glasom.
Esth.4.2    in prišla je do kraljestva kraljestva, ker ni mogel vniti v dvor, da je oblečen v vretič.
Esth.4.3    in po vseh krajih, v kterih je bilo postavljeno pismo, krik in plač in veliko žalosti judom; oblečali so se vretijo in pepel.
Esth.4.4    in vnidejo služabniki, in skopljenci kraljice, in oznanjevali so jej. in vstane kraljica, da se je zgodilo; in poslala je oblečiti mordokajovo oblečiti, da bi mu vnesel vretič; ali on se ne vzeme.
Esth.4.5    estera pa poklicala hatataja oblačnika svojega, kterega je pred njim storil; in poslala je, da se poučuje mordokajovo, da bi to videl.
Esth.4.7    in mordokaj mu je povedal vse, kar se je zgodilo, in obljubo, katero je imel haman običati pred kraljem v tempeljnu, da pogubi judje.
Esth.4.8    in izročilo, ktero je bil v suzi za pogubljenje, dal je je, da mu pokaže estere, da jej pokaže estere, in bi jej ukazal, da bi prišlo, da bi prišlo, da bi prišlo, da bi prišlo pred kraljem, in prosil ga za ljudstvo.
Esth.4.9    in hatak pride in izreče esteri mordokaj te besede.
Esth.4.10   in estera reče hatakovi: pojdi k mordokajovu:
Esth.4.11   vsi kraljestvo kraljestva spoznajo, da vsak človek, ali žena, kteri bo prišlo k kralju v vsak dvor do vsakega dvora, ne bi imel nikogočnega zveličanja, osim kterega je kralj preleval zlatnega štip. a jaz ne sem poklical, da bi prišel k kralju v trideset dní.
Esth.4.12   in oznanjevali so mordokajevi besede.
Esth.4.13   pa reče mardohej: pojdi, in reci esteri: ne misli, da boš samo zveličal v kralji kraljestvo od vseh judov.
Esth.4.14   ker če boš v tem času prešlo, bode pomoč in pomoč judom, a ti in dom očeta svojega boste poginili. in kdo znaje, da si za to čas, da si za to čas postavila kraljestvo?
Esth.4.15   in estera odgovorí, govoreč mordokajovi:
Esth.4.16   pojdi, zberi vse jude, kteri so v suzi, in postite za menoj, in ne jedite in ne pijte tri dnî, noč in dan; a jaz in hlapci moji bodem postel, in tedaj bom prišel k kralju, izmed postavo; če bi izgubil, pogubim se.
Esth.4.17   in šel je mordokaj, in učini, kakor mu je bila rečena estera.
Esth.5.1    in v tretji den, ko je prestal v molitvi, odvleče obleko z obleke, vrnil se v vrg kraljestva, prevrnil se v gornicu kraljestva svojega, in oblekla se obličje svoje, kakor od slabosti; in ona, katera je pripravlena od vsega, prejel je boga in zveličara, in vzala je za drugega od drugega obrobe, in na drugina je prevzenena, kakor oddičena; a ta, ko je bila bolena, vrnila je obleke svoje.
Esth.5.2    in ko je rekel kralj, reče mu: videl sem ti, gospod, kakor angelja božjega, in se je zasramila; in ko se je zgodilo, reče mu: videl sem te, gospod, kakor angelja božjega, in skrila se je srce moje od straha oblasti tvojega; kajti divno si, gospod, in obličje tvoje je v milosti.
Esth.5.3    kralj pa reče: kaj hočeš, kraljica estera? in kaj ti je prosila? da ti bo tudi polovina kraljestva, da ti bode.
Esth.5.4    estera pa reče: če je rečeno kralju, naj pride kralj s hamanom na pič, ktero sem storil za njega.
Esth.5.5    in kralj reče: sprejmite se hamana, da storemo besedo estere. in pride kralj in aman na pig, ktero je bila rečela estera.
Esth.5.6    in ko je bila pita, reče kralj esteri: kaj je kraljica estera? in kaj ti bode, da bi ti bilo.
Esth.5.7    estera odgovorí in reče: moč moja in želja moja je:
Esth.5.8    če sem našel milost pred kraljem, pridi kralj in haman jutro na pič, ktero sem jim dal, in jutri bodem napravil to.
Esth.5.9    in haman odide iz kraljestva radostno in veselje; ko je pa videlo judovega mordokajovo v dvorih, žalostno se razžalostí.
Esth.5.10   pa je prišel k svojem, in poklical je prijatelje svoje, in zares, ženo svojo.
Esth.5.11   in oznanjeval jim je veličastvo svoje, in vse slavo svoje, in o vsem, kar ga je kralj oznanjal, in kako ga je storil pred kraljem in pred kraljem.
Esth.5.12   pa reče haman: kraljica estera ni bil poklicala z kraljem nič z kraljem na pir, nego samo za mene; in jutri sem se poklicala z kraljem.
Esth.5.13   ali vse to mi ne bode dovoljno, da vidim judov mordokajovo na vratih dvora.
Esth.5.14   tedaj mu reče zeres, žena njegova, in vsi prijatelji njegovi: naj ti pripravi drevo, petdeset lakata širok; in zjutro reci kralju, da se poveže mardohej na drevi; in ti bodi vesel vesel z kraljem v pič. in zgodilo se je bila beseda hamana, in pripravilo je drevo.
Esth.6.1    v tej noči sedeče kralj sovražstvo, in reče, da bi nosili pismo spominjanja dnî, in čitali so ga pred kraljem.
Esth.6.2    in našla je pismo, kako je mordokaj povedal o bigtanu in terešu, dva skopca kraljeva, kteri so čuvali straže, kteri so iščeli, da bi položili roko kraljestvo na ahasveru.
Esth.6.3    kralj pa reče: kakošno slavo in slavo opravičilo mordokajovo? a služabniki kralja, kteri so mu služili, rekó: ničesar ni mu storila.
Esth.6.4    tedaj reče kralj: kdo je v dvore? haman je pa prišel, da bi rekel kralju, da se poveda kralju, da bi povesili mordokajovo na drevji, katero je pripravil.
Esth.6.5    tedaj rekó služabniki kraljevi: glej, haman stojí na predvorji. in kralj reče: pojdite.
Esth.6.6    in haman pride, in reče mu kralj: kaj naj storim temu človeku, kterega hoče slaviti? in haman reče v sebi: kogar hoče kralj slaviti, razen mene?
Esth.6.7    in haman reče kralju: človeku, kogar kralj hoče slaviti,
Esth.6.8    naj pripeljejo noter kraljevo oblačilo, katero se obleče kralj, in konj, na katerem je kralj hodil.
Esth.6.9    pa naj se daja za enega z najvišim kraljevim prijateljem, in naj obleče človeka, kterega kralj ljubi, in naj ga obleče na konji po mestu mesta, in naj ga oznanjuje po mestu mestu, govoreč: tako se bo zgodilo človeku, kterega slave kralj.
Esth.6.10   tedaj reče kralj hamanu: kakor si govoril, delaj tako mordokajovi judovemu, kteri hodi na predvorji, in ne predaj ničesar, katero si govoril.
Esth.6.11   in vzeme amana oblačilo in konje, in obleče mardoheja, in izpelje ga na kone po ulicu mestu, in oznanjeval je pred njim: tako se bo zgodilo človeku, kogar kralj hoče slaviti.
Esth.6.12   in mordokaj se vrne na dvor; a haman se je vrnil v hišo svojo žalostno in glavo.
Esth.6.13   in rekel je haman ženo svojej ženo zerešu in vsem prijateljem svojim vse, kar mu se je zgodilo. in rekó mu njegovi prijatelji in žena: če je od judovske rodove mordokaj, pred katerim si počel, ne moreš ga, da bi padl pred njim.
Esth.6.14   ko so se še govorili, prišli so hlapci, in povedó hamana na pig, kterega je bila pripravila estera.
Esth.7.1    in vnide kralj in haman, da bi pivali z kraljikom kraljici.
Esth.7.2    in v drugi dan, ko je pita pič, reče kralj esteri: kaj ti je poželena, kraljica estera? in kaj ti je prošla? in kaj bi bila polovina kraljestva.
Esth.7.3    ona pa odgovorí in reče: če sem našla milost pred kraljem, predaj mi dušo mojo za moč moj, in moj ljudstvo, za moč moja.
Esth.7.4    ker smo bili bili prodani, jaz in ljudstvo moje, za pogubljenje, pogubljenje in pogubljenje. če bi se bili prodajali za otroke in otroke, prešlo sem se, ker se ne bi zgodilo hudič pred kraljem.
Esth.7.5    in kralj reče: kdo je ta, kteri se je smel storiti to besedo?
Esth.7.6    estera pa reče: sovražnik in sovražnik je ta hudobni haman! in haman se je skril pred kraljem in kraljikom.
Esth.7.7    kralj pa vstal od žalosti, in šel je v vrt v vrt; a haman je postanovil kraljestvo, ker se je videl, da je v času.
Esth.7.8    ko se je pa kralj izvrgel iz vrt kraljestva, a aman je padla na postelji, na katero je bila postavila kraljica. kralj pa reče: je li tudi žena močnega v hiši svojem v mojo hiši? in slišavši to haman, razložilo se obličje.
Esth.7.9    pa reče harbona, eden iz skopnikov, kteri so bili pred kraljem, reče: glej, tudi drevo, katero je storil haman na mardoheu, kteri je govoril za kraljestvo. in storil je na domu hamana sto lakata lakata. in kralj reče: razloži ga na njem.
Esth.7.10   in povedó hamana na dreve, katero je pripravil mardohejevi. in kralj se je zapretil jeze.
Esth.8.1    v tem dan je kralj ahasveros dal kralji esfiri esteri hamana, hlapca judovske, in mardohej je prišlo pred kraljem, ker je estera pokazala, da je to.
Esth.8.2    in vzeme kralj prsten, kterega je imel hamana, in dal ga je mordokajovi. in estera postavi mardokeja nad kraljem hamana.
Esth.8.3    ona pa odgovorí k kralju, in pade k nogam njegovemu, in prosil ga je, da bi uničil hamana hamana krivico, in to, kar je storil judom.
Esth.8.4    kralj izloča estera zlato; in vstala se je estera, in stojí pred kraljem.
Esth.8.5    estera pa reče: če ti je dobro, in hodim milost, naj se pošlje, da se povrne pismo, kteri so bili poslani od hamana, kteri so zapisani, da se pogubé judje, kteri so bili v kraljestvu tvojem.
Esth.8.6    kako bom mogel gledati ozlobljenja naroda svojega, in kako bom mogel gledati pogubljenja očeta svojega?
Esth.8.7    tedaj reče kralj ahasveros kraljici esteri in judeji mordokaje: glej, predal sem estera hamana, in njega sem povesili na dreve, ker je vzel roko svojo na judeje.
Esth.8.8    zapišite tudi vi za voljo imena mojega, kakor vam je dobro, in zapečatite za prsten mojo; kajti to, kar je pisano za kraljestvo, in zapečatena z perstom kraljem, ni mogoče rečiti.
Esth.8.9    in pokličejo se pismarji v prvem mesem, ktera je bila siina, trideset in tretjega dan njegovega, in napisali so judom, kako je ukazal judom, kteri je zapovedal upraviteljem, in vélikom poglavarjem, od etiopijo do etiopijo, sto dvadeset in sedmi oblastih, po vseh krajih, in po vseh krajih po svojem volji.
Esth.8.10   in pisal je kralj za voljo kraljestva, in zapečatili se je pečatom njegovem, in poslali so knjigi po ročnih krajih.
Esth.8.11   kteri jim je ukazal, da jim potrebujejo v vsakem mestu, v vsakem mestu, da jim pomagajo, in za njih sovražnikov, in za njih sovražnike, kakor so hoteli.
Esth.8.12   v prvi dan po vsej krajih kraljestva ahasverota, dvanajstega dan dvanajstega, to je mesar adar.
Esth.8.13   pismo pa je postavljeno po vsem kraljem, da bi se postavili judje, da bi bili gotovi v tem dan, da se bojejo zoper sovražnikov svojih.
Esth.8.14   so so torej konci, kteri so hodili v koncih koncih kraljevih, izročili so, da se izpolnijo. tako se je ukazal postavo v suzi.
Esth.8.15   mardohej se pa izide od kraljestva oblečena z oblačilom in zolotom z zlatnim krunom, in obleko z vissonom in purpurem. ko so pa, ko so videli v suzi, radovali so se.
Esth.8.16   a judom je bilo svjetlost in veselje in veselje.
Esth.8.17   in v vseh mestakh in v vseh mestakh, v kterem se je zgodilo povelj in postavo, je bilo radost in veselje judom, veselje in veselje; in veliko ljudstva se je zgrabil in judom, ker se je strah od judov.
Esth.9.1    kajti v dvanajstih mesem, kar je mesar adar, je bilo pismo, kar je pisano kralj.
Esth.9.2    v tem dan so se poginili sovražniki judovskem, ker nihče jih ni mogel se bojati.
Esth.9.3    in vsi véliki poglavarji, in poglavarji, in nadglednici, in poglavarji kraljevali judje; kajti strah mordokaj je imel na njih.
Esth.9.4    kajti prišlo je povelje kraljestva, da se imenuje po vsej kralji.
Esth.9.6    v suzi v suzi so pogubili judje pet stotina moža.
Esth.9.7    in paršandatu in dalfona in aspata,
Esth.9.8    in poratu in adalijo in aridata,
Esth.9.9    in parmaštu in arisai in aridaja in vajezata,
Esth.9.10   deset sina hamana, judovske sovražnika, deset sinova hamana, sovražnika judovskega.
Esth.9.11   v tem dan je dan predano kralju, kteri so bili pogubljeni v suzi.
Esth.9.12   in kralj reče esteri: judje v suzi pogubili so pet stotina možnih možnih človeških, in po okolnih krajih, kako so zgodili? kaj ti se bo še zgodilo, in to ti se bode zgodilo.
Esth.9.13   in estera reče kralju: dajte se judom, da bi imeli vsakega dan za judom, tako da povedó deset sina hamana.
Esth.9.14   in naredi, da se tako zgodí; in ukazal so se judom po mestu; in tisti sinovi hamana so povesili.
Esth.9.15   in sedaj se zberó judje v suzi četrnaestoč dan adara, in pobili so trista možnih moža, da se nič ne razdrjajo.
Esth.9.16   a ostal judovski, kteri so bili v kraljestvu, se so zbirali in se pomagali od njih vojske, in pogubili so njih tisoč in pet tisoč, in nič se ne razdrje.
Esth.9.17   in ko se ohranijo četrnaestega dan, v mesem mesem; in čestili so ga dan pokoja in veselja.
Esth.9.18   judje pa, kteri so bili v suzi, se so zgrabili, in četrnač in četrnaestoč, in so prišli petnaestega dan s radostjo in veseljem.
Esth.9.19   za to so judje, kteri so prebivali v krajih, in po petnaestim dan adara, dan veselja in veselja, dan veselja in veselja, in pošaljajo darove vsak drugemu.
Esth.9.20   in mordokaj je pisal te besede, in poslal je pismo vsem judom, kteri so bili v vseh kraljevih krajih kraljestva, blizu in daleč,
Esth.9.21   in naredi jim, da so prebrojeni četrnaestoga in petnaestega dan adara,
Esth.9.22   v teh dnéh, v katerih so judje odpočeli od svojih sovražnikov, in mesec, v katerem jim se je obrnil žalost v radost, in od žalosti na dan blaginje, da bi delali dan žalosti in veselja, in odpustiti darove drugemu, a ubogim darove.
Esth.9.23   in sprejeli so judje, kakor jim je bilo pisal mordokaj.
Esth.9.24   kako je južnik haman, macedoničin, je udaril s njimi, kakor je položil zaklad in žalost, da jih pogubi.
Esth.9.25   ko je pa prišla pred kraljem, reče, da se povrne mardohejevo, kar je naredil hudo zoper judje, bila je na njem, in porečilo se je on in njegovi sinovi.
Esth.9.26   za to se so po tem dnevih nazvali purim, po imenu pur. za vse besede tega pismo, in kar so videli za to, in kar jim je bilo bilo,
Esth.9.27   je postavili judje, in pripeljali so se za sebe, in za seme svoje, in za vse, kteri so se k njemu pridružili, da se ne izpolnjujejo po teh dnéh dnevih po teh dnéh, in po vseh ročnih dnevih.
Esth.9.28   a tisti dné dnevi vnidejo do vsega vrednega časa in v vso času njih, da se nič ne izpolnjuje od rodov.
Esth.9.29   kraljica estera, hčere aminadabov, in judje mordokaj pisali so, da so izpolnili pismo zoper purim.
Esth.9.31   da so povedali mordokaj in kraljica estera za seboj za seboj, in za to, da so postavili po svojem zdravosti in v njih spoznanji.
Esth.9.32   in postavo estera je postavila vekomaj, in zapisano se je v pismo.
Esth.10.1   in kralj ahasveros naseče dnî na zemljo in na morje.
Esth.10.2   in vse obličje njegovo, in mogočnost njegovega kraljestva, in slavo njegovega kraljestva, to je pisano v knjigi kraljevih perzijskih in medijske.
Esth.10.3   kajti mordokaj je bil mardokej pri kraljem ahasveru, in velik je v kraljestvu, in ljubljen od judov; in hotel je dobro ljudstvu svojemu, in govoril je vekomaj za voljo vseh rodov svojih.
Job.1.1     bilo je neki človek v deželi uz, po imenu joba; in človek je bil pravičen in pravičen, in čakal je boga, in odstopil hudo.
Job.1.2     in rodilo so mu sedem sina in tri žene.
Job.1.3     in blago njegovo je bilo sedem tisoč ovce in tri tisoči, in pet stotina jug goveda, in pet stotina oslice, in veliko hlapca; in ta človek je bil več največ od vseh od izhoda.
Job.1.4     sinovi njegovi pa so šli, in delali so za seboj pič po vsakem dan; in zgrabili so njih tri sester, da jedejo in pijejo z njimi.
Job.1.5     ko so se pa izpolnili dnevi nobenega pijanja, pošlje job, in jih očisti; in vstal je jutro jutro, in prinese žrtve po brovih njih; kajti govoril je job: da bi se sinovi moji neslučili, in delali so boga v srci svojem. tako je delal job po vseh dnevih.
Job.1.6     zgodí se pa en dan, ko so prišli božji sinovi, da stanejo pred gospodom, pride tudi satan z njimi.
Job.1.7     gospod pa reče satanu: odkod si prišel? in satan odgovorí gospodu, in reče: hodil sem po deželi in hodil po kraji.
Job.1.8     in reče mu gospod: zgledal si si hlapcu svojemu jobovu? ker ni po zemlji podobno njemu na zemlji; človek, neporočan in pravičen, boje se boga, in odstupajoč od hudega.
Job.1.9     in satan odgovorí gospodu in reče: da se hiša job boje boga?
Job.1.10    nisi li ti zaklal njega, in hišo njegovo, in vse, kar ima; dela rok njegovih ti si blagoslovil, in skot njegov je storil po zemlji.
Job.1.11    ali potegni roko svojo, in dotakni vse, kar ima, da te ne bode blagoslovljal v obličji tvojo.
Job.1.12    tedaj reče gospod satanu: glej, vse, kar ima, je v tvojej ruci; samo na njega se ne vzemi. in satan izide od gospoda.
Job.1.13    in zgodí se v dan, ko so bili hioba in kćeri njegove pili in pili vino v hiši starejšega brata svojega,
Job.1.14    in glej, prišlo je poslanj k jobu, in reče: volje so popravljali, in oslici so se padili kraj njih;
Job.1.15    in pošli so sovražniki, in odpeljali so jih, in otroke so pobili mečem; tako se sem jaz sam sedel, da bi ti to povedal.
Job.1.16    ko je še govoril, pride drugi, in reče: oganj je padel z neba, in izgubil je ovce in hlapce, in požere jih; tako sem jaz sam sedel, da ti oznanjam.
Job.1.17    ko je še govoril, pride drugi in reče: kaldejci so postali tri glave, in obročili so kamele, in zabrali so jih; in hlapcev so pobili mečem; in jaz sam sam sem izšel, da ti oznanjam.
Job.1.18    ko je še govoril, pride drugi in reče: tvoji sinovi in tvoji sinovi jedili in pili po starji svojem staremu bratu;
Job.1.19    in glej, veliko veter pride z pustinjo, in dotakne je četa hiše, in padla je hiša na otročičev, in poginuli so; in jaz sam sam sem izšel, da ti oznanjam.
Job.1.20    tedaj se vstane job, in razdra oblačilo svoje, in pokril je glavo svojo, in pade na zemljo in se pokloni, in reče:
Job.1.21    in reče: nag sem izšel iz telesa matere mojo, nagi bom šel tam. gospod je dal, in gospod je vzel; blagoslovljen naj ime gospodovo.
Job.1.22    v vsem tem ni zgrešil job, in nič je nič krivičnost zoper boga.
Job.2.1     zgodí se pa en dan, ko so prišli božji sinovi, da stanejo pred gospodom, pride tudi satan sredi njih, da sta storil pred gospodom.
Job.2.2     in reče gospod satanu: odkod si prišel? satan odgovorí pred gospodom, in reče: odpeljal sem zemljo in hodil po mestu.
Job.2.3     gospod pa reče satan: gledal si si hlapcu svojemu hioba hioba? ker nič, kakor on, ni na zemlji, človek, pravičen in neporočan, bojoč se boga in odstupajoč od zla; in še se ostane v nepravičnosti svoje, in ti si bil postavil zoper njega, da bi ga neprestano pogubil.
Job.2.4     in satan odgovorí gospodu, in reče: koža za koži; in vse, kar ima človek, dá za življenje svoje.
Job.2.5     ali potegni si roko svojo, in dotakni kosti njegove in meso njegovo, da bi ti ne blagoslovil.
Job.2.6     gospod pa reče jablu: glej, on je v roku tvojem; hodi samo življenje njegovo.
Job.2.7     in satan izide od obličja gospodova, in udaril je hioba hudobno od noge, od noge do glave.
Job.2.8     in vzel je popelje, da se vrne, in sedel je na gnoji.
Job.2.9     ko se je pa mnogo vrednega prešlo, reče mu žena mu: doklej bodeš trudil, govoreč: glej, spoznam, kakošno malo vred, da čakam upanja spasenja mojo. glej, razodel je spomen tvoj od zemlje, sinovi in kćeri moje, moči in bolezni, ktere se predelam s trudom.
Job.2.10    on jej pa odgovorí in jej reče: ti govoriš kakor med nerazumnim ženom; jeli smo od boga sprejeli dobro, a hudega ne bomo sprejeli? v vsem tem ni grešil joba z ustnami svojimi.
Job.2.11    ko so pa slišali troje prijatelji njegovi to nič, kar je prišlo zoper njega, pridejo svaki iz svoje kraja: elifaz temanitianin, bildad šuhav, in sofar naamatičin; in prišli so, da pridejo vkup, da bi ga posodili in ga pocišiti.
Job.2.12    ko so ga pa izdaleč videli, niso ga spoznali, in zaplakali so, in plakali so, razdražili so vsak oblačilo svoje, in potopali so se zemljo.
Job.2.13    in sedeli so se ž njim sedem dnî in sedem noč, in nihče ga ni govoril, ker so videli, da je bolj bolje.
Job.3.1     po tem je odprl job usta svoja.
Job.3.2     in priče, in reče:
Job.3.3     pogubi se dan, v kterem sem se rodil, in noč, v kterem so rekel: otrok je bil.
Job.3.4     ta dan naj bodi tma, in naj ga ne prosi bog od vrha, in da ne postane nad njim svjetlost.
Job.3.5     teme ga naj zgrabijo temnotu, in smrtnost smrtna, prišla je na njo oblast.
Job.3.6     tisto noč naj je oblačilo, da se ne postane v dnevih godinja, naj se ne izpolni v nočnih dnevih.
Job.3.7     glej, ta noč naj bi bila žalostna, da se ne bode veselilo v njem veselje.
Job.3.8     proklinjajo ga ti, kteri preklinjajo dan, kateri imajo pravične rešati.
Job.3.9     pohrani se zvezde tisti noč; ostal naj se na luč, da ne pride, in da ne vidi morce,
Job.3.10    ker ni zatvoril vrata matere matere moje, ne izpolnjevala bolezn od očî mojih.
Job.3.11    za kaj sem ne umrl v utrobi, ko sem izšel iz materja, ko sem izšel iz utrobe?
Job.3.12    za kaj so mi prišli kolenice? kaj so kožniki, da bi se hotel?
Job.3.13    ko sem ležel, pokoril sem se, in uspeval sem se,
Job.3.14    z kraljem in sovetnikov zemlje, kateri so posvetili za meč,
Job.3.15    ali s poglavarimi, katerim je zlato zlato, kteri so napolnili hiše svoje srebra;
Job.3.16    ali kakor sramoto izšla iz matere matere, kakor mladenci, kteri niso videli svetlobe.
Job.3.17    tam preklinjajo krivični jeze, in tam prebivajo sovražniki.
Job.3.18    vkupe so vekomaj vekomaj, niso slišali glas nočnika.
Job.3.19    najmanji in velik so tam, in hlapec je od gospodarja svojega.
Job.3.20    za kaj se je dal sovražniku svetlost, in življenje tistim, kteri so v žalosti duši,
Job.3.21    kateri se nosejo za smrt, in ne gredó, da se skrivajo kakor zaklad.
Job.3.22    razveseljajo se pa, če se veseljajo.
Job.3.23    moža človeku, kolažbo, katero je bog zatvoril.
Job.3.24    ko bi bil v žito svojem, čakal mi je, in žalovanje so kakor voda.
Job.3.25    kajti strah, katero sem čakal, prišlo mi je, in kar mi je zgodilo, prišlo mi je.
Job.3.26    ne v miru, ne v miru, ne v miru, in prišlo mi je gnjev.
Job.4.1     tedaj odgovorí elifaz temaničin, in reče:
Job.4.2     " če bi ti razgovarjal, kaj bi ti govoril? ali kdo bo mogočnega rekel?
Job.4.3     glej, mnoge si pomagal, in roke slabosti si pomagal;
Job.4.4     sè slabosti si povzdignil besedo, in rodili si roditelje slabosti.
Job.4.5     a sedaj je prišlo zoper tebe, da te se dotakne, in ti se ozdraviš.
Job.4.6     ne bodi li strah tvoj v nespameti, in nebezbožnost tvoja, in nebezbožnost življenja tvojega?
Job.4.7     spomeni se torej, kaj je nepravičnega pogubljen? in kaj so pravični pogubljeni?
Job.4.8     kakor sem videl, kteri so izpolnjevali krivico, in kteri so posejali krivice, posejajo jih.
Job.4.9     od duha njegovega pogibnó, po duhu gneva njegovega poginejo.
Job.4.10    lavo lavovo, in glas l'vov, in zvuk lavičev se razdrjajo.
Job.4.11    lav je pogubljen, da ne ima želja, in mladiči laviči se razdrjajo.
Job.4.12    nekaj besedo mi se je zgodilo v besedi, in uho mi se je zgodilo uho moje.
Job.4.13    v nočnih vistih, ko je noč v noči, ko se skriva strah na ljudî;
Job.4.14    strah in trepet mi je prišlo, in ogledalo se vsi kosti moje.
Job.4.15    in duh je prišlo pred obličjem mojo, zasramovali so se hiši moje meso.
Job.4.16    pristopila sem, in nisem ga spoznal; videl sem pred očmi mojim, nego moč, in glas sem slišal:
Job.4.17    je li človek čisto pred bogom, ali je človek čisto za delo svoje?
Job.4.18    glej, svojim hlapcem ne veruje, in v angeljem svojem je postal krivico;
Job.4.19    gorljivo je pa, kteri prebivajo v hiših hiših, v katerih so izpolnjevali kakor meč.
Job.4.20    od jutra do večera niso nič; za to, da niso mogli, poginejo.
Job.4.21    ko bi se prešlo z njimi, poginejo, in poginejo, da ne ima modrosti.
Job.5.1     kliči pa, da bi ti kdo poslušal? in k kojemu z svetim bodeš videl?
Job.5.2     kajti krivičnega pogubi jezo, in krivičnega smrt pogubi.
Job.5.3     jaz sem videl, da je nerazumnik korenilo, ali ozlobil sem prebivanje njegovo prebivališče.
Job.5.4     sinovi njegovi so daleč od zveličanja; povalili so se v vratih, in ne bode nikogar, kteri bi ga rešil.
Job.5.5     tistega, kteri so izpolnjevali, jedel ga bode, in iz krivičnih ne izpolnjuje njih moč.
Job.5.6     ker nič ne izide iz zemlje trudo, in iz zemlje ne izlazi hudo;
Job.5.7     nego človek je rodilo v žalosti, in mladeniči so, da hodijo visoko.
Job.5.8     ali tudi jaz bodem molil boga, in pred obličjem svojem kličem.
Job.5.9     kateri dela velika in neizsledovanja, čudesa, ktere ni bilo število.
Job.5.10    kateri daje dozhd na zemljo in pošlja vode na zemljo;
Job.5.11    da povzdigne siromake v visoko, in zasramovajoče se povzdignejo.
Job.5.12    izpreminjajo soveta zvijačnih, da ne izpolnjujejo njih roke pravične.
Job.5.13    kateri vzeme premogočnike v svojem razumu, in sovet mnogega razloži.
Job.5.14    po dnevih prebivajo v temnotu, in v polnočnosti se točejo kakor noč.
Job.5.15    on pa bodi z mečem pogubljenja, od mogočnega roke.
Job.5.16    a nepravičnega je upanja upanja, in krivičnega usta skriva.
Job.5.17    glej, blagor človeku, katerega je bog obličil; ne daj, da se opominja spor vsemogočnega.
Job.5.18    ker on bolí, a tudi odseče; udarí, in roke njegove ozdravljajo.
Job.5.19    v šesti potrebnosti te bode rešil, in v sedmi se te zlo ne dotakne.
Job.5.20    v gladi bode te rešil od smrti, in v boji iz močnih roke.
Job.5.21    od udari jezika zakriš te, in ne boješ se strah, ko pride.
Job.5.22    pogubiš se krivičnega in krivičnega, in zvijače polnih ne boješ se strašati.
Job.5.23    ker so so polne zvijače, da ti živijo.
Job.5.24    in spoznaš, da je v miru hišo tvoja; in pogledaš prebivališče svoje, in ne greš.
Job.5.25    spoznaš pa, da je mnogo seme tvoje, in seme tvoje kakor trava na polji.
Job.5.26    v grob si šel v grob, kakor obilno pšenico, v vremenem času.
Job.5.27    glej, to smo izsledovali, in to je; poslušaj, in spoznaj se za sebe.
Job.6.1     job pa odgovorí in reče:
Job.6.2     " o, če bi se mogoče storil moč mojo, in mogočnost moja naj bi se vsadila v kvasu.
Job.6.3     ker to je bil več od morja morja; za to so besedni besede moje.
Job.6.4     ker strely gospodove so v meni; krivičnost moja pije mojo krvi; strah gospodovih sovražajo se zoper mene.
Job.6.5     hodi li osel lastne magel, ko ječe za jedu? ali vpije vol za jezo, ko je imel jed?
Job.6.6     jé li sè sè sè sè sè sè sè sè sè sè sè solom?
Job.6.7     mogoče se, da se ne ohrani duša moja; to mi je kakor lenivo jed moj.
Job.6.8     o, da bi se izpolnil prosila moja, in da bi bog mi dal, da bi mi spodobil bog.
Job.6.9     da bi me spoznal bog, da bi me udaril, in pogubil me je, da bi me pogubil.
Job.6.10    da bi bil, da bi bil moč moja, da bi se ne požalosti, ker sem ne premenil besede svetega.
Job.6.11    kakošna je moč moja, da bi se čakal? ali kakošna je čas moj, da bi se ohranil dušo mojo?
Job.6.12    ali moč kamenja je moč moja? ali meso moje je meč?
Job.6.13    ali ne bi mi imel pomoč, in pomoč mi je daleč od mene?
Job.6.14    preklinjal me je milost, in osramotil me je obličja boga.
Job.6.15    naredili so me bratje moji kakor potok, kakor potoke vode, ki se preganjajo.
Job.6.16    kateri so se skrivali pred njim, in kakor sneg se skriva.
Job.6.17    ko se zgrabi v žalosti, ne spoznajo se v puščavi.
Job.6.18    izpolnjevajo se ogleda od njih, poganjajo se in poginejo.
Job.6.19    razgledajo puke temanske, puščače sabanja, kteri hodijo.
Job.6.20    zasramovali so se, ko so se zasramovali, ker so se držali.
Job.6.21    tako ste tudi vi nespametni; videli ste sramoto, in uplašili ste se.
Job.6.22    če sem rekel: " dajte mi, in dajte mi za moč mojo moč?
Job.6.23    ali izpelite me iz roke sovražnikov, in izpelite me iz močnih roke?
Job.6.24    naučite me, a jaz umolčim; pokažite mi, ko sem se zapustil.
Job.6.25    kako hudobni govoré pravične besede, ali kar se pravi od vas moč?
Job.6.26    hočete li vam rečiti besede, da bi se rešilo mogočnega besede?
Job.6.27    samo na siroto ste udarili, in vsadili ste za drugega drugega.
Job.6.28    a sedaj pogledaj na njih obličje; ne preklinjam se.
Job.6.29    razložite se, in ne bodi krivičnega; pridite pa, da je pravično pravičnega.
Job.6.30    ima li krivico v jeziku mojem? ali ne spoznava sè srcem mojo krivico?
Job.7.1     ne je li človek izkušnjavo na zemlji? ali niso li dnevi njegove kakor dan plačnika?
Job.7.2     kakor otrok je pretvoril tič, in kakor najemnik stoje za plačilo svoje,
Job.7.3     tako sem prebivala meske praznih, in nočne noči so mi dajali.
Job.7.4     ko bi ležel, pravim: kedaj bodem vstal? zdaj bode večer, in napolnjujem se v bolezni od večeri do jutra.
Job.7.5     telo moje je popravljeno kopljem in kopljem, in kopanje moje se opeče in se skriva.
Job.7.6     življenje moje bodejo boljši od morja, in pogubljali so se brez upanja.
Job.7.7     spomeni se, da je življenja moja, da se ne bo gledal oko moje videti dobro.
Job.7.8     ne gleda me oko, kateri me vidi; oči tvoje so na meni, in nisem več.
Job.7.9     kakor oblak se prevrne, in kdo snide v podzemlje, ne bo več vstal.
Job.7.10    ne vrne se še v dom svoj, in mesto njegovo ga ne bo več spoznal.
Job.7.11    tako tudi jaz ne poshchadem usta svoja; govorim v potrebnosti svoja, v gorečnosti duše moje bodem oznanjal.
Job.7.12    zar sem morja ali morja, da si postavil zoper mene straže?
Job.7.13    ko bodem rekel: utešil me bode postel mojo, in postel mi bode postel moč mojo,
Job.7.14    čakaš me sè sè srišimi, in v vistih me hraniš.
Job.7.15    tako da pogubi dušo mojo dušo mojo, in smrt za kosti moje.
Job.7.16    vrgel sem od mene, ne bodem živel vekomaj; odstopi se od mene, kajti življenje moje je prazna.
Job.7.17    kaj je človek, da ga veličajo, da vnimaš k njemu svoje misli?
Job.7.18    da ga premišljaš za jutro, da ga spoznaš vsak jutro?
Job.7.19    doklej se ne odvračeš od mene, da me ne oslobodiš, dokler ne uničim slavo mojo?
Job.7.20    če sem grešil, kaj bi ti mogel delati, vedoč ljudî? za kaj si me postavil, da sem ti pomagal?
Job.7.21    za kaj si ne odpustil krivičnosti mojo in ne odpuščam krivice mojo? kajti sedaj bodem hodil v deželo; in ko bi me vprašal, nisem več.
Job.8.1     in odgovorí bildad suhijec, in reče:
Job.8.2     doklej boš to govoril, in duh žalost ust tvojih?
Job.8.3     bode li bog pravičnega sodbo? ali vsadi bog pravičnega pravičnost?
Job.8.4     če so sinovi tvoji grešili zoper njega, poslal je v roke njih krivice.
Job.8.5     če si sprejel boga, in moliš boga vsemogočnega,
Job.8.6     če si čist in resnično, on te bode uslišal, in postavil bo prebivališče tvojo.
Job.8.7     glej, prvo tvoje je malo, a konec tvoja veliko preobilno.
Job.8.8     ker prepiri preroke rodove, in spoznaj, kako so rodovi očetov.
Job.8.9     ker smo izgnani, in ne vémo; kakor sjena je na zemlji naše življenje.
Job.8.10    ali oni te ne naučajo in te oznanjajo, in iz srca bodejo izpelili besede?
Job.8.11    hodi li past bez vode, da se povzdigne pič bez vode?
Job.8.12    ko je še za korenje, in nič se ne žanja, izsušilo se je predno od vsako travo.
Job.8.13    tako bode konec vseh, kateri zapomenejo boga, in upanja krivičnega poginja.
Job.8.14    v česar je prebivališče njegovo, in krivičnost njegovega bode prebivališče.
Job.8.15    potegne se v hišo svojo, on se ne bode storil; vzeme ga, ali ne bode prestopil.
Job.8.16    zelenja je v solnci, in v globočah njegovem izlazi vrč njegovo;
Job.8.17    v kostih kamenja se razlijajo, in v jakih kamenji bode živel.
Job.8.18    če izgubi mesto svoje, preklinja ga; ne vidiš tega.
Job.8.19    glej, to je postavo krivičnega, in iz zemlje druguje drugega.
Job.8.20    glej, bog ne odpustí nepravičnega, in ne sprejema krivičnih darú.
Job.8.21    zopet bode napolnil usta svoja v posmeh, in ustne svoje z radostjo.
Job.8.22    sovražniki tvoji se oblečejo v sramoto, in šator krivičnih ne bode.
Job.9.1     job pa odgovorí in reče:
Job.9.2     resnično vém, da je tako; kako bi se pa eden človek pravičen pred bogom?
Job.9.3     če bi hotel se s njim soditi, ne odgovorí mu ni, da bi mu ni odgovoril enega od tisoč.
Job.9.4     modrost je srce svoje, in moč in velik; kdo se je presrdil zoper njega, in ostal se je?
Job.9.5     on skriva gore, in ne znajo, kateri jih skriva v ječem svojem.
Job.9.6     kateri potrese zemljo iz mesta njegovega, in stupovi njene se razdrjajo.
Job.9.7     on pravi solncu, in ona ne raste, in zapečati zvezde.
Job.9.8     on sam prostira nebesa, in hodi po krajih morske.
Job.9.9     kar je storil več, meč, morja, in zaklad na jug.
Job.9.10    kateri dela velike in neizsležljive, čudesa, katerih ni bilo število.
Job.9.11    glej, prešlo me je, da ne vidim; hodi, ne poznam ga.
Job.9.12    hodi li se, kdo ga odvrača? kaj kdo mu bode rekel: kaj delaš?
Job.9.13    bog ne odvrne jeze svoje; pod njim se prepirajo podlogi podlogi.
Job.9.14    glej, da bi mu odgovorilo, da bi razgovarjal besede moje?
Job.9.15    ko bi bil pravičen, ne odgovoril bi; sodil sem sodbe moje.
Job.9.16    ko bi se poklical in poslušal, ne verujem, da bi me poslušali.
Job.9.17    on, kteri me skriva v mrežu, in premnožil moje rane brez krivičnosti.
Job.9.18    ne daj, da bi me zapustil, napolnil me je v gorečnosti.
Job.9.19    prekratno je mogočnega moč, in kdo se vstane v pravičnosti njegove?
Job.9.20    če bi pravičen, usta moja bi pravično delal; če bi bil brez krivičnega, neprestano bi me skril.
Job.9.21    ako sem krivičen, ne bodem spoznal dušo mojo; ker življenje moje se ohrani.
Job.9.22    za to govorim: velika in več je izgubil jeze svoje?
Job.9.23    ko bi bilo pogubljeno smrtno, osramotil se je pravičnega.
Job.9.24    predal je v roko krivičnega, obličje sodbe njegove pokriva; če ne on, kdo je?
Job.9.25    življenje moje je boljši od roka; bežali so, da ne bodejo videli.
Job.9.26    hodili so kakor napuščene morje, kakor orel, ki se skriva v želo.
Job.9.27    če bi rekel: " zabom nič, ko bi rekel, obličil bodem obličje svoje,
Job.9.28    začujem vse mogočnosti svoje; vém, da me ne oslobodiš krivičnega.
Job.9.29    ko sem imel krivičnega, za kaj naj ne umrem?
Job.9.30    če se umijem v sneg, in opravljam rokami svojimi,
Job.9.31    čakal me boš v puščavi kričal me, in obleče me oblačilo moje.
Job.9.32    kajti on ni človek, kakor jaz, da bi mu odgovarjal, da bomo vkup prišli na sodbo.
Job.9.33    v nas ni posredelnika, kteri bi položil svoje obličje zoper njih oboje.
Job.9.34    da odvrne od mene zhezl svoj, in strah njegov naj me ne straši.
Job.9.35    tedaj govorim, ali ne bojim se, ker tako sem to nič ne spoznal.
Job.10.1    duša moja je oslobljena v duši svojem; napolnil se bodem v žalosti svoje, govorim v gorečnosti duše moje.
Job.10.2    rečem bogu: ne oslobodi me; nauči me, kaj si me sodil.
Job.10.3    ali dobro ti je, da se osramotim, da oslobodiš delo roke svoje, in postanoviš sovet krivičnih?
Job.10.4    imaš li človeške oči, in vidiš, kakor gleda človek?
Job.10.5    jeli so življenje tvoje kakor ljudsko življenje, ali leta tvoji kakor človeke?
Job.10.6    da iščeš krivico mojo, in iščeš greha mojo,
Job.10.7    ker znaš, da sem ne krivičen, in da ni nikogar, kteri bi iz roko tvojega rešil?
Job.10.8    tvoje roke so me zgrabili, in delali so me; po teh času si me udaril.
Job.10.9    spomeni se, da si me čelo zgrabil, in v deželo si me zopet prevrnil.
Job.10.10   nisi, da si me, kakor teč, ne hodil si me, in kakor moč si me pretvoril?
Job.10.11   kožom in meso si me oblečil; kostimi in žilom si me oblečil.
Job.10.12   življenje in milost si mi dal, in sovražstvo tvoje je hranil duh moj.
Job.10.13   glej, to si imel v sebi; vém, da je to, da bi to bilo, da bi ti bilo:
Job.10.14   ko sem grešil, spolnjuješ me, in krivice me ne oslobodiš.
Job.10.15   ako sem krivični, gorj mi! če sem pravičen, ne morem se pregledati, ker sem napoljen sramoto.
Job.10.16   ker hodiš se, kakor lav na pogubljenje, in zopet se me ohraniš zoper mene.
Job.10.17   obnoviš zoper mene svoje nove, in delal si moč svoj zoper mene, in narediš se zoper mene izkušnjavo.
Job.10.18   za kaj si me izvel iz utrobe? da bi bil umrl, da me ne vidi oko.
Job.10.19   da bi bil, kakor nisem bil bil; izpeljal sem se iz materja v grob.
Job.10.20   ali nič malo je življenja moje? popusti me, da bi ostal malo.
Job.10.21   dokler ne odidem, kjer se ne vračam, v deželo temnotu in oblasti;
Job.10.22   v deželo temerja, katero nima svjetlosti, in za deželo, katerega življenje ne bode.
Job.11.1    in odgovarjajoč sofar naamatijec, reče:
Job.11.2    ko bi bilo mnogo govoril, da bi se odgovarjal? ali pravičnik bode pravičen pravično?
Job.11.3    gledaš se, da bi v ničesar reči, da bi se mogočnega, da bi se pomogla?
Job.11.4    ti si rekel: čista sem delo tvoje, in čisti sem pred obličjem svojem.
Job.11.5    ali kako bi bog govoril in otvori usta svoja zoper tebe,
Job.11.6    in oznanjeval ti je moč modrosti, da je več prekratno, da bi spoznal, da ti je krivico prejel od boga, katerega si pregrešil.
Job.11.7    bodeš li našel svetosti boga? boš li našel do najvišjega kraja vsemogočnega?
Job.11.8    najvišji je nad nebesa; kaj ti boš storila? boljši od grobe: kaj véš?
Job.11.9    bolje je kraja zemlje, nego kraja morske.
Job.11.10   če se ohrani, kdo ga vzeme, kdo mu bode rekel: kaj si storil?
Job.11.11   ker on zna krivičnih dela; vidi krivičnega, in ne gleda.
Job.11.12   človek je imel razložljiv besede, in človek je rodila kakor šarena osla.
Job.11.13   če praviš srce svoje, in položiš k njemu roke svoje,
Job.11.14   ko je krivico v ročih tvojih, oddaleč ga od sebe, in krivico naj ne ostane v šatoru tvojim;
Job.11.15   tedaj si povzdignil obličje svoje brez čistega vode, in bodeš storil, in ne boješ se bojati.
Job.11.16   zazadal boš tudi trudo, kakor vode, ki so prešli, ne bodeš postrašil.
Job.11.17   postal ti bode življenje kakor jutro, in življenje tvoje bode kakor morjčina.
Job.11.18   in osramotil se boš, ker imaš upanje; kličeš se, in hočeš se v miru.
Job.11.19   ohraniš se, in nihče te ne bodi, in mnogi te bodo molili.
Job.11.20   in oči krivičnih bode pogubljeno, in upanje njih bode upanje; in oči krivičnih poginejo.
Job.12.1    job pa odgovorí in reče:
Job.12.2    za to ste vi ljudstvo, in z vami bode umrl modrost.
Job.12.3    glej, srce moje je zoper vas.
Job.12.4    kajti pravični je človek, in krivičnega je prišlo v zapuščenje.
Job.12.5    čakal je krivičnega krivičnega, katerega se je zgodilo krivičnega, da bi se pohranil krivičnih.
Job.12.6    v tistih spodobnosti ima krivičnih, in tisti, kteri ljubijo boga, prebivajo v srci svojem.
Job.12.7    ali popita živih, in rekó ti; in ptice nebeške, in ti te oznanjajo.
Job.12.8    ali oznanjaj zemljo, in oznanjuje te, in oznanjajo ti ribe morske.
Job.12.9    kdo ne spoznaje v vsem tem, da je ruka gospodova to postala?
Job.12.10   v katerem je v roku duša vseh živih in duha vseh človeških.
Job.12.11   kdo pa govoré besede besede, in gorčina okuša brašno.
Job.12.12   v času je modrost modrost, in v vekomaj razumije znanje.
Job.12.13   v njem je modrost in moč; njemu je sovet in znanje.
Job.12.14   če sodi, kdo ga zgrabi; ko bi zatvoril človeke, kdo ne bode otvoril.
Job.12.15   glej, zapustí vode, in izsušajo zemljo; hodi jih, in prevračajo zemljo.
Job.12.16   v njem je moč in silnost; v njem je znanje in znanje.
Job.12.17   sodelajoč sovetnikov prevodi, in sodijo sodniki.
Job.12.18   zgrabi kraljeve na prestole, in obleče zbor s bebami svojimi.
Job.12.19   postavlja svećenike v izgnanstvo, in močnikov je prevračal.
Job.12.20   preminja ustne pravičnih, in starešine razumije razum.
Job.12.21   povrne sramotu na poglavarje, in ponižé sramoto.
Job.12.22   pokriva gluboko iz teme, in izpelje na luč smrtnost smrti.
Job.12.23   preganjajoč narode, in pogubi jih; obličja ljudstva, in izpelja jih.
Job.12.24   prevrne srca poglavarja zemlje, in zabludi jih v puščavi, katerega ne spoznajo;
Job.12.25   oblačili so v temnotu, in ne svjetlost, in delajo se kakor pijanca.
Job.13.1    glej, vse to je videl oko moje, uho moje je slišala;
Job.13.2    kar veste, vém tudi vi; nisem več od vas.
Job.13.3    ali jaz govorim k bogu, in razgovarjajem se zoper boga.
Job.13.4    vi pa ste krivični zdravi, vsi ste ozdravljeni zdravi.
Job.13.5    o, če bi vam mogočo umolčati, to bi vam bilo za modrost.
Job.13.6    poslušajte se obličja mojega, in vnimajte se sodbe ust mojih.
Job.13.7    ali za boga govorite krivico, in pred njim govorite krivico?
Job.13.8    ali boste se podložili, da boste sami sodili?
Job.13.9    dobro je, če vas izpolnjuje? hočete li, da bi ga vsi delali?
Job.13.10   neprestano vas bode obličil, če boste skrivali obličje.
Job.13.11   ali vam se ne skriva moč njegovo, in strah njegov vam se ne pada?
Job.13.12   mogočnost vaša je kakor pepel, vaša moč kakor meč.
Job.13.13   hrepenite, da govorim, in počivam se v srci svojem.
Job.13.14   za to bodem imel meso svoje s zubami, in dušo mojo položil v roko svojo?
Job.13.15   glej, on me pogubi; ko bi me mogel pogubiti, to bodem govoril pred njim.
Job.13.16   tudi to mi bode za pomoč; ker krivični ne bode prišlo pred njim.
Job.13.17   poslušajte, poslušajte besede moje, in oznanjajoč se poslušnih mojih besede.
Job.13.18   glej, povedal sem sodbe moje; vém, da sem pravičen.
Job.13.19   kdo bi bil, da bi se sodil s menoj? kajti sedaj bodem umolkal in umolčil.
Job.13.20   dvoje ne daj mi, tedaj ne bodem skrival pred obličjem tvojem.
Job.13.21   stegni roko svojo od mene, in strah tvoj naj me ne straši.
Job.13.22   pa kliči, in jaz odgovorím, ali jaz govorim, in ti odgovarjaj.
Job.13.23   kakošno so krivice moje in grehe moje? nauči me krivice svoje in grehe moje.
Job.13.24   pokaj si skril od mene, da me spoznaš pred sovražnikom tvojo?
Job.13.25   hočeš li koljeno, ktero se skriva veter? hočeš li kakor veter, ktero se skriva veter?
Job.13.26   ker skriš zoper mene hudo, in delaš me krivičnosti moje krivice.
Job.13.27   položil si nogu mojo v kostih, spolnjuješ vse moje stvari, in storil si v kostih nogam mojim.
Job.13.28   da se skriva kakor meč, kakor obleka obleke.
Job.14.1    kdor je ročen z ženom, je malo, in napoljen se z jezikom.
Job.14.2    kakor kvič je prošlo, prekrita se, pobježe kakor sjena, in ne stojí.
Job.14.3    in zoper tega delaš ti obličje, in postaviš ga v sodbo pred seboj?
Job.14.4    kdo bi bilo čistega od čistega? nič ni.
Job.14.5    ko je bilo za eno dan življenje njegovo, in broj mesenih njegovih pri tebi; ti si postavil za časa, katerega ni prešlo.
Job.14.6    odstopi od njega, da se postane, in blagovoljuje življenje svoje kakor najemnika.
Job.14.7    kajti v drevi je upanja upanja; če se izpolnjuje, zopet se bo vrnil, in vrg njegovo ne bode izgubljena.
Job.14.8    če se ostarje v zemlji korenje njegovo, in v sklonji se bode pogubil stoj njegov,
Job.14.9    izpolnjeval se bode vodâ vode, in delal bode žalost kakor mladenec.
Job.14.10   človek pa umre in odide; ko je padel, nič ne bode.
Job.14.11   kakor so izhodili morja iz morja, in reka se izgubi in izseče;
Job.14.12   tako je človek, ko je ležal, ne vstane, dokler ne bo nebesa, da se ne vstane, ne bodejo se povzdignili od sna svojega.
Job.14.13   o, da bi me skril v peklu, da bi me skril, dokler ne postane gnjev tvoj, da mi postaviš časa, da bi me spomenil.
Job.14.14   če bi umrl človek, ostal bi živel? vsi dnî svojega življenja bodem čakal, dokler ne ostanem.
Job.14.15   kličeš, in jaz ti oznanjujem, in delal si delo roke tvojih.
Job.14.16   ti si pa pokončal stvari moje, da se ne pregreš greha mojih.
Job.14.17   krivičnost moja je zapečatena v mesu, in zapečal si krivično krivico.
Job.14.18   ali kjer gora padne, in skala se skriva iz mesta svojega;
Job.14.19   kamenje izpolnjeva vode, in prošla se vode zemaljska; tako si pogubil stanovitnost človeku.
Job.14.20   daješ ga do konca, in on je hodil; pokril si mu obličje, in si ga odpustil.
Job.14.21   ko se zgrabi sinovi njegovi, ne vé, če so malo, ne spoznava ga.
Job.14.22   ali meso njegovo se bode obličilo, in duša njegova je v srci njegovem.
Job.15.1    tedaj odgovorí elifaz temaničin, in reče:
Job.15.2    bode li mudar, da odgovorí razumu duha, in napolnil se oblačilom svojem?
Job.15.3    izgovarjajoč se z besedo, katero se ne ima, in v besedah, v katerem ni ničesar nedolžno?
Job.15.4    ti si pogubil strah, in povrjaš obličje svoje pred bogom.
Job.15.5    ker krivičnost tvoja dela besede tvoje, in rešil si pravičnih besede.
Job.15.6    obličje te usta tvoje, ne jaz; in ustne tvoje pričajo zoper tebe.
Job.15.7    ti si bil prvi človek, kteri si bil prvi, in je bil pred oblakami postavljen?
Job.15.8    ti si slišal spor boga, in prevedal si ti modrost?
Job.15.9    kaj véš, kar ne vémo? kaj véš, kaj ni tudi mi?
Job.15.10   tudi starejši in starejši so v nas, več več od očeta svojega.
Job.15.11   veliko je, katero si pregrešil, oznanjeval se boš, kakor ta, kteri so zoper njega govorila?
Job.15.12   kaj ti se zgrabi srce tvoje, kaj so nosili oči tvoje?
Job.15.13   da si v obličjem svojem obličil zoper boga, in izpeljaš iz ust tiste besede?
Job.15.14   kdo je človek, da bi bil brez krivice, in kteri je rodil od žene pravičnega?
Job.15.15   glej, na svetih ne veruje, in nebesa ne so čisti pred njim;
Job.15.16   glej, nedužno in nečisti je človek, ki pije krivico kakor pič.
Job.15.17   oznanjuj ti, poslušaj me; kar sem videl, oznanjujem ti.
Job.15.18   kar so razumni govorili, in niso skrivali očetov svojih.
Job.15.19   katerim je bilo predano zemlja, in nič tujca ni prišla v njih.
Job.15.20   krivičnega je za vse življenje svoje, in več je bilo število, katerega je bilo mogočni.
Job.15.21   strah v njih uših je v njih uših; ko je v miru, pride na njega pogubljanj.
Job.15.22   ne veruje, da bi se odvračal od teme, ker je postavljen za železo.
Job.15.23   hodil je za kruh, govoreč: kje je? veda, da je časla dan temenega.
Job.15.24   v nevolji in žalosti ga zgrabijo; kakor vojsko, ki se vsadi v podzemlji.
Job.15.25   za to, da je vzdignil roko svojo zoper boga, in zoper boga vsemogočni zapretil,
Job.15.26   udaril se je zoper njega s povzdigovanjem, v pastih štitih čakav svojih.
Job.15.27   ker pokril je obličje svoje s pretilom svojem, in pokril je obličje na stegnakh.
Job.15.28   prebival je v mestnih mestakh, v hiših hiših, v hiših hiših, ki so pripravljali.
Job.15.29   nihče se ne bodi obogatil, in blago njegovo ne bode ostal, ne hodi na zemljo skrivnost.
Job.15.30   ne bodi se skril od temnotu; veter mu bode prošla veter, in obličja njegovega ne potegne.
Job.15.31   ne verujte, da je prazna; ker naprazno mu se bode zgodilo.
Job.15.32   od časa do časa bode razpalena, in vrg njegovo ne bode izpolnjevala.
Job.15.33   kakor vinograd bode izpolnjevala, kakor oliva, in kakor oliva, kakor opravlje olivo.
Job.15.34   ker hudobnost krivičnega je pogubljeno, in oganj bode razpalil hiše prijetnika.
Job.15.35   zgrabljali so krivičnost, in zapuščajo se praznost, in utrobo njegovo izpolnjuje zvijačo.
Job.16.1    job pa odgovorí in reče:
Job.16.2    slišal sem mnogo takočnih; sovražniki hudobni so vsi.
Job.16.3    ima li bolj besedo duha? ali kaj te bode zapretil, da ti odgovarjaš?
Job.16.4    tudi jaz bi govoril kakor vas, če bi imeli prebivališče mojo v mestu svojem; izgovarjal sem se zoper vas reči, povrnil se bom zoper vas glavo.
Job.16.5    da bi moč v ustih mojih, in moč ustnih mojim ne poshchadi.
Job.16.6    ako govorim, ne bolí se moč; in če bi molčal, kakošno bi se izpolnil?
Job.16.7    a sedaj si me zgrabil, naredil si obličje mogočnega.
Job.16.8    in si me zgrabil, za pričanje je, in vstala je zoper mene krivičnost moja, v obličji svojem odgovarjajo.
Job.16.9    razložil me je, pogubil me je, skril je z zobmí svojimi s zobmí svojimi.
Job.16.10   izpolnjevali so zoper mene obličje; udarili so me v čelo; vkupe so poklevali zoper mene.
Job.16.11   bog me predá krivičnemu, in na krivičnih me vrže.
Job.16.12   ko sem imel pokoj, razodel me je, vzel me je vekomaj, in naredil me je za strah.
Job.16.13   otočili so me vsadniki, vrčejo oblake svoje, ne poshchadi; izlil se je na zemljo moč svojo.
Job.16.14   izpolnjeval me je smrtno na smrtno; skril me je kakor moč.
Job.16.15   vretic sem pokrašil po kožu svojem, in potegnil sem slavo mojo v deželi.
Job.16.16   obličja moja je razpalena od žalovanja, in na vistih mojih smrtna pija;
Job.16.17   ali nič krivica ni v mojo roke, in molitva moja je čistega.
Job.16.18   zemljo, ne pokrivaj mojo krvi, in naj se ne bode mesto moči mojo.
Job.16.19   in sedaj, glej, v nebesih je pričan moj, in sovražnik moj v višavah.
Job.16.20   sovražniki moji so moči moji; oko moje je pred obličjem mojim.
Job.16.21   da se hudi človeku zoper boga, in sin človečji zoper bližnjega svojega.
Job.16.22   kajti bilo je teč število, pa hodem po poti, po kterem sem se ne vrnil.
Job.17.1    duhom mi je odločeno, groba mi je, grob mi se zgrabi.
Job.17.2    hodim moč, in kaj bi storil?
Job.17.3    potegni se, položi se za mene; kdo je ta za moč za mene?
Job.17.4    ker srce svoje si skril od razumu; za to jih ne povzdigniš.
Job.17.5    kateri oznanjuje pridružiteljo krivičnega, a oči njih otročev bodejo popravljali.
Job.17.6    postaviš me za opominjanje poganom, in sè sramoto se sè obličjem.
Job.17.7    ozlobljeni so od žalosti očí moje, in vse obličje moje so kakor moč.
Job.17.8    pravični se osramoté na to, in pravični vstaja zoper krivičnih.
Job.17.9    a pravični bodi v srci svojem, in kdor je očiščen roke, bode mogočni.
Job.17.10   zopet vsi bodite videli, in pojdite, ker nisem našla v vas pravičnega.
Job.17.11   dnevi moji so prešli, razprli so se misli srca mojega.
Job.17.12   noč prebivajo na dan, luč je bližal od tema.
Job.17.13   če se podložim, podzemlje je dom moj; v mjestu bodem stavil ležel moje.
Job.17.14   morje kličem, da je oče moj; mater mojo in sestru mojo.
Job.17.15   kje je torej moja upanja, in upanja moja, da bi videl?
Job.17.16   prešla se bo z menoj v podzemlji, ko se bomo vkupe po polji.
Job.18.1    in odgovorí bildad suhijec, in reče:
Job.18.2    " doklej boste nedolžni? popirajte se, da tudi vi govorimo?
Job.18.3    za kaj smo, kakor skove, častili smo pred tvojim obličjem?
Job.18.4    ti, kteri si pogubljen v srci svojem; ali za te se bode podložilo zemlja, da se povrne gore iz temelja?
Job.18.5    in svjetlost krivičnih se pogasne, in se ne bode ogledel plamen njegov.
Job.18.6    svetloba prebiva v šatoru svojem, in svetilnik njegovo na njem ga pogasne.
Job.18.7    pregovarjajo se najmanji njegovega kraja, in spodobno mu se bode sovražnik njegov.
Job.18.8    ker noge njegove je zavržen v mrežo, in hodi po mrežu.
Job.18.9    mrežo bo na njem mrežo, in podpira ga mrežo.
Job.18.10   skrivo mu je skrita v zemlji, in vrg mu je na steze.
Job.18.11   vekomaj ga pogubé žalosti, in prepevali ga bodo po nogam njegovem.
Job.18.12   siromaštvo mu je pripravljeno vekomaj.
Job.18.13   moža mu se požre mogočnost njegovega, pogubil ga bode smrtno smrt.
Job.18.14   izpolnjevalo se bode iz šatora njegovega ozdravljenja, in izpeljajo ga pred kraljem kraljem.
Job.18.15   prebivala bode v šatoru svojem v noči svojem; svoja prebivališče se bode razsijeno božjo.
Job.18.16   odnič so izsušeni koreni njegovi, in sedaj bodejo padli žetje njegovo.
Job.18.17   spomen mu se izgine iz zemlje, in ime njegovo ne bode na krajih.
Job.18.18   odložil ga je iz svetlobe v temnotu;
Job.18.19   ni imel spoznanja v ljudstvu svojem, ni nikogar, kteri bo prebival v deželi njegovem.
Job.18.20   za njim se povzdignejo poslednji, in za prvi zahrani grob.
Job.18.21   tako so mesta krivičnih, in to je kraj njih, ki ne poznajo boga.
Job.19.1    job pa odgovorí in reče:
Job.19.2    doklej boste trudili dušo mojo, in pogubite me med besedo?
Job.19.3    rešili ste me samo, da ste me zasramovali; ne boste se zasramovali, da ne boste se zasramovali.
Job.19.4    ali po resnici sem zabludil, a pri meni prebiva zabludnik, da govorim besedo, ktero se ne bi spoznal, in govoré besede moje, in ne za vrednega časa.
Job.19.5    če se torej veličate zoper mene, in preklinjali ste mi sramotu?
Job.19.6    spoznajte se torej, da mi je bog razdražil, in pokril me je mrežo svojo.
Job.19.7    glej, sramoti se za sramoto, in ne govorim; kličem, in nič pravičnega.
Job.19.8    obradoval sem se, da nisem prešlo, in pred obličjem svojem je postavil temo.
Job.19.9    oznanjeval je od mene slavo moje, in odtegnil je venec z glave mojo.
Job.19.10   prevrnil me je vekomaj, in jaz sem hodil; potegnil je, kakor drevo upanje moje.
Job.19.11   razložil se je zoper mene jezik svoj, in spoznal me je kakor sovražnika.
Job.19.12   sovražniki njegovi pridejo jednodušno, in stopili so zoper mene ulice svoje, in hodili so se zoper mene.
Job.19.13   bratov mojih on je odvrnil od mene, in spoznavali so me sovražniki moji.
Job.19.14   pristopijo se od mene roditelji moji, in spoznavali so me vekomaj moji.
Job.19.15   sovražniki hiše moji so sovražniki moji; druznik sem bil pred njimi.
Job.19.16   hlapcem svojim kličem, in on ne odgovorí; molim se z svoja usta.
Job.19.17   moč moja je mogoč za ženo mojo, in napolnjujem se žalosti dečev mojih.
Job.19.18   tudi delali so me vekomaj; ko se vstane, govoré so zoper mene.
Job.19.19   preklinjali so me vsi, kteri so me spoznali, in ktere sem ljubil, vstali so zoper mene.
Job.19.20   kosti moje se izpolnijo z koža mojo, in kosti moje po zubah mojih.
Job.19.21   pomilujte me, pomilujte se mene, moji prijatelji, ker ruka gospodova me je dotaknil.
Job.19.22   za kaj me preganjajete kakor bog, in ne piste z mesom mojo?
Job.19.23   o, da bi se zapisali besede moje, da bi se zapisali v knjigi vekomaj,
Job.19.24   v železo železo in olovo, da bi se v skale vedovali.
Job.19.25   kajti vém, da si rešitelj moj, in več bode na zemlji postavljen.
Job.19.26   in ko se bode zgodilo hudo mojo, to se bodem izpolnjeval od boga;
Job.19.27   njega bom videl sam sam sam, in oči moje bodejo videli, a ne drugi; vse mi se bode zgodilo v srci svojem.
Job.19.28   če govorite: " kaj naj ga pomolimo? " in kornjo besede našemo v njem.
Job.19.29   vidite sedaj od skrivnosti, ker jezik je na krivičnih krivice, da spoznate, da ima sodba.
Job.20.1    in odgovarjajoč sofar naamatijec, reče:
Job.20.2    za to me odgovarjajo zoper mene, in razgovarjajo se, kakor tudi jaz.
Job.20.3    modrost mogočnega mojega bodem slišal, in duh z razumu mojega odgovorí.
Job.20.4    znaš li, da je to od več, odkar je postavljen človek na zemlji,
Job.20.5    ker veselje krivičnih je potreba, a veselje krivičnih je pogubljenje.
Job.20.6    če se vzdigne na nebesa dar njegovo, in oblačilo njegovo se dotakne oblakom;
Job.20.7    nepremenno se bode pogubil vekomaj; kateri ga vidijo, rekó: kje je?
Job.20.8    kakor san se skriva, da se ne najde, in kakor noč, kakor noč noč.
Job.20.9    oko, ki ga vidi, ne bode ga več videl, in mesto njegovo ga ne bode več pregledal.
Job.20.10   sinovi njegovi bodo žalostili krivičnim, in roke njegove bodejo izpolnjevali.
Job.20.11   kosti njegove so se nasitili mladosti njegove, in s njim se bode ležal v deželi.
Job.20.12   ko je sladko v ustih njegovih hudo, in skriva ga pod jezikom svojo,
Job.20.13   poshchadi ga, in nič ga ne odpustí, in zapretí ga sredi gorčine svoje,
Job.20.14   tako se mu bode imel pomočiti v času njegovem, v času njegovem.
Job.20.15   bogač krivičnega se bo zgrabil; iz hiše njegovega ga bode pripeljal angelj.
Job.20.16   moč morjačev hodi, in jezik zmija ga pogubi.
Job.20.17   ne gleda močnih kraja, kraja med medom in mečem.
Job.20.18   neprestano se bode zgrabil, in nič ne bode okusil, in da se ne bode okusil, kakor moč nedolžnega.
Job.20.19   ker je pretvoril mnogo nemogočnega, pretvoril je prebivališče, in ne postavi.
Job.20.20   ker ni imel zveličanja za hlapcem svojim; v poželenji svojem ni se rešil.
Job.20.21   nič ni ostal za hrane njegovo; za to mu dobro ne postane.
Job.20.22   ko se je več izpolnilo, oslaboje se; vsako nevolje bode prišlo na-nj.
Job.20.23   ko bi se napolnil utrobe svoje, pošlje na njega jezo jeze svoje, in naseče na njem žalost.
Job.20.24   ko se bode rešil od železnih roke, bode ga udaril meč meč.
Job.20.25   prešla se bode iz telesa njegovega strela, in svetilo se bode izlajal po kraji njegovem; strah bode prešlo na-nj.
Job.20.26   vsadi ga vsako temno; požró ga oganj, ktera se ne razgovarja; pogubi ga, ko je prišlo k domu.
Job.20.27   nebesa bode pokril krivice njegovo, in zemlja se vstane zoper njega.
Job.20.28   v dan mogočnega njegovega prebivališče bode prešlo, v dan jeze njegovega obličja.
Job.20.29   to je del človeških krivičnega od boga, in udeljenje, katero mu je bog.
Job.21.1    job pa odgovorí in reče:
Job.21.2    poslušajte me, poslušajte besedo mojo, da bi mi bilo tolažba od vas.
Job.21.3    povzdignite me, da govorim, in potem se zasmejate.
Job.21.4    ne moram li se človeku obličja mojo? ali kaj se ne osramotim?
Job.21.5    pogledajte se na mene, in čujte se, položite roko na čelo.
Job.21.6    kedar se spomnem, prestrah se, in žalosti imajo meso moje.
Job.21.7    pokaj krivični živijo, ostarjajo se in v bogatstve?
Job.21.8    seme njih je za njih obličje, in otroci njih pred obličjem.
Job.21.9    hiši njihovi so po strahu, in strah od boga ni na njih.
Job.21.10   jezik njih ne poteče, opravlja ga je v žalostih, in nič ne poteče.
Job.21.11   njih otroci bodejo kakor ovce, in otroci njih hočejo.
Job.21.12   zgrabijo psalterje in citaru, in veseljajo se z višem psalmi.
Job.21.13   v dobro so imeli življenje svoje, in v podzemlji prebivajo v grobu.
Job.21.14   pa rekó gospodu: odstopi od mene; pravice tvoje ne bom hotel spoznati.
Job.21.15   kakošno je vrednega, da bomo mu služili? in kaj je korist, da bi ga zgrabili?
Job.21.16   glej, dobro njih ni v njih rokih, in dela krivičnih se ne skriva od mene.
Job.21.17   dokler bi se pogasne svetilnik krivičnih, in prišla je na njih življenje, in ogravi jim je bolje v ječi svoji?
Job.21.18   ali so so kakor stopi pred vetrom, in kakor prah, ktera se je višila veter?
Job.21.19   izpolnjeval je sinove svoje, zaplatí mu, da bi ga spoznal.
Job.21.20   gleda oči svoje pogubljenje svoje, in od boga naj se ne pogubi.
Job.21.21   ker kaj mu je v hiši svojem, po njem, ko je prebrojen meseč njegovih?
Job.21.22   je li bog učitelja znanja, in on sodi ubogih?
Job.21.23   eden umre v močnosti svoji, v vsakem kraji in v spodobnosti;
Job.21.24   obličja njegovo je polna pista, in mašča mu je polna pič.
Job.21.25   kdor je pa umrl v duši gorčine, in nič dobro ne jedi.
Job.21.26   vkupe so ležé v deželi, in žarje jih pokrijo.
Job.21.27   za to sem vam spoznal, da ste se mogovali zoper mene.
Job.21.28   ker pravite: kje je hiša gospodova, in kjer je prebivala prebivališče krivičnih? "
Job.21.29   niste li vprašali, kteri so hodili po poti, in ne spoznajte njih znamenja?
Job.21.30   ker v dan pogubljenja razdrazi hudobnik, v dan jeze bodejo odpeljeni.
Job.21.31   kdo bo skril pred obličjem svojim put njegov? in kdo mu bo zaplatil, kar je storil?
Job.21.32   in on ga bo popeljen v grob, in v grobji bodejo stražali.
Job.21.33   dolžni so mu potoki v potoku, in za njim prihaja vsak človek, in pred njim je bilo brez število.
Job.21.34   kako bi me pa opominjali prazno, ko vam se bode ničesar pretvoril.
Job.22.1    tedaj odgovorí elifaz temaničin, in reče:
Job.22.2    je li človeku, kdor uči znanje in razumu?
Job.22.3    ima li vsemogočni, če si ti krivični v času svojem? ali je nedolžno za to, da si hodil po srci svojem?
Job.22.4    ali li te bode obličja tvoja obličja, in hodi se s teboj v sodbo?
Job.22.5    ne je li krivica tvoja veliko, in krivice tvoje nič brez število.
Job.22.6    ker okričil si brate svoje brez krive, in pokrivali so obleke obleke.
Job.22.7    ne napolnil si vode zhadnih, in gladnih podpiral si pič.
Job.22.8    kdorkoli je mogočnega obličja, oslobodil si ga po deželi.
Job.22.9    vdovice si pustil praznost, in sirote si zapretil.
Job.22.10   za to te otočejo mreže, in čakal te je velika boj.
Job.22.11   ali li ne vidiš, temo se ne vidi, in vode vode te pokrijo.
Job.22.12   bodi li bog visoko najvišji? glej, gledaj, kakor so visoko, da so visoko.
Job.22.13   in ti praviš: kaj vezi bog? bodi li sodil po mraku?
Job.22.14   oblaki mu se skrivajo, in ne gleda; in hočje na nebesih hodi.
Job.22.15   praviš li put vekomaj, po kterim so hodili nepravični moža?
Job.22.16   kateri so bili zgrabljeni v nedužnosti, in rekel je reka osnova njih.
Job.22.17   kteri rekó bogu: odidi od nas! in kaj nam bo storil vsemogočni?
Job.22.18   ali on je napolnil hiše svoje dobro; a sovet krivičnih je daleč od njega.
Job.22.19   pravične gledajo, in zasramijo, in zasramoval se je.
Job.22.20   ker opačina njih se ne je razodel, in to, kar je ostal od njih, požre oganj.
Job.22.21   sprejmaj se torej, in zahrani se, in ti bo imel dobro dobro.
Job.22.22   primi pa iz ust njegovih postavo, in vzemi besede njegove v srcu svojem.
Job.22.23   ako se obračaš k bogu, povrni se, in odpeljaš krivico od šatora tvojega.
Job.22.24   zgrabi oprave v skale, in ofirsko skalo ofirsko.
Job.22.25   in vsemogočni bode ti za pomoč, kakor srebro izpolnjeno.
Job.22.26   tedaj bodeš oznanjeval pred bogom, in povzdigneš svoje obličje k bogu.
Job.22.27   pomoliš ga, in on te bode uslišal, in daješ ti obljube.
Job.22.28   kakošno ti bode zgodilo pravico, in na putih tvojih bode svetlo.
Job.22.29   ker ponižal ga je, in ti praviš: prepeval je, in mogočnega obličja bode rešil.
Job.22.30   rešil se je nepravičnega, in rešil se boš z rokami svojimi.
Job.23.1    job pa odgovorí in reče:
Job.23.2    sedaj pa vém, da je moč moja, in moč moja je težka za moč mojo.
Job.23.3    o če bi spoznal, da ga najdem, da bi prišel do konca.
Job.23.4    daj, da bi mu rekel sodbo, in usta svoja napoljam obličjem.
Job.23.5    spoznal sem besede, katero bi mi govoril, in spoznal sem, kaj bi mi govoril.
Job.23.6    da bi se v mnogem svoji moči prišlo zoper mene? ali ne bi se zgodilo z menoj.
Job.23.7    resnično je in rešitelj od njega, da bi vekomaj izpeljal sodbo mojo.
Job.23.8    glej, hodim, ali nič ne bodem; ko grem na zadnji, ne poznam ga.
Job.23.9    ko mu je napravo storil, ne gledam, hodi se na desno, in ne vidim.
Job.23.10   kajti on znaje put moj; izpolnjeval me je kakor zlato.
Job.23.11   izpolnjeval sem se po zapovedah njegovih; v putu svojem storil sem, in ne kličam se.
Job.23.12   od zapovedih njegovih nisem prešlo; beseda njegovega sem skril besede njegove.
Job.23.13   če je pa ta pravičnik, kdo bi ga odpravil? kar je hotel, to je storil.
Job.23.15   za to sem se skril pred obličjem njegovem; ko se spominjam, hrepenim ga.
Job.23.16   bog je naredil srce moje, in vsemogočni me je skril.
Job.23.17   ne poznam, da bi se skrila tma, in pred obličjem svojem pokriva oblast.
Job.24.1    pokaj je pa gospod premenil pregleda?
Job.24.2    sovražniki naj preganjajo kraja, zagrabijo ovce in pastiri.
Job.24.3    osla sirote odpeljejo, in goveč vdova zgrabijo.
Job.24.4    prevračajo se ubogih iz putova; vkupe so se skrivali krotki zemlje.
Job.24.5    glej, kakor boste oslici na polji za mene, izhajajo, da se izpolnjujejo, da bi imel kruh za mladeničev.
Job.24.6    v njivi, ko niso imeli njive, opravljajo vinograd krivičnih.
Job.24.7    nagi so počivali brez obleke, brez obleke, in bez obleke.
Job.24.8    od pastih gornih kraja se ročajo, in ne imajo sobe, oblečejo po skale.
Job.24.9    zgrabijo siromašo od jezika, in zgrabijo siromače od jezika.
Job.24.10   nagi so nočali nedolžno, in gladnih izpolnjevajo trup.
Job.24.11   v kostih krivičnih zaklejajo, in v ustih krivičnih ne zapuščajo.
Job.24.12   iz mesta se morjajo v mestu, in duše otrokovičnih kliči veliko; ali bog se ne zgrabi za to.
Job.24.13   kateri so pred sovražnikami svojimi, niso ga spoznavali, po pravičnosti njenih ne poznajo, ne vnimajo po njenih njenih.
Job.24.14   noter pogubi krivičnega, in pogubi ubogih, in pogubi, in noč bode kakor krad.
Job.24.15   gleda se oko preljubnika, govoreč: ne vidi me oko; in skril je pred obličjem svoje.
Job.24.16   zakopali so v temi hiše; v dan so se zapečali, ne spoznajo svetlobe.
Job.24.17   ker na jutro jim je noč smrtnost; ker spoznajo strah smrtne.
Job.24.18   bolje je pred obličjem vodâ, delal se je njih častje v zemlji.
Job.24.19   kakor suho, in podzemlje sè sušnim zemljo, tako greh ohranijo krivičnih.
Job.24.20   sè nje se bo spomenilo krivičnost njegovega; ne bode mu se spomenilo, ne bo mu se spomenilo; zgodilo se bo krivični kakor drevo.
Job.24.21   ker nestane neplodnega neplodnega, in žene ne daje dobro.
Job.24.22   in sovražniki se prevrne ubogih; vstaja, in nič ne bode veroval v življenji svojej.
Job.24.23   prepevajoč se, ne zaupaj se, da bi se ozdravilo, in povalit se bode.
Job.24.24   izpolnjevali so se, da se ne izpolnjajo; potegnejo se, kakor vsi, ko so se vsadili.
Job.24.25   če je pa to, kdo bi me izložil, da me laži, in v ničesar povrne besede moje?
Job.25.1    in odgovorí bildad suhijec, in reče:
Job.25.2    ljudstvo in strah je pri njem, kateri dela mir v najvišem svojem.
Job.25.3    ima li spolnjevanje izkušnjave? in nad kterim ne pride obličje njegovo?
Job.25.4    kako bi bil človek pravičen pred bogom, in kako naj se očisti roditelji žene?
Job.25.5    glej, mesec ni oblačilo, in zvezde niso čiste v očích njegovih.
Job.25.6    bodi pa človek skrivač, in sin človečji, kruh.
Job.26.1    job pa odgovorí in reče:
Job.26.2    kako si ti, ki si imel pomoč, koliko si imel silno moč?
Job.26.3    kako sovetil si ti, ki ne je modrost, in čemu si spoznal več moč?
Job.26.4    komu si povedal besede, in čega je duh izšel iz tebe?
Job.26.5    moči se vajajo pod vodom, in njih sovražniki.
Job.26.6    gola je podzemlje pred njim, in nič na pogubljenje ni pokrivalo.
Job.26.7    kateri daje zaklad na nič, prepira zemljo na ničesar.
Job.26.8    vodi vode v oblaku svojem, in oblačne se ne razdrjajo pod njim.
Job.26.9    skriva obličje prestola svojega, in skriva na njem oblačilo svoje.
Job.26.10   naročilo se je pred obličjem vodâ, do končevanja svetlobe in temerja.
Job.26.11   stebni nebeške so se povzdigovali, in žalostijo se za voljo hvala njegovega.
Job.26.12   z močjo je prepuščal morje, in razumnost svojem razvrača moč.
Job.26.13   po duhu njegovem je nebesa prekrašal, in pravičnost njegovega je pogubljeno zmaj.
Job.26.14   glej, to so područje putih njegovih, in za mogočnost mogočnega, katero ga slišamo? ali kdo bo gromko njegovega groma, kdo bo storil?
Job.27.1    in odgovorí job, in reče:
Job.27.2    zhiv je bog, kteri me je odsodil krivico, in vsemogočni, kteri je obljubil dušo mojo.
Job.27.3    da, ko sem še duh moj v meni, in duh božji v nogah mojih,
Job.27.4    ne govoré ustne moje krivičnost, in duša moja ne bode govorila krivično.
Job.27.5    ne daj mi, da bi vas pravili pravično; dokler ne umrem, ne bom odvrnil nepravičnosti svoje.
Job.27.6    za pravico bodem čakal, ne bodem prestopil; ne bodem namreč spoznal krivico mojo.
Job.27.7    sovražniki moji bodejo kakor krivični, in kdor se vstane zoper mene, kakor krivični.
Job.27.8    ker kakošno je upanje krivičnega, ko bi imel dobro, da bi se bog odranil?
Job.27.9    hoće li bog uslišati molitve njegove, ko pride nevolja na njem?
Job.27.10   bode li on pred obličjem svojim, in kliči boga v vsej času?
Job.27.11   oznanjujem vam, kar je v ruci gospodovem; kar je boga vsemogočnega, ne preklinjam.
Job.27.12   glej, vsi ste to spoznavali, da boste prazni delali napravo?
Job.27.13   to je del človeških krivičnega od boga, in dela mogočnih, katero pridejo od vsemogočnega.
Job.27.14   če se množijo sinovi njegovi, da bodejo na klanje; in njegove otroke se ne bodo nasitili.
Job.27.15   tisti, kteri so v njem hodili, poginejo v smrt, in vdova njih nič ne bode usmiljeno.
Job.27.16   če se zbiraje srebro kakor zemljo, in prepeče laž kakor lač;
Job.27.17   izpolnijo se vse pravično, in reši svoje pravice pravične.
Job.27.18   storil je dom svoj kakor moč, kakor moč, kakor moč.
Job.27.19   bogat je ležel, ali ne bo bil več; odprl je oči svoje, in nič ni.
Job.27.20   žalosti so ga, kakor vode, žalosti, in noč ga odpelje grob.
Job.27.21   povzdigne ga veter veter, in odide, in razsičuje ga iz mesta njegovega.
Job.27.22   in vrže se na nj, in ne poshchadi se; pobegne se iz njegove roke.
Job.27.23   potegnejo na njem roke svoje, in podpira ga iz mesta njegovega.
Job.28.1    srebrom je pa mesto, katero se ima, in mesto, v katerem je bilo zlato.
Job.28.2    železo se je izpeljal iz zemlje, in meč se potegne z kamenja.
Job.28.3    čakal je napravljeno temnotu, in izpolnjeval je vse kraja, kamen teme in sjena smrti.
Job.28.4    povalja se potok od popelja; kateri se zabližujejo po pravičnom poti, prepadajo od jedi.
Job.28.5    zemlja, iz katerega je šel kruh, pod njo se vrne kakor ogenj.
Job.28.6    mesto safira je kamenje njene, in podobo zlato mu je.
Job.28.7    stola ga ni spoznala ptice, in ne gleda ga oko ropla.
Job.28.8    ne prestopijo ga krotki sinovi, ne stopi na njo lav.
Job.28.9    v kostih prostre roko svojo, in prevrne se gore iz korenja.
Job.28.10   v reke rečine reke, in vse dragocjeno vidi oko njegovo.
Job.28.11   obročil je reke reke, in pokazala je oblačilo svoje v luč.
Job.28.12   ali od koliko se najde modrost? kjer je mesto znanja?
Job.28.13   človek ne zna voljo njene, in nič se ne najde v deželih.
Job.28.14   morje pravi: " ni v meni! " in morja pravi: " ni pri meni. "
Job.28.15   ne daja, da bi mu bilo zaklad, da se ne vstane srebro v več.
Job.28.16   ne potegne se z ofirskem zlatom, s drašmi drašimi, in sapfirom.
Job.28.17   zlato in več ne izpolnjevajo, in izpremenilo mu se kakor zlatna posuč.
Job.28.18   korenja in jabesh se ne spominjajo, in modrost modrost je bolje od kraja.
Job.28.19   ne bodi mu pripravljen topaz etiopija, z čistim zlatom se ne bode zgrabil.
Job.28.20   kjer je pa modrost prejel? in kjer je mesto razumu?
Job.28.21   skrila je od vseh človeških, in skril je od ptits nebeških.
Job.28.22   poguba in smrt rekó: " slišali smo za voljo njegovega poklika.
Job.28.23   bog ga razumije pot; on pa zna mesto njegovo.
Job.28.24   kajti on gleda do kraja zemlje, gleda vse, kar je pod nebom.
Job.28.25   veter je postavljeno vode za meč;
Job.28.26   ko je napravil, da je napravo rečil, in put za vekomaj vekomaj;
Job.28.27   tedaj je videl, in ozdravil ga je; pripravil je in izsledoval.
Job.28.28   in reče človeku: glej, božja strah je modrost, in odločeno od hudo je razum.
Job.29.1    in odgovorí job, in reče:
Job.29.2    " o, da bi me, kakor v prvih dnéh, kakor v dnéh dnî, ko me je storil bog,
Job.29.3    ko je svetilo svetilnik njegov nad glave mojo, ko sem v svetlovi njegovem hodil v temi;
Job.29.4    kakor sem bil v nočnih stezhih, ko je bog nad mojo hišo storil,
Job.29.5    ko je bil vsemogočni med menoj, in sovražniki moji so okolo mene;
Job.29.6    ko se mogočejo pusti mojo v vastih, in puščani so mi popravljali meč.
Job.29.7    ko sem šel za vrata v mestu, in postavil sem na uličem svoj svetlo,
Job.29.8    vidijo me mladeniči, in skrivali so, in starci so postavili.
Job.29.9    mladeči prestolijo besedo, in položili na usta svoje.
Job.29.10   slišavši se, zgodilo se me je, in jezik njih je prilep k gorju svojem.
Job.29.11   kajti uho, ktero je slišal, ozloboval me je, in oko, ki me vidi, ozlobi me.
Job.29.12   ker sem rešil siromašo, kteri je za pomoč, in sirota, ki ni imel pomočnika.
Job.29.13   blagoslov pogubljenega pride na me, in usta vdova sem me blagoslovil.
Job.29.14   pravico je oblečen v pravico, in sodelal sem pravico in pravico.
Job.29.15   oko sem bil slepca, in noga slepca.
Job.29.16   jaz sem oče ubogih, in delo, katerega ne spoznah, izkušal sem.
Job.29.17   razbil sem moč krivičnega, in iz zubov njegovih izpeljal grobo.
Job.29.18   in rekel sem: v mogočnosti svojem bodem staril, in življenje moje bodejo veliko dnî.
Job.29.19   koren moj se opre na vode, in rosa bode prebivala v žetih mojih.
Job.29.20   slava moja je novo v meni, in luka mojo v ruci svojem hodi.
Job.29.21   slišavši me, poslušali so, in molčali se za mojo soveta.
Job.29.22   po besedi svojem niso se še govorili, in moja beseda je na njih govorila.
Job.29.23   čakali so me kakor za deželo, in ozlobovali so svoje obličje kakor za noč.
Job.29.24   čakal sem jim, da niso verovali, in svetlobe obličja mojega niso izpolnjevali.
Job.29.25   jaz sem izvolil po srci svojem, in sedel sem za poglavarja, kakor kralj v časniščih, kakor hudočnika.
Job.30.1    a sedaj so me zasramovali najmanji od mene, katerih očetov sem nič nisem povrnil, da bi se postavili z psi močnih mojih.
Job.30.2    in kako mi je moč njih roke? za njih je bila pogubljena konca.
Job.30.3    v siromašnosti, in v žalosti, kateri so bežali v suhoj kraji, v sovražnosti in pogubljenji.
Job.30.4    kateri izpolnjevajo mrežo na morji, in kovarje so za njih kruh; sramota je in sramota vsakega dobrega, in korenje drevega od gladi.
Job.30.5    sovražniki se vstajajo zoper mene.
Job.30.6    v deželih so prebivali v deželih, v deželih, in v skalih.
Job.30.7    zgrabijo se sredi vrstih, popirajo se pod mrežom.
Job.30.8    nerazumni so sinovi in nepokorni imena, kateri so izpeljeni iz zemlje.
Job.30.9    a sedaj sem jim popravljenje, in jaz sem jim za pogovorek.
Job.30.10   preklinjajo se mene, odstopijo od mene, in pred obličjem svojim ne spletó slunce.
Job.30.11   ker on je razložil moč svojo, in oslobodil me je; in vsadili so meč pred obličjem mojo.
Job.30.12   za desno se podignejo mladenič; noge svoje skrivajo, in popirajo se zoper mene stezko pogubljenja.
Job.30.13   sramovali so se stezke moje, izpolnjeval je oblačilo moje.
Job.30.14   prevalili so se kakor v globočine, sramoti se zoper mene.
Job.30.15   sovražniki so se prevrgli zoper mene; kakor veter je prešla moč moja, in kakor oblak je prešla zveličanje moje.
Job.30.16   in sedaj se vrne duša moja v meni; čakali so me dnevi bolezni.
Job.30.17   v noči se razdrjajo kosti moje, in opačine moje se ne premačajo.
Job.30.18   v mnogem moči se prepira oblačilo moje, kakor moč oblačilo moje me obleče.
Job.30.19   naredil me je v lahu, in jaz sem bil kakor pepel in pepel.
Job.30.20   kličem k tebi, ali ti ne poslušaš; stopijo, da bi me pregledali.
Job.30.21   čakal si mi nemiloščino; mogočnega roko si me udaril.
Job.30.22   oslobodil si me v žalostih, in oslobodil si me v moč.
Job.30.23   ker vém, da me pogubi smrt, v hiši vseh smrtnih zemlje.
Job.30.24   ali se ne sè sè sè svojimi močnim rešiti, ko bi se skril v drugega kraji?
Job.30.25   ne zaplakal sem se za tistega, kteri je nedolžno zaplakal? ne začuval bi se krivičnega moža?
Job.30.26   ko sem imel dobro, glej, prešlo se mi je malo dnî.
Job.30.27   utroba moje je višla, in ne umolkne; prešli so me dnevi siromašnih.
Job.30.28   šel sem v žalosti, ali brez časa; stopam v zboru, in kličem.
Job.30.29   brat sem bil žalostnik, in družnik ptičnih.
Job.30.30   koža moja je požrila v meni, in kosti moje se razpaljajo od žalosti.
Job.30.31   zatorej mi je prišla citra moja v pič, in psalm moj za plač.
Job.31.1    zavedal sem se z očmi svojimi, da ne spoznam za devico.
Job.31.2    kaj kaj je razdelil bog od vrha, in nasledstvo veliko od najvišjega od viših?
Job.31.3    ne pogubi li krivičnemu pogubo, in pogubljenje krivičnim?
Job.31.4    ne vidi li on pot mojo, in ne prebroja vse moje stopi?
Job.31.5    če sem hodil z lakostijo, in če se skriva noga moja za krivico,
Job.31.6    naj me postavi za pravico pravičnega, in spoznaje bog nedolžnost mojega.
Job.31.7    če se mi je stopil noga moja iz huda, in s očí moje je sledovala srce moje, in če bi se v rukama svojem zaklel daritvo,
Job.31.8    da bi drugega sedel, in drugega naj se ne ječejo;
Job.31.9    če je srce moje odhodila za ženom, in ako sem storil pri vratima svojega drugega,
Job.31.10   da bode drugega moja žena za drugega, in drugé naj mu se ponižajo.
Job.31.11   ker to je krivičnost, in opačina, da se oskvrne človek.
Job.31.12   kajti oganj je, da se izgubi z ognjem, in izpolnjeval je vse sovražstvo moje.
Job.31.13   če sem prevrnil sodbo hlapca svojega in robe svoje, ko so se govorili zoper mene,
Job.31.14   kaj bom storil, kedar se bog vzdigne, in kaj odgovorí, kaj bi mu odgovarjal?
Job.31.15   je li ta, kteri me je stvoril v utrobi, stvoril ga je tudi ta v utrobi?
Job.31.16   ako bi nekaj potrebe potrebil ubogih, in gledal sem oči vdova?
Job.31.17   če sem sedel samega moč mojo, in da ne jesti siroto?
Job.31.18   ker od mladosti, kakor oče, odpeljal sem se kakor oče, in od moč matere močnih sem hodil.
Job.31.19   če sem videl tistega, kteri je pogubljen, in sramoto ne videl,
Job.31.20   če bi me ne blagoslovili, da bi me ne blagoslavljal, ko so se želi janja močnih,
Job.31.21   če sem vzdignil svoja roko na siroto, ker mi je veliko pomoč.
Job.31.22   da bi se moč moj odločilo od klenja, in brak moj naj se iztrebi iz kupa mojo.
Job.31.23   ker me je strah pred obličjem gospodovo, in od veličastva njegovega ne bodem čakal.
Job.31.24   če sem položil v zlato moč svoje, in rekel sem, kar je zlato, govoreč:
Job.31.25   če sem se bil radoval, da je veliko bogatstva moja, in da sem imel moč moč moč,
Job.31.26   glej, ko sem videl solnce, da je zašlo, in meso, ktero je hodila,
Job.31.27   in izpolnjevala se je skrivo srce moje, in hodil sem v ustih mojo roko,
Job.31.28   tudi to bi bila za mene krivičnost krivičnega, ker sem zaklel boga najvišega.
Job.31.29   če sem se veselil v strahu sovražnika svojega, ko se je zgodilo srce moje?
Job.31.30   ne preklinjal sem svoja uho, da bi preklinjal preklinjevanje svoje, da bi ga preklinil.
Job.31.31   če so pravični moji niso govorili: " kdo bi nam dal meso, da se ne napolnjujemo?
Job.31.32   strannik ne prebival po ulici, vrata svoja odprla k prihodu.
Job.31.33   če sem skril krivičnega krivico, skril sem krivice svoje,
Job.31.34   ker sem se skril z množico ljudstva, in premnožilo se je mogočnega, da bi se močilo, da bi ne izšel pred vratima mojim?
Job.31.35   o, da bi bil kdo, kteri bi me poslušal! glej, moč gospodovo naj ne bi spoznal.
Job.31.36   na podobo, ktera je oblečena venec, oznanjajo se.
Job.31.37   da bi ga skril pred njim, kakor bi ga odvrnil pred obličjem njegovega.
Job.31.38   če je sovražnik moj zahranil zoper mene, ko so zaplačili vsi zaširi njeni,
Job.31.39   če sem jedel moč njeno brez čast, in izpeljal sem življenje gospodovih,
Job.31.40   za pšenice naj mi izidejo žničče, in za ječo pič. in izpolnjevali so se besede hioba.
Job.32.1    tako so se tri ljudstva odpuščali jobovi, ker so bili pravični pred očmi svojimi.
Job.32.2    tedaj se razgnjevi elihu, sin barakeelova, buzita, iz roda ramova; razžalostí se proti hibu več, ker je bil pravičnega sebe pravičnega pred bogom.
Job.32.3    in proti tem trom prijateljem se je razsrdil, ker niso mogli odgovoriti, in opravičili so joba.
Job.32.4    elihu je pa ostal na joba, da so starejši od njega v dnéh.
Job.32.5    ko pa ugleda elihu, da ni bilo odgovora v ustih trojih možnih moža, razpalila se je gnjev njegov.
Job.32.6    tedaj odgovorí elihu, sin barakeelov buzita, in reče: mendar sem več, a vi ste starejši; zato sem se pokoril, in ubojil sem vam, da vam oznanjujem znanje svoje.
Job.32.7    rekel sem: beseda naj govori, in mnoge leta naj oznanjajo modrost.
Job.32.8    ali duh je v človeku, in duh vsemogočni je naučal.
Job.32.9    ne so se najbolji premudri, ni starejši, da poznajo pravico.
Job.32.10   zato sem rekel: poslušajte me, in oznanjujem vam, kar vem.
Job.32.11   glej, uslišal sem besede vaše; slišal sem vam, dokler ne prosite besede.
Job.32.12   prepričal sem vam, in glej, ni nikogar, kteri bi zapretil joba, in ne odgovarjal besede njegove.
Job.32.13   da ne rečete: precej smo našli modrost gospodovo.
Job.32.14   človeku ste zgodili, da govorite tajne besede.
Job.32.15   preplašeni so, ne odgovarjajo več; ozlobljali so jim besede.
Job.32.16   čakal sem, ker niso govorili, da so stopali, in niso odgovorali.
Job.32.17   elihu pa odgovorí in reče:
Job.32.18   ker sem polna besede, in duh moj me zahrani.
Job.32.19   glej, obličja moja je kakor nove meč, ktera se ne skriva, kakor nove meške.
Job.32.20   govorim, da bodem pohranil, otvoril si ustne svoje.
Job.32.21   nič za človeka ne osramotim, ne sramoti se z ljudstvom.
Job.32.22   ker nisem spoznal, da bi mogočnega, da bi me, moč moj, potegnil bi me.
Job.33.1    poslušaj torej, job, besede moje, in poslušaj vse besede moje.
Job.33.2    glej, jaz sem otvoril usta svoja, in govorila je jezik moj.
Job.33.3    v srci svojem govoré besede moje, in znanje mojih razumije razum.
Job.33.4    duh božji me je napravil, in duh vsemogočni me je dal.
Job.33.5    če mozhaš, odgovorí mi; stopi se zoper mene, postavij se zoper mene.
Job.33.6    glej, jaz sem kakor tudi jaz, kakor tudi jaz; iz ludi sem razgrabljen.
Job.33.7    glej, strah moj ne te straši, in moč moja ne bode v tebi.
Job.33.8    ti si rekel v uših mojih, in jaz sem slišal glas besede tvoje:
Job.33.9    čist sem, brez krivice, brez krivice, brez krivice sem.
Job.33.10   glej, on najde zoper mene, in spoznal me je pred sovražnikom svojim;
Job.33.11   naredil je noge moje v dreve, držal je vse stezke moje.
Job.33.12   glej, v to si ne pravičen, ker bog je več od človeka.
Job.33.13   za kaj se delaš zoper mene, ker on ne odgovarja ničesar besede svoje?
Job.33.14   bog govori vedno, in to drugi, ali to ne spoznava.
Job.33.15   v nočnosti, v nočnosti nočnih, ko se peče žalost na ljudî, v nočnosti na loži,
Job.33.16   tedaj jim odpravi obličje človeških, in rešil jim je obličje,
Job.33.17   da bi odvrnil človeka od krivičnosti, in odvračati ga od krivičnega.
Job.33.18   da uživa dušo njegovo od smrti, in dušo njegovo, da se ne pogubi v meči.
Job.33.19   reši ga pa med bolestjo na postelji svojem, in za množico kostih njegovih,
Job.33.20   in srce njegovo je žalostno jed, in duša njegova za jed poželenja.
Job.33.21   dokler mu meso ne izpolnjuje, in kosti njegove nič ne spoznajo.
Job.33.22   in duša njegova se približuje k smrti, in življenje njegovo za morje.
Job.33.23   če ima eden angelj za njega, eden drugega angelja, eden od tisoč, kteri bi oznanjal človeku, da oznanjuje človeku, da je oznanjal človeku,
Job.33.24   in on se bode zoper njega, in reče: osvobodi ga, da ne padne v grob; izpolnjeval sem.
Job.33.25   vstane meso njegovo kakor mladeničko, in vrne se v dan mladosti svoje.
Job.33.26   pomoliš se bogu, in on mu je pridobil, in gleda mu obličje z radostjo, in odgovorí človeku pravico svojo.
Job.33.27   on se bode zgrabil človeku, in pravi: " kruh sem izpolnil, in ne oprosil me je več.
Job.33.28   on je rešil dušo mojo, da ne pride v grob; in življenje moje bode videl svetlobo.
Job.33.29   glej, vse to dela bog tri več z možem,
Job.33.30   da bi rešil dušo mojo od smrti, da ga vidi svetljo življenje.
Job.33.31   vnidi, hioba, in poslušaj me, čakaj, in jaz govorim.
Job.33.32   če imaš besedo, odgovorí mi; govori, ker hočem, da ti bode pravičen.
Job.33.33   če ne, ti me poslušaj; čuj, in naučim te modrost.
Job.34.1    elihu pa odgovorí in reče:
Job.34.2    poslušajte me, premudri, poslušajte, poslušajte dobro.
Job.34.3    kajti uho izkušuje besede, in zvijač okusi jed.
Job.34.4    pravimo sebi sodbo; spoznajemo mezhdu seboj, kaj je dobro.
Job.34.5    kajti job je rekel: " jaz sem pravičen, bog mi je sodil sodbo.
Job.34.6    preklinjal se sem sodbe mojo; bolje je strela moja, brez krivičnosti.
Job.34.7    kdo je človek kakor job, kteri pije sramoto kakor vode?
Job.34.8    in hodi s njimi, kteri delajo krivico, in hodi z krivičnimi?
Job.34.9    ker on je rekel: " nič ne pripada človeku, da bi se obljubil bogu.
Job.34.10   za to poslušajte, razumni, poslušajte me; ne bodi bog krivičnega, in vsemogočni sramoti krivičnega.
Job.34.11   nego on zaplatí človeku po delom svojem, in vsadi ga po srci človeku.
Job.34.12   glej, bog ne deluje krivice, in vsemogočni ne prepreda sodbe.
Job.34.13   kdo ga je postavil na zemljo? in kdo ga je postavil vse zemljo?
Job.34.14   če bi hotel, da bi prejel in ohranil duha svoja,
Job.34.15   tedaj bo vsako meso vkup umrl, in človek bi se vrnil v zemljo.
Job.34.16   če si pa razumen, poslušaj to, poslušaj glas svojih besede.
Job.34.17   praviš li, ki sovraži krivico? ali praviš li pravičnega pravičnega pravičnega?
Job.34.18   hudobnik, kteri pravi kraljestvo: preklinjajte, delajte krivičnemu krivicu.
Job.34.19   kateri se ne sramoti pred slavnimi obličja, ne spoznaje čast, ker so zasramovali obličje njegove?
Job.34.20   pogube se bodo, ko se morjajo, in zasramovali se bodo, in preklinjali so se krivičnega, in ničesar se ne bode izpolnjeval.
Job.34.21   ker sovražniki so obličja človeških, in on gleda vse njegove obličje.
Job.34.22   nič ne bode mesta, da se skrivajo nekteri, kteri delajo krivico.
Job.34.23   kajti v človeku se ne bode zgodilo več, da bi storil pred bogom.
Job.34.24   on preganja mogočne brez skrivnosti, in čuda na njih, katerim ni bilo število.
Job.34.25   ker poznaje njih dela, in vrne se noč, in ponižajo se.
Job.34.26   poganja jih je krivičnih, da gledajo pred njim.
Job.34.27   ker so se odvrnili od njega, in niso spoznavali ničemurnosti njegove,
Job.34.28   da pripeljejo k njemu vojsko ubogih, in čakal ubogih bo slišal.
Job.34.29   če bode on počival, kdo ga bode osudil? ko bi skril obličje, kdo ga vidi? ali po ljudstvu, in po človeku,
Job.34.30   da kraljuje krivičnega človeku od zapuščenja ljudstva.
Job.34.31   ker zoper boga, ki pravi: " pripeljal sem se, ne bodem zgrabil.
Job.34.32   ko sem videl, pokaži mi; če sem delal krivico, to se ne bom dopustil.
Job.34.33   ali naj ga zaplatí od tebe, ker si odvrnil; ker ti si izvoljal, a ne jaz; in kaj véš? govori.
Job.34.34   razumni možjé naj mi rekó, in mudra človek, kteri mi je slišal:
Job.34.35   job pa ne govori v razumnosti, in besede njegove niso v razumnosti.
Job.34.36   ne daj pa, da se hiši job več za odgovor, ko odgovorí krivičnih.
Job.34.37   ker k grehu svojem priče krivičnost; na nas se prepira krivico, in mnoge govoré zoper boga.
Job.35.1    elihu pa odgovorí in reče:
Job.35.2    praviš li to za sodbo, da govoriš: " jaz sem pravičen pred bogom?
Job.35.3    govoriš: kaj bom storil krivično?
Job.35.4    jaz ti dam odgovor, in prijateljem tvojim prijateljem.
Job.35.5    pogledaj na nebo in glej; pogledaj oblake, da so visoko od tebe.
Job.35.6    če grešil, kaj bi delal? če si mnogo krivičnega, kaj bi ga storil?
Job.35.7    če si pravičen, kaj bi mu dal? ali kaj bo od tvojega moč prijel?
Job.35.8    za človeka, kakor ti je krivica tvoja, in za sina človeških pravičnost tvoja.
Job.35.9    za množico krivičnega kličejo, kličejo iz kraja mnogih.
Job.35.10   ali nikogar ne pravi: " kje je bog, kateri me je stvoril, kateri nosi veze v noči,
Job.35.11   kateri me preganja od kraja zemlje, in od ptits nebeških.
Job.35.12   tam kličejo, ali ne odgovarjajo od nadloge hudobnih.
Job.35.13   bog ne gleda ničesar, in vsemogočni se ne vidi.
Job.35.14   če govoriš, da ne vidim ga; pravičnost je pred njim, da ga hvališ.
Job.35.15   a sedaj, da se ni osramotil jeze njegove, in ne spoznava se več krivičnosti.
Job.35.16   in hibej je hitro otvoril usta svoja, za neznanje govoré besede.
Job.36.1    in prostopivši elihu, reče:
Job.36.2    predaj me malo, da te poučim, ker je še moč v meni.
Job.36.3    potegnem sè daleč znanje svoje, in sodišče svoje bodem pravičil pravično.
Job.36.4    v resnici, in ne v krivičnosti govoré krivice;
Job.36.5    glej, bog je mogočni, ali ne odpustí nepravičnega, mogočni v moči srca.
Job.36.6    krivičnega ne oživlja, in pravičnega sodbe bo dajal.
Job.36.7    ne odtegne od pravičnega očí svoje, a z kraljem na prestolu bode jih posadil za vekomaj, in povišali se bodo.
Job.36.8    in če so bili okopljeni v okovah, oblečeni se v vrhih siromahov,
Job.36.9    in oznanjuje jim dela svoja, in pregrehe njih, ker so pomagali.
Job.36.10   za pravično bode poslušal in pravi, da se vrnejo od krivice.
Job.36.11   če bodo poslušali in služili, izpolnjevali bodo dneve svoje v dobro, in leta njih v slavih.
Job.36.12   ali ako ne poslušajo, poginejo se, da se ne bodejo spoznavali, in poginejo se brez razumu.
Job.36.13   in sovražniki srca delajo jeze; ne kličejo, ko jih je zgrabil.
Job.36.14   njih duša bode umrla v mladosti, in življenje njih v mladostih.
Job.36.15   ozdravlja siromaka od siromah, in ozlobi mu izloži krivico.
Job.36.16   in sedaj te je izpelil iz ust sovražnika, v globočinu, katerega ne imaš podloge, in storil je stola tvoja polna pijanja.
Job.36.17   v pravičnosti se ne bodi pravično sodba.
Job.36.18   da se ne bode obličja krivičnega za voljo krivičnega; ne daj, da bi nosilo krivico.
Job.36.19   mogoče li ti mogočnost izpolnjeval, ne bode li moč, in vse moč moč?
Job.36.20   ne delaj se noč, da se potegne ljudstva po njih kraji.
Job.36.21   hodi se, ne delaj krivice, ker za to si skril od ubogih.
Job.36.22   glej, bog je krepko v moči svoji; kdo je kakor on moč?
Job.36.23   kdo ga pravi za voljo njegovo? in kdo bi rekel: delal si krivico?
Job.36.24   spomeni se, da bodeš velike delati njegovo delo, katero so imeli moža.
Job.36.25   vsi človeški gleda na njih; vsak človek je videl.
Job.36.26   glej, bog je veliko, in ni ga spoznal; število je njih let, ko je nič prešlo.
Job.36.27   ker obličja oblake izpolnjevajo, in oblake se izlijajo v oblaku;
Job.36.28   v času se skrivajo vekove, in noseče oblake za obilno hrana; v času je položil živič, a za to poznajo lošo. po vsem tem se ne pravi srce tvoje, in srce tvoje se ne prepira od telesa.
Job.36.29   in če razumije oblake oblake, ravno kakor prebivališče prebivališče njegove?
Job.36.30   glej, on skriva nad njim svetilo svoje, in pokriva morske kraja.
Job.36.31   kajti s njimi bode sodil ljudstva, in dal je hrane silno.
Job.36.32   s roko je pokril luč, in zapovedal mu je, da bi se našel.
Job.36.33   zgodilo se je za njim prijatelje njegovo, prevaljenje njegovo za krivico.
Job.37.1    za to se potrese srce moje, in skriva se iz mesta svojega.
Job.37.2    poslušajte, poslušajte glas njegov in groh, ki izide iz ust njegovih.
Job.37.3    pod vsem nebom ga je oblačil, in svetilo njegovo do kraja zemlje.
Job.37.4    za njim se viče glas; gromi se z močnim glasom svojim, in ne skriva jih, ko je glas njegov slišal.
Job.37.5    čakal je bog z glasom svojim čudo; delal je velike, kar ne spoznajemo.
Job.37.6    bo on pravi snizi: " stopi na zemljo! " in na breg oblake, in na breg oblasti oblasti njegove.
Job.37.7    v roko vsakega človeka zapečati, da spoznajo vsi ljudé, kar je njegovo.
Job.37.8    zveže se pa zvijerje pod sobom, in prebivajo v šatorih svojih.
Job.37.9    iz nočnih kraja prihaja dič, in od nočnih kraja duša.
Job.37.10   v duhu mogočnega je podajal laž, in čakalo vode izpolnjeva.
Job.37.11   in delal je oblako oblačilo, in oblako razsiča svetlobo svoja.
Job.37.12   in oni se izpolnjujejo po obličji svojem, da delajo vse, kar jim je zapovedal po zemlji.
Job.37.13   da je za nastavljenje, ali za zemljo svojo, ali za milost, in za milost.
Job.37.14   poslušaj to, job, stani, opominjaj se moč gospodovo.
Job.37.15   spoznaš li, da je bog pravičnega, in da pravi svetlobo oblačilo svoje?
Job.37.16   spoznaš li sovražnika oblačnih, in čudo sovražnikov svojih?
Job.37.17   ko bi se oblačila oblačilo, ko se počiva v deželi?
Job.37.18   praviš li z njim krepko z njim, ki je mogočnega kakor kraja, ktera je izlita?
Job.37.19   nauči me, kaj naj mu rečemo, da ne bomo mnogo govorili.
Job.37.20   jeli bi mi rekel pisar, da bi storil človek, da bi storil človek.
Job.37.21   sedaj pa ne boste videli svetlobe svetlobe v oblačnostih, kakor, ko se bode oblačilo v oblaku.
Job.37.22   od severa dolazi zlato; v njem je veliko slava in čast vsemogočni.
Job.37.23   krivičnega ne bomo našli; on je v moči svojej moč, in v pravičnosti, in v pravičnosti, nihče ga ne oznanjuje.
Job.37.24   za to se bodejo ljudjé njega strašati, da se ga bodi vsi razumni v srci.
Job.38.1    in gospod odgovorí na joba v groši, in reče:
Job.38.2    kdo je ta, ki skriva sovet moj z besedi v besedi?
Job.38.3    prepreši, kakor človek, stegna svoje; pomolim te, in ti mi odgodi.
Job.38.4    kje si bil, ko sem zaklal zemljo? povedaj mi, če spoznaš razum.
Job.38.5    kdo je položil mesu njeno, če véš? ali kdo je položil roč na njo?
Job.38.6    na čem so postavljene mesta njene, in kdo ga je položil kamen ugla,
Job.38.7    ko so se vsadili zvezdi, in vsi angelji moji se hvalijo z glasom velikim?
Job.38.8    kdo je zatvoril morje v vratih, ko je izhodila, ko je izšel iz telesa matere,
Job.38.9    ko sem postavil oblačilo za oblačilo, in oblačilo mu je pokrivalo;
Job.38.10   ko sem jej naredil oblačilo, položil vrata in vrata,
Job.38.11   in rekel sem: do tega prideš, in nič ne bodeš prešlo, in v seboj bodejo razbijali valovi tvoje?
Job.38.12   ali si li v času svojem zveličal jutro, in oznanjeval si zvezdo oblačilo njegovo,
Job.38.13   da se zgrabi po krajih zemlje, da se pogubi krivični iz nje?
Job.38.14   zemlja je popravljeno kakor luč, in izpolnjevalo se je kakor več.
Job.38.15   krivičnih se odpušča svjetlost svojih, in povzdigneno roko je razbita.
Job.38.16   jeli si prišla do istochnika morja, in hodil si se v puščavi morske?
Job.38.17   ali so ti se odločili vrata smrti, in videl si ti vrata smrti smrti?
Job.38.18   izkušal si široko kraja zemlje? povej, če véš vse to.
Job.38.19   koliko noč prebivajo svetlost, in teme, kjer je mesto?
Job.38.20   da bi ga vedel do kraja njegovega, in da poznaš stezke njegove?
Job.38.21   znaš li, da si bil tedaj rodil, in število njih več je veliko.
Job.38.22   ko si prišel v sokladnih pokladnih, videl si zaklad kruhove?
Job.38.23   čakajoč te za čas sovražnika, za dan boj in boje?
Job.38.24   kjer se izlazi noč, ko se razprostra noč na zemljo?
Job.38.25   kdo je pretvoril žalost za žalostjo, in put za vrg,
Job.38.26   da hodi na deželo, na ktero ni človek, v puščavi, v katerem ni človeka,
Job.38.27   da se nasiti nedolžno in nedolžnega, in da bi zaklal žalost žalost?
Job.38.28   ima li deželo oče? in kdo je rodil roči roči?
Job.38.29   z čega utrobe izide skrivač, in kdo ga je rodil moč na nebesih?
Job.38.30   kakor vode se skrivajo kakor voda, in obličje globočine se skriva?
Job.38.31   boš li razložil okove okove? ali boš razložil jezičo oblačilo?
Job.38.32   hoćeš li izvračati zvijače v svojem času, in daješ ga večer s mečami svojimi?
Job.38.33   praviš li blaginje nebeške? ali praviš li to pod zemljo pod zemljo?
Job.38.34   hočeš li z oblakom glas svoj, da bi se potočilo pred obličjem vodâ?
Job.38.35   precej pošljaš, in hočejo, in rekó ti: kaj je?
Job.38.36   kdo je dal modrost razumno modrost, ali kdo je dal razumno razumu?
Job.38.37   kdo bi imel oblačne oblake modrost, in reši oblake nebesa,
Job.38.38   da se sè zemljimi se razlijajo, in opravljajo se, kakor kamenja?
Job.38.39   hočeš li l'vovi pič, in napolnjuješ duše lavičnih,
Job.38.40   ko so se podložili v žalostih svojih, in sedujejo se v hiših?
Job.38.41   kdo pripravi močnemu pič, ker mladeniči njegovi kliču k bogu, in so zabludili, da ne hodijo kruha?
Job.39.1    spoznaš li čas preljubnih kraja? spolnjeval si se bolezni kričev?
Job.39.2    ko bi se načinili mesečine mesece, in oznanjaš oblačilo svoje?
Job.39.3    preganjajo se pa otroke svoje za strah, in pošljajo bolezni svoje.
Job.39.4    zavrjajo se otroci njihovi, razmnožajo se v strahu; izidejo, in ne vračajo se k njim.
Job.39.5    kdo je odpustil nišče osla na svobodu, in kdo je razložil okove oslike?
Job.39.6    za katero sem napravil prebivališče njegovo, in za prebivališče njegovo meč.
Job.39.7    napolnjuje se vekomaj v mestu, in ne sluša krivičnega,
Job.39.8    da pazi na gori paša pastir, in po vseh zelenih se išče.
Job.39.9    hodi li, da ti bode otrok služiti, ali da bi se ležal v grobe tvojem?
Job.39.10   bodeš li pripeljal ječo svoja v sramotu, da bi se vsadil štitonoč za te na polji?
Job.39.11   hočeš li v njem, ker je veliko moč njegovo? in daš mu za delo svoje?
Job.39.12   hočeš li, da bi ti izdal pepel, da ga vzeme na gumno svoje?
Job.39.13   krilo, ktera je izpolnjeno mladeničko, ko se zgrabi jezika in kraja?
Job.39.14   ker odpustí vekomaj svoje na zemljo, in skrbi na prah;
Job.39.15   in zapomenilo se je, da pija noga, in polne zveri poprne.
Job.39.16   prekoristil je otroke svoje, tako da se ne bodi; naprazno se je trudil, brez straha.
Job.39.17   ker bog jej je postavil modrost, in ni mu razdelil razuma.
Job.39.18   ko se povzdigne visoko, smeje konj in vsadnica njegovega.
Job.39.19   ali praviš li konji moč? oblečeš li šiju njegovo obličje?
Job.39.20   praviš li ga ogledovanja? sè slabostijo mu je čast.
Job.39.21   zgrabi se v polji in gleda, izlazi se z močjo moč.
Job.39.22   sramoti se od strela, ne hodi se, ne hodi se od železna.
Job.39.23   po njem se goluje stran in meč,
Job.39.24   v žalosti in jezikom pogubi zemljo, in ne spoznava, dokler se truba truba.
Job.39.25   za zvuk glasnika pravi: " ha! daleč! izdalečil se je vojskovo, in krik, in krik.
Job.39.26   ali po mogočnosti svojem stoji veter, in skrivaš krila svoje k jugu?
Job.39.27   ali na tvojo povelji se hodi orel, in prepeva gnezdo svoje v vetrovi?
Job.39.28   v skalih skalih, in v skrivnosti skala,
Job.39.29   odtod pregleda kruha, oči njegove gledajo daleč.
Job.39.30   mladi njegovi se skrivajo v krvi; in kjer je mrtvih, tam je.
Job.40.1    in gospod odgovorí jobu in reče:
Job.40.2    hodi li s več sodbo; ki se obličuje boga, odgovorí ga.
Job.40.3    in job odgovorí in reče gospodu:
Job.40.4    glej, jaz sem čakal, da bi mi odgovarjal? položil si roko svojo na usta svoja.
Job.40.5    vedno sem govoril, in na drugega ne bodem priložil.
Job.40.6    in gospod odgovorí jobovi iz oblasti, in reče:
Job.40.7    prepiri se pa kakor mož stegna svoje; pomolim te, in ti mi oznanjaj.
Job.40.8    bodeš si izpolnil mojo sodbe? praviš me, da si me pravičen, da si pravičen pravičen?
Job.40.9    ali ti imaš roko kakor boga, in glas, kakor njega gromi?
Job.40.10   ozlobi se pa v visoko in visoko; ozlobi se pa slavo in čast.
Job.40.11   pošalji se pred obličjem svoja obličja, in vsadi vse gorljivo.
Job.40.12   povzdigni se, in potegni se hudobnih krivice.
Job.40.13   zakrij jih vkupe v deželo, in obličje njih potegni v sramotu.
Job.40.14   tako bodem priznal, da bi ti desnica tvoja mogla zveličati.
Job.40.15   kajti glej, zvijače, ktera je pred teboj, jedi travo kakor volje.
Job.40.16   glej, moč njegova je na stegnakh njegovih, in moč njegovo v šajališčih svojih.
Job.40.17   izpolnjeval je nič kakor cedra, opravljajo se vekomaj njegove.
Job.40.18   kosti njegove so kakor meči medi, šibe njegovo kakor železo železo.
Job.40.19   to je početka obličja gospodovo; izpolnjeval ga je pred njim.
Job.40.20   potegnejo ga na visoko gorje, in vsi poljske zvijače delajo veselje.
Job.40.21   pod ločom oblačilom je ležal, v kostih, in v gostih, in v žalostih.
Job.40.22   bodejo li obličili v njem veličastne drevja, in sovražniki oblačne so v njem.
Job.40.23   glej, ako ima zalog, ne poteče se; čakal bi se, da se stopi jordan v njegovo usta.
Job.40.24   ko bi ga gledal, sprejme ga, in vsadi ga za vrg?
Job.41.1    ali ti, gospod, bodeš se uslišal, in ti, gospod, bodeš ga oslobodil.
Job.41.2    kaj bi bil bil mogočni, da bi ga storil, da bi ga storil pred obličjem tvojo?
Job.41.3    ko bi se rešil zoper njega, da ga ne bodi izpolnjeval?
Job.41.4    ko bi videl, da bi ga zgrabil, da bi ga storil, da bi ga zgrabil?
Job.41.5    kdo bi ga izpelil obličje njegovo, da bi ga izvračal, da bi ga skril?
Job.41.6    gleda mu je obličja njegovega, razložilo mu je obličje obličja njegovega?
Job.41.7    praviš li ga, da bodeš prepeval v srci svojem, in mogočnega z rokami svojimi?
Job.41.8    izpolnjuješ ga, da bi se ne zgodilo, da bi se ne zgodilo.
Job.41.9    glej, izpolnjevali so se najvišji; razločili so se, da bi ga povzdigovali.
Job.41.10   obličje njegovo gleda kakor razločke; čašar bi bil, da bi ga odstopil?
Job.41.11   izpolnjeval sem ga, da ga izpolnjujem? vse, kar je po nebesih, je moje.
Job.41.12   z višimi rokami, kakor z višimi rokami, kakor z višimi rokami.
Job.41.13   obličja njegovega sè obličjem njegovem, in po srci svojem reši kdo bi prišlo?
Job.41.14   pred obličjem njegovem je obličja njegovega; pred obličjem njegovem je strah.
Job.41.15   obličja njegovega je obličja njegovega, kakor od vekomaj, da se razdrjajo.
Job.41.16   najbolje se je ogledoval, da bi se mogočo, da se ne ogleduje.
Job.41.17   gledajo se, da se ogledajo, da se ne bodejo zgrabljeni.
Job.41.18   kakor puč, ko se gleda, ne izlazi, ne bode ni vred, ni žarje.
Job.41.19   pred obličjem njegovem točejo obličje; pred obličjem svojim izpolnjevajo obličje.
Job.41.20   kakor moč, katero se prepira, potegne se, da bi ga povzdigovala.
Job.41.21   pred obličjem svojem se napoljajo, in v ječem njegovem je ogledel plamen.
Job.41.22   v srci svojem prebivajo moč; pred njim hodi sramoto.
Job.41.23   obličja njegovega sè obličjem njegovem bodejo izpolnjevali; izpolnjevali so kakor meč.
Job.41.24   obličja njegovega je kakor kamen, in obličja njegovega je kakor vekomaj.
Job.41.25   preganjajoč se, ogledejo se vsi ljudstvi, in sovražniki so se razdražili.
Job.41.26   reši ga, gospod, bog mogočni; bog mogočni, bog mogočni.
Job.41.27   delal se je železo kakor solo, in meč kakor drevo drevno.
Job.41.28   po času njegovem, bog moj, ne bode ga izpolnil; po času njegovega obličja se ne bode ogledal.
Job.41.29   morja se prepeva v strunji svoji, in v vekomaj se ne prepira.
Job.41.30   čakal ga je, da se ne bodi več, dokler se ne bodi izpolnjeval.
Job.41.31   kakor meč je prošla morje, kakor meč, in opravlja morje kakor meč.
Job.41.32   po času svoji hodi po času, in izložilo se je globočino.
Job.41.33   nekaj je na zemlji podobno njemu; to je bilo, da bi se povzdigoval angelje svoje.
Job.41.34   on gleda vse visoko; on je kralj vseh, kteri so v vode.
Job.42.1    in job odgovorí in reče gospodu:
Job.42.2    vém, da je vse to, da bi to bilo, da bi ti bilo ničesar.
Job.42.3    kdo je ta, kteri skriva obličje sè besedo svojimi? kaj bi pa govoril, kaj ne poznal? veliko in čudovita, kar nisem poznal.
Job.42.4    poslušaj me, in jaz govorim; prosim te, in ti me nauči.
Job.42.5    slišal sem ti več oznanje, a sedaj te je videl oko moje.
Job.42.6    za to se sramoti, in hodim v popelji in v popelji.
Job.42.7    in zgodí se, ko je rekel gospod hioba te besede, reče gospod elifazu temančanu: gor se je razpalilo zoper tebe in zoper dva prijatelja tvoje, ker niste govorili nič resnično zoper mene, kakor oče moj job.
Job.42.8    pojmite torej sedem telcev in sedem ovnov, in pojdite k hlapcu svojem hijavu, in prinesete žrtve za vas; in hib moj job se bo molil za vas; ker za voljo njega bom sprejel, da vam ne pogubim, ker niste govorili pravično zoper mene kakor mojega hlapca hioba.
Job.42.9    tedaj odidejo elifaz temanitianin, in bildad šuhičanin, in sofar naamatijec, in storili so, kakor jim je gospod zapovedal. in gospod je odpeljal zoper joba.
Job.42.10   in gospod izpolni jobovo krivico, ko je molil za prijatelje svoje; in dal jim je gospod dvojneč, kar je bilo pred jobovim.
Job.42.11   in pridejo k njemu vsi bratje njegovi, in vsej sestre njegovi, in vsi, kteri so ga najprej spoznali; in jedli so s njimi, in prosili so ga, in opominjali so ga za vse to, kar mu je gospod pripeljal. in svaki mu je dal po enem čarju in po zlatem zlatem.
Job.42.12   gospod je pa blagoslovil poslednjih jobovo bolje, nego je za njih četvrti tisoč ovce in šest tisoč kamilih, in tisoč goveda, in tisoč oslice.
Job.42.13   in imajo mu sedem sina in tri kćeri.
Job.42.14   in naredila je prvo jemima, drugi kesia, a tretji keren-happuk.
Job.42.15   in v vsej kraji se niso našli najbolje kakor hih hioba v zemlji; in dal jim je njih oče nasledstvo v bracih svojih.
Job.42.16   ko je pa job po tem izpolnjeval sto štirideset let; in videl je hijo svoje, in sinove otrokov, četvrti rodov.
Job.42.17   a za njim je imel iov prijatelj, in se je napolnil iz dnî, ko je bil ezav, sin joreov, ktera je bil prvi, po katerim je bil gospod vstajal, in on je bil ime jobava, sina po imenu, ( to je bil po imenu jobave knjiga, v zemlji, v zemlji prebivanej v ustih na oblakih edoreh, in arabev je bil kraj vseh iz vostih vodâ.
Ps.1.1      blagor človeku, kteri ne hodi v sovetu krivičnih, in ne stojí na poti grešnikov, in ne sedi na sedalih krivičnih,
Ps.1.2      nego v postavi gospodovem je volja njegova, in v postavi njegovo premišljeva dan in noč.
Ps.1.3      in kakor drevo, ktera se je zasadila pri vodâ vodâ, kateri daje sad svoj v času svojem, in list njegov ne vrhne; in vse, kar je delal, uspeh.
Ps.1.4      ne tako so krivični, nego kakor prah, katero je veter izgnal veter.
Ps.1.5      za to ne vstajajo krivični v sodbi, ne grešniki v zboru pravičnih.
Ps.1.6      ker gospod poznaje put pravičnih, in put krivičnih bo pogubljen.
Ps.2.1      za kaj se razbijajo narodi, in ljudstva razmišljajo prazno?
Ps.2.2      postavijo se kraljevi zemlje, in poglavarji se zberejo vkup zoper gospoda in zoper kristusa njegovega:
Ps.2.3      razderimo njih okove, in vržimo od nas njih jeze.
Ps.2.4      kdor prebiva v nebesih, smeje; gospod jim se presmeje.
Ps.2.5      tedaj jim bode govoril v ječji svojem, in v žalosti svojem jih bode skril:
Ps.2.6      a jaz sem postavil kralja svojega na sijonu, svetemu gori svojemu.
Ps.2.7      jaz bodem oznanjal povelj: gospod mi reče: ti si sin moj, jaz sem te danes rodil.
Ps.2.8      prosi od mene, in dal ti bom narodi v baštinu tvojo, in područje tvoje kraja zemlje.
Ps.2.9      čakal jih boš z železom železno; kakor težko posuč jih razbiješ.
Ps.2.10     sedaj torej, kraljevi, razumijte; poučite se, sodi zemlje.
Ps.2.11     služite gospodu z strahom, in radujte se z trepetom.
Ps.2.12     pazite sina, da se ne razgnani, in da se ne poginete po poti, ker se razpalja vskore gnjev njegov. blagor vsem, kteri se na-nj zaupanjo.
Ps.3.1      psalm davidov, ko je bežal pred obličjem abšaloma, sina njegovega. gospod, koliko so mnogo sovražnikov mojih, mnogi se vstajajo zoper mene.
Ps.3.2      gospod, ker veliko so sovražniki moji, ker mnogi so sovražniki moji, ker sovražniki so proti meni.
Ps.3.3      vsi, ki pravijo o meni: " ne ima ni pomočnika od boga. " sela.
Ps.3.4      s glasom svojem kličem k gospodu, in on me usliša iz svetišta svetosti svoje.
Ps.3.5      v moči svoji kličem glas moj, in reši me z glasom svojimi.
Ps.3.6      sovražim se, gospod, in osramotil se bodem, ker gospod me osramotil.
Ps.3.7      reši se, gospod, potegni me, bog moj; ker ti si udaril vse sovražnike moje, sovražniki krivičnih se razbiješ.
Ps.3.8      reši me, gospod, ker bog moj, osliši me, gospod, bog moj!
Ps.4.1      za prepevač pesem, v psalmi. pesem davidova. ko se kličem, poslušaj me, bog pravičnosti moje! v nevolji si me razširil; pomiluj me, in usliši molitve moje!
Ps.4.2      poslušaj me, gospod, in ti, ki si me uslišal, in ti, gospod, oznanjaj me.
Ps.4.3      spoznajte se, gospod, da se čuda svetemu mu, gospod bode poslušal, ko se kličem k njemu.
Ps.4.4      glejte, gospod, oznanjujte se v srci svojem, in oznanjujte se v srci svojem.
Ps.4.5      radujte se, o ljudstvo moje, in obračajte se v srci svojem.
Ps.4.6      mnozí govoré: " kdo nam pokaže dobro? " spoti na nas luč obličja svojega, gospod!
Ps.4.7      ti praviš, gospod, v srci svojem, da se slaviš v srci svojem, gospod, bog naš.
Ps.4.8      reši me, gospod, v srci svojem, ker milost tvoja je v srci svojem.
Ps.5.1      za prepevač. prepevač. psalm davidov. poslušaj besede moje, gospod, poslušaj glas moj.
Ps.5.2      poslušaj, gospod, v srci svojem; ne ozlobi se, bog moj!
Ps.5.3      poslušaj, gospod, glas moj, in gospod moj, ker k tebi bodem molil.
Ps.5.4      čuj, gospod, glas moj, oznanjuj me, gospod, v dan mojo.
Ps.5.5      ker ti, bog, ne ostaviš krivice; v srci tvojem ne bode storil krivice.
Ps.5.6      krivice ne gledaš pred sovražniki; sovražniki moji ne gledajo pred sovražniki svojimi.
Ps.5.7      izpolnjeval se bodeš kakor meč, in izpolnjeval je ljudstvo svoje, in izpolnjeval se bode obličje tvoje.
Ps.5.8      resnično bodem v srci svojem v strahu svojem, za voljo sovražnikov mojih; spredaj pred obličjem svojem pot tvojo.
Ps.5.9      poslušaj me, gospod, v srci svojem; reši me, gospod, v srci svojem; čuj me, gospod, v srci svojem.
Ps.5.10     ker krivico njih je v srci svojem, in njih krivičnost je v srci svojem; v krivičnosti svoji odvrni jih, ker so se obličili zoper tebe.
Ps.5.11     reši jih, gospod, njih krivice; oslobodi jih, ker delajo krivico njih, ker delajo krivico zoper njih.
Ps.5.12     ker ti, gospod, bodeš prebival v srci svojem; v srci svojem osramotil se bodeš.
Ps.6.1      po zapeči. v muzih. po osmih. psalm davidov. gospod, ne obliči me v srci svojem, ne pokaraj me v srci svojem.
Ps.6.2      gospod, ne kriči me v srci svojem, in ne oslobodi me v srci svojem.
Ps.6.3      ohrani se, gospod, ker mi je duša moja, izpolni me, gospod, ker velika je moč moja.
Ps.6.4      in ti, gospod, osramotil si me, gospod, ker velika je milost moja?
Ps.6.5      reši me, gospod, po milosti svoji; spasi me, gospod, v milosti svoji.
Ps.6.6      " glej, zgrabi se ne bode v srci svojem; bog je v srci svojem, ko je bilo v srci svojem.
Ps.6.7      izpolnjeval sem obličje moje, izpolnjeval se bodem v srci svojem; izpolnjeval se bodem v srci svojem.
Ps.6.8      potegni se, gospod, v srci svojem, in potegni se od mogočnosti mogočnega.
Ps.6.9      odstopite od mene vsi, kateri delajo krivico; ker gospod je čuo moj glas.
Ps.6.10     pogubi me, gospod, v srci svojem, in sovražniki moji naj se osramoté.
Ps.7.1      psalm davidov, katerega je storil gospodu za besedo hušea, sina benjaminovega. gospod, bog moj, v tebi se imam zaupanje; pelji me od vseh, kteri me preganjajo, in reši me.
Ps.7.2      gospod, bog moj, na tebe kličem; reši me, gospod, moč moja, in reši me.
Ps.7.3      gospod, bog moj, če sem to storil, če je krivičnost v roke mojim?
Ps.7.4      gospod, bog moj, ako sem storil dobro, ko sem storil krivico,
Ps.7.5      daj, da sem sovražnik poganjal dušo mojo, in potegni me, da se ne osramotí.
Ps.7.6      vnidi, gospod, v srci svojem; povzdigni se v življenje moje, in oslobodi me življenje moje.
Ps.7.7      potegni se, gospod, obličje moje; reši me, gospod, obličje svoje.
Ps.7.8      daj, da se bodejo pred sovražniki svojimi, in sovražniki moji naj se postavijo v meni.
Ps.7.9      reši me, gospod, po pravičnosti moje, po pravici svoji, gospod, bog moj.
Ps.7.10     bodi bog pravičnega in pravičnega, ker praviš pravičnega in krivičnih, pravičnega in pravičnih.
Ps.7.11     bog je bog pravičnega, in pravičnik, in potrpežljiv krivični vsak dan.
Ps.7.12     bog je bog, kateri je bog mogočni, in bog, katerega je bog vekomaj.
Ps.7.13     če se ne izpolnjuje krivičnega več, in izpolnjeval je strely svoja.
Ps.7.14     izpolnjeval se je krivično, izpolnjeval je krivičnost, izpolnjeval je krivičnost.
Ps.7.15     glej, krivičnost je izpolnjeval, in izpolnjeval ga je v grob, katero je napravil.
Ps.7.16     izpolnjeval je obličje njegovo, in v srci svojem hodi krivičnost njegova.
Ps.7.17     izpolnjeval bodem gospodovo po pravici svojemu in slavim imenu gospoda najvišega.
Ps.8.1      za konec; za pečat. psalm davidov. gospod, gospod naš, kako veliko je ime tvoje po vsej zemlji, ker si postavil slava tvoja nad nebesa.
Ps.8.2      gospod, bog naš, kako veličastno je slava tvoja po vsej zemlji, gospod, bog naš!
Ps.8.3      izpolnjeval si ljudstvo svoje, sovražnikov tvojih, mjesec in zvezd, ktere si ti položil;
Ps.8.4      katero si človek, da se ga spominjaš, in sin človečji, da ga spoznaš?
Ps.8.5      kaj je človek, da ga misliš, da je bog, da si ga spoznal?
Ps.8.6      slaviš ga z močjo in slavo; in osramotil si ga z močjo in slavo;
Ps.8.7      ti si ga postavil po oblasti svojem, in postavil si vse oblasti njegove;
Ps.8.8      ptice nebeške in pšenice morske, kateri hodijo po stezh morske.
Ps.8.9      o gospod, bog naš, kako veliko je ime tvoje po vsej zemlji.
Ps.9.1      načelniku pesem, za salamo sina. psalm davidov. slavil bodem gospoda vsem srcem svojim, povedal bom vse čudeže tvoje.
Ps.9.2      radujem se, gospod, v srci svojem; prepeval bodem ime tvoje, najvišji.
Ps.9.3      gledam, gospod, in raduj se, raduj se, kličem te, gospod, bog moj.
Ps.9.4      ker sovražniki moji so sovražniki moji, in sovražniki moji se izpolnjevajo.
Ps.9.5      ker ti si pravičen in sovražnik moj, in postaviš se nad sovražnikom svojim.
Ps.9.6      ti, gospod, osramotil si njih vekomaj, pogubil si njih vekomaj.
Ps.9.7      izpolnjeval je ljudstvo svoje, izpolnjeval je ljudstvo svoje, in pogubil si njih vekomaj.
Ps.9.8      ker gospod je nad sovražniki svojimi, in postavil je pravično postavo svoje.
Ps.9.9      in gospod bode postavljen za ubogih, pomoč v času nadloge.
Ps.9.10     reši se, gospod, v zboru mojo, in v vekomaj, v deželi, gospod.
Ps.9.11     spoznajo se, gospod, kateri hodi v sionu, oznanjajte v narodima dela njegova.
Ps.9.12     prepevajte, gospod, kateri je prebival v deželi svoji, spolnjujte se v deželi krivičnih.
Ps.9.13     ker on, ki hodi krivice, ne izpolnjeva se, da se ne osramotí, da se ne osramotí.
Ps.9.14     poslušaj me, gospod, v srci svojem; povzdigni me, gospod, ko me osvobodiš.
Ps.9.15     da se radujem v strahu svojem, in oznanjeval se bodem v naročji svojem.
Ps.9.16     sovražniki, katere so bili izpolnjevali, izpolnjevali so prebivališče svoje.
Ps.9.17     gospod je napravil, za voljo krivičnega; za voljo krivičnega se je napravil krivični.
Ps.9.18     zasramovali se bodo vsi narodi, vsi narodi, ki so se sodili v deželi krivičnih.
Ps.9.19     ker krivica se ne izpolnjuje, da se ne osramotí vekomaj; ne osramotil se bode bog mogočni.
Ps.9.20     bodi se, gospod, da se ne sodi, da se postavijo narodi pred obličjem tvojo.
Ps.10.1     za kaj stojiš, gospod, daleč, da bodeš v času stiske?
Ps.10.2     v prevzetnosti krivičnega vsadi siromaši; zgrabijo se v različenih, katere premišljajo.
Ps.10.3     ker krivični se hvali v poželenjem duše svoje, in kdor je krivičnega, blagoslavlja ga.
Ps.10.4     krivični v množnosti svoji govori: " bog ne gleda! " pred obličjem svojim ni bog.
Ps.10.5     sovražniki njegovi vekomaj so v vsakem času; sovražniki tvoji bodejo daleč od njega; vse sovražnike svoje vladajo.
Ps.10.6     rekel je v srcu svojem: " ne pokolajem se; od roda do roda ne bodem storil ničesar.
Ps.10.7     usta njegovi so polni, hudobnosti in krivičnosti; pod jezikom njegovim je trudo in hudo.
Ps.10.8     v zasjedi sedeči v zasjedi, v skrbi pogubi nepravičnega; oči njegove gledajo zoper siromača.
Ps.10.9     obleče se v skrivnosti, kakor lav v ječji svoji; obleče se, da potegne siromašo; zagrabi siromaha, ko ga vzeme.
Ps.10.10    v mrežu njegovem se ponižuje, in vsadi se siromače v svojem mrežu.
Ps.10.11    rekel je v srcu svojem: bog je zabranil, skril je obličje svoje, ne vidi vekomaj.
Ps.10.12    vstani, gospod, bog, povzdigni roko svojo, ne zabi ubogih.
Ps.10.13    za čemu je krivični sramoti boga, govoreč v srcu svojem: ne bodeš iščel?
Ps.10.14    ti vidiš, ker gledaš žalost in žalost, da jih predaš v roko svojo; tebi se zapustí siromač; sirote si ti pomočnik.
Ps.10.15    pogubi roko krivičnega in hudobnika; iščaj krivičnega krivičnega, da se ne najdeš.
Ps.10.16    gospod kraljuje vekomaj in vekomaj; pogubljeni se narodi iz zemlje njegove.
Ps.10.17    poželenje ubogih si slišal, gospod, oznanjaš srca svoja, vnimaš uho svoje,
Ps.10.18    da bodeš sodil siroto in siromaka, da se ne bode več delal človek na zemlji.
Ps.11.1     pesem mogočnega. psalm davidov. v gospodu se imam zaupanje; kdorkoli pravite duši svojemu: " potegni se na gore, kakor ptica?
Ps.11.2     ker glej, krivični spenjajo luk, pripravljajo strelce na stran, da streli v temi pravičnih srca.
Ps.11.3     ko se razdrjajo stvari, kaj bi storil pravični?
Ps.11.4     gospod je v svetiščem svojem svetem; gospod prestol njegov je na nebesih; oči njegove gledajo, obličje njegove izpolnjevajo ljudske sinove.
Ps.11.5     gospod pogubi pravičnega, in krivičnega, in kateri ljubi krivico, sovraži duše svoje.
Ps.11.6     rešil bode na krivičnih mrežke, ognja in žveg, in veter vič bode del čaše njih.
Ps.11.7     ker pravičen je gospod, in pravičnost ljubi; pravični gleda obličje njegovo.
Ps.12.1     načelniku pesem, za osmi. psalm davidov. reši me, gospod, ker sveti so pobožni, ker spodobni so pravični od človeških sinova.
Ps.12.2     preganjajte se, gospod, ker krivični so, da se ne bodejo izpolnjevali.
Ps.12.3     med besedo svojimi govoré, z jezikom, s jezikom, s jezikom jezikom.
Ps.12.4     kateri rekó: " jezik naš bodemo veliko; ustne naše so od nas; kdo je nam gospod?
Ps.12.5     zoper tebe, gospod, oznanjajte me, kateri govorimo v srci svojem, po vseh srci svojih, kateri so zoper mene.
Ps.12.6     obličja gospodovega je beseda čistega, srebro popravljenega v deželi, razpušena sedemkrat.
Ps.12.7     čez, gospod, oznanjaš na nas, in hraniš nas od tega roda do vekomaj.
Ps.12.8     gospod, raduj se, gospod, v srci svojem; povzdigni se, gospod, v srci svojem.
Ps.13.1     vekomaj. psalm davidov. doklej, gospod? doklej me bodeš zazabil? doklej bodeš skrival obličje svoje.
Ps.13.2     doklej, gospod, bodeš se skril v srci svojem? doklej, gospod, oznanjaš se v srcu svojem?
Ps.13.3     o gospod, bog moj, spolnjuj se v srci svojem, da se ne sodi v srci svojem?
Ps.13.4     poslušaj me, gospod, bog moj; spolnjuj se, gospod, bog moj! ne oslobodi me, gospod, bog moj!
Ps.13.5     da ne bi rekel: " ne sovražim se! " naj se ne radujejo v srci svojem.
Ps.13.6     ker jaz radujem se v srci svojem; radujem se v srci svojem, ker radujem se v srci svojem.
Ps.14.1     vedaj. pesem davidova. bezumnik pravi v srcu svojem: " nič ni boga! " pogubili so se, in delali so sramoto, nič ni, kteri bi delal dobro.
Ps.14.2     gospod gleda z neba na ljudske sinove, da vidi, da ima kdo razumen, kateri išče boga.
Ps.14.3     vsi so se pregnali, vkup so se skrivali; nič ni, ki bi delal dobro; nič ni, da bi se skrivno grob njih, v jezih svojih, v jezikih svojih se ne poznajo.
Ps.14.4     ne spoznajo li vsi, kateri delajo krivico, kateri jedi ljudstvo moje kakor kruha, in gospoda ne kličejo.
Ps.14.5     tam se bojé strah, ker bog je v rodovi pravičnih.
Ps.14.6     sovražnost ubogih ste osramotili, ker gospod je upanje njegovo.
Ps.14.7     o, da bi izšel iz sijonu blaginjo izraelovo? ko gospod odvrne izgnanice svojega ljudstva, raduje se jakob, in veselil se bode izrael.
Ps.15.1     psalm davidov. gospod, kdo naj prebiva v šatoru tvojem? in kdo bo prebival na svetem gori tvojej?
Ps.15.2     kdor hodi krivično, in deluje pravico, in govori resnico v srcu svojem.
Ps.15.3     kateri se ne prepira z jezikom svojim, ne deluje krivico bližnjemu svojemu, in nič ne vzeme zoper bližnjega svojega.
Ps.15.4     prekorenjen je pred njimi hudobni, a blagoslavlja tiste, kteri se bojé gospoda, kateri se k bližnjemu svojemu kliči, in ne prevrne se;
Ps.15.5     ne daje srebra svoja na likhvu, in dar zoper nepravičnega ne vzeme. kdor pravi to, ne potrese vekomaj.
Ps.16.1     pesem davidova. hrani me, gospod, ker v tebi se uzdam.
Ps.16.2     rekel sem gospodu: gospod moj si ti; dobro mojo ne imaš potrebe.
Ps.16.3     svetim, kteri so v deželi, in svetim, v katerim je vse volje moje.
Ps.16.4     razmnožili so se slabosti njih, kateri so imeli drugih krivičnih; ne bodem prinosil njih krvlja od krvi, in imena njih ne bodem premenil po ustih mojih.
Ps.16.5     gospod je dič baštine moje in čaše moje; ti si, gospod, nasledstvo moje.
Ps.16.6     lože so mi padli v prekrastih krajih, in imel mi je tudi nasledstvo moje.
Ps.16.7     blagoslavljal bodem gospoda, kateri me je poučil; tudi v noči me naučajo srce moje.
Ps.16.8     pred obličjem mojim pridem gospoda neprestano; ker za desno moje je, da se ne potresem.
Ps.16.9     zato se veselí srce moje, in veselí se jezik moj; tudi meso moje bode prebivala v upanji.
Ps.16.10    ker ti ne ostaneš duše moje v peklu, ne daješ, da bode svetnik tvoj videl pogubljenje.
Ps.16.11    dal si mi poznal pot življenja; veselje se v obličji tvojem; veselje je v desnici tvojem vekomaj.
Ps.17.1     molitev davidova. poslušaj, gospod, pravico, poslušaj molitve moje, poslušaj molitve moje, ne z ustnimi zvijačnih.
Ps.17.2     iz obličja tvojega izidi sodba moja; oči moje naj vidijo pravično.
Ps.17.3     čakal si srce moje, pregledal si noč, izkušal si me, in nič ne najde v meni krivičnosti.
Ps.17.4     da ne govoré v besedi človeških dela, po besedah ustnih tvojih sovražim sodišam krivičnih.
Ps.17.5     izpolnjeval je noge moje po stezh tvojih, da se ne pokorijo stopi moje.
Ps.17.6     jaz te kličem, ker si me uslišal, bog, prikloni uho svoje k meni, poslušaj besede moje.
Ps.17.7     čudi milosti svoje, ti, ki si zveličal tistih, kteri se pričajo v tebi, od tistih, ki se prepirajo desnico tvojo.
Ps.17.8     hrani me kakor morja oko svoje, skrivaj me pod sijenjo krila svoje,
Ps.17.9     od krivičnih, kateri me pogubijo, od sovražnikov duše moje, ki me obsejajo.
Ps.17.10    s sebo svojem zatvorijo, usta svoja govoré gorljivo.
Ps.17.11    izpolnjevali so me sedaj obročili; oči svoje so položili, da bi se zavrgli na zemljo.
Ps.17.12    kakor lav, ktera se godi za žalostjo, in kakor mladič, ki je prebival v skrivih.
Ps.17.13    vstani, gospod, prestopi ga, preklej ga; reši življenje mojo od krivičnega meči svoje.
Ps.17.14    od njih, gospod, od njih kraja, od kraja zemlje, katerim je v življenji svojem, in katerega sè srcem svojim napoljaš obličje svoje; nasitili so se sinovi, in ostavijo ostal otrokam svojem.
Ps.17.15    jaz pa bodem v pravici obličil obličje tvojo; nasitit se bodem, ko se bodem oznanjal.
Ps.18.1     za krepost; psalm davidovo, hlapca gospodovo, katero je rekel gospodu besede pese tega v dan, ko ga je gospod izbavil iz roke vseh sovražnikov njegovih, in iz roke saulovih. in reče: ljubim te, gospod, krepost moja.
Ps.18.2     gospod, moč moja, in moč moja, in rešitelja moja; bog moj, pomoč moja, v katerem se uzdam, moč moja, in rog blaginja moja, moč moja.
Ps.18.3     za pravico bodem klical gospoda, in od sovražnikov mojih bodem klical.
Ps.18.4     oznanjujem se, gospod, v srci svojem, in oznanjujem se pred obličjem svojimi.
Ps.18.5     sovražniki morske me otočejo, mrežniki smrti so me zagnali.
Ps.18.6     v stiski svojem kličem gospoda, in k bogu svojemu kličem; slišal je iz svetišča svojega glas svoj, in vik moj pred njim pride v uših.
Ps.18.7     pred obličjem svojim, gospod, kličem, in oznanjeval se je pred obličjem svojem, in oznanjeval se je pred obličjem svojem.
Ps.18.8     razgovarjali so se, in razgovarjali so se, in ogledovali so se obličja njegovega.
Ps.18.9     prevrnil se je nebesa, in snide se, in oblačilo je pod noge njegove.
Ps.18.10    in povzdiguje se na kerubina, in skrila se je pred obličjem svojem.
Ps.18.11    pred obličjem svojem pred obličjem svojem, pred obličjem svojem je prebivališče vode, oblake oblake.
Ps.18.12    izpolnjeval se je pred obličjem svojem, v oblačnosti svoje, v oblačnosti svoje.
Ps.18.13    z glasom oblačilega in ognjena je pred njim, ognjem in oblačilom njegovem.
Ps.18.14    in povzdigoval se je gospod v deželi svojem, in povzdigoval se je pred obličjem svojim.
Ps.18.15    in izpolnjevali so se, in izpolnjevali so se, in izpolnjevali so se pred obličjem tvojo, o gospod.
Ps.18.16    pred obličjem svojem izpolnjevalo se, in izpolnjeval se je zemlja mogočnega.
Ps.18.17    osvobodil me je iz oblasti močnih, in od njih, kateri so me sovražniki, ker so me silni.
Ps.18.18    oznanjajo me od mogočnega krivičnih, in od njih, ki se prepirajo od mene.
Ps.18.19    in oslobodil me je pred obličje moje, in odvračal se je v srci svojem.
Ps.18.20    gospod mi je odvračal po pravičnosti svojem, po čistosti mogočnih mojih odvrnil mi je.
Ps.18.21    reši me, gospod, po pravici svojem, povrnil mi se krivičnost mojo.
Ps.18.22    ker oznanjal sem pred obličjem svojem, in ne odvrnil sem od sebe pravičnosti njegove.
Ps.18.23    ker pred obličjem svojimi sem se odvrnil, in ne odvrnil se od njih krivice.
Ps.18.24    gospod mi je odvrnil po pravici svojem, po čistosti moje pred obličjem njegovim.
Ps.18.25    reši mi, gospod, po pravičnosti svoji, v pravičnosti svoji mi je pravično.
Ps.18.26    z čistim ti si čisto, in z krivičnim razvračaš se.
Ps.18.27    pred obličjem svojim bodeš hodil krivičnega, in krivičnega bodeš se ponižal.
Ps.18.28    ker ti bodeš rešil svetilo moje; gospod, bog moj, razsvetljuje oblake moje.
Ps.18.29    ker gospod, bog moj, osramotil si me; gospod, bog moj, osramotil se bodem.
Ps.18.30    ker z obličjem svojim pred obličjem svojim, in z obličjem svojim s obličjem svojimi.
Ps.18.31    pred obličjem svojim, gospod, oznanjeval se je pred obličjem svojimi.
Ps.18.32    ker kdo je bog, ki je bog naš? in kdo je bog naš?
Ps.18.33    on je bog mogočni, bog moj, in mi je bog mogočnega.
Ps.18.34    kaže me, gospod, kakor moč mojo, in moč mojo ne izpolnjuje.
Ps.18.35    slaviš me, gospod, v srci svojem, in povzdignil si me krivičnost tvojo.
Ps.18.36    ti si, gospod, povzdignil si me, in gospod, bog moj, oznanjeval si me, in ti si me oslobodil.
Ps.18.37    ti si jih potegnil z močnimi rokami svojimi, in izpolnjeval jih sem, da jih ne izpolnjuje.
Ps.18.38    zgrabil sem jih, in nisem prestopil, padli so pod noge moje.
Ps.18.39    naredil sem se, da se ne izpolnjejo, da se ne bodejo izpolnjevali.
Ps.18.40    ker povzdignil si se zoper mene sovražniki mojo, in sovražnike moje mi poganjajo.
Ps.18.41    gospod, bog moj, ti me oslobodiš, in ti, ki si jih skril, ozdravil si jih.
Ps.18.42    oznanjajo, gospod, v srci svojem, in ne odgovarjajo.
Ps.18.43    in oslobodil jih je kakor pučin, in potegnil jih je kakor prah pred njimi.
Ps.18.44    pregledali so me vsi, ki se bodejo poslušali, in sovražniki so me obličili.
Ps.18.45    ko so me poslušali, uslišijo se, in sovražniki so me poslušali.
Ps.18.46    pred obličjem svojimi sovražniki moji, in sovražniki moji naj se ne izpolnjajo.
Ps.18.47    gospod je blaginje moje, in osramotil se bode bog mojo.
Ps.18.48    gospod, bog moj, rešil si me; in desnica tvoja me osvobodi.
Ps.18.49    ker gospod si me povzdignil, ker si me povzdignil, ker ti si me sodil od mogočnosti mogočnega.
Ps.18.50    gospod, bog naš, oznanjeval se bodem, in oznanjeval se bode pravičnemu svojemu, davidu in potomstvu njegovemu do veka.
Ps.19.1     vekomaj. psalm davidov. nebesa razglašujejo slavo božje, in nebesa oznanjajo delo svoje.
Ps.19.2     nebesa oznanjajo zvijačo svoje, in pravičnost njegovemu imenuje dobro.
Ps.19.3     od nobenega dan bode dan svoj, in dan je nobene dan pred obličjem svojim.
Ps.19.4     v vsej zemlji je izšel glas njegov, in do kraja sveta njih besede; na solnce je postavil prebivališče njegovo.
Ps.19.5     oznanjajo se po kraji svojem, in v srci svojem se povzdiguje, in razglasil se je v zemlji svojem.
Ps.19.6     ko je prišlo po srci svojem, izpolnjeval se je kakor meč, da se ne skriva v srci svojem.
Ps.19.7     ničesar je na kraji njegovega kraja, in nedolžna je na kraji njegovega kraja.
Ps.19.8     pravične pravične so pravične, veselé srce; zapoved gospodovo svetljivo, svetljivo oči.
Ps.19.9     zapovedi gospodove so pravične; pravični so obličje moje; pravičnost gospodovo je pravično.
Ps.19.10    dolžni so, kakor zlato, in veliko zlato, in sladši od med med med med medom.
Ps.19.11    najbolji je od mogočnega časa, in od vsakega bolja, od mogočnih kraja.
Ps.19.12    reši jih, gospod, oznanjeval jih je v njih vekomaj.
Ps.19.13    reši me, gospod, mogočnost mojo, in daj, da se ne izpolnjujejo. tedaj bodem brez krivičnosti, in očisti se od velika krivice.
Ps.19.14    ohrani se, gospod, v srci svojem; ne daj, da bi mi prišlo, da ne bodem v srci svojem.
Ps.20.1     vekomaj. psalm davidov. poslušaj te gospod v dan stiske, da te povzdigne ime boga jakobovega.
Ps.20.2     da te bode gospod, bog tvoj, oznanjeval te bode v dan svetosti tvoje.
Ps.20.3     izpolnjeval naj te iz svetišča, in oznanjeval naj te iz svetišča tvojega.
Ps.20.4     blagor tebi, gospod, v srci svojem, in izpolnjevali naj vse darove tvoje.
Ps.20.5     da bi ti dal dobro, da bi ti dal dobro, da bi ti dajal dobro za vse, kar je dobro.
Ps.20.6     se naj oznanjajo v srci svojem, da se oznanjajo v pravici sè svojimi obličjem.
Ps.20.7     spoznal bodem, da bode blagoslovil gospoda, boga svojega, in oznanjeval se bode boga njegovega.
Ps.20.8     gospod, bog naš, po imenu tvojem, po imenu boga našega, po imenu boga našega, boga našega.
Ps.20.9     radujte se, gospod, in usliši nas, v dan, ko te kličemo.
Ps.21.1     za krepost. psalm davidov. gospod, v moči svoji se raduje kralj, in v blaginji svojem se raduje več.
Ps.21.2     rešil si, gospod, v dobroti svoji, in od mogočnega pomočnika njegovega se ne osramotí.
Ps.21.3     reši mu, gospod, dobro mojo, in ne daješ mu, da se ne bodeš izpolnjeval.
Ps.21.4     ti si ga izročil z duhom svojimi, iz jezika njegovega, od mogočnega kraja.
Ps.21.5     velika je milost tvoja, da si ga dal; dal si mu milost in življenje.
Ps.21.6     velika je slava tvoja in slava tvoja; slavimo ga z radostjo.
Ps.21.7     slaviš ga z radostjo v srci svojem; povrnil si ga z radostjo tvojo.
Ps.21.8     ker gospod, gospod, ne osramotí se, da se ne osramotí, da se ne osramotí.
Ps.21.9     gospod, bog vojnih močnih, bodeš jih odpeljal; izpolnjeval jih bode gospod, bog tvoj.
Ps.21.10    ker ti, gospod, osramotil se bodeš v srci svojem, in izpolnjeval se bode v sè svojimi rodom.
Ps.21.11    gospod, bog moj, potegni me iz zemlje mogočnih, in izpolnjeval se bodeš izpolnjeval.
Ps.21.12    ker zasramovali so se zoper tebe, ker sovražniki tvoji ne zapuščajo.
Ps.21.13    ker ti, gospod, opiraš se v moči svoji; zapečati in zapečati moč tvojo.
Ps.22.1     za prepevač. po pešati. pesem davidova. psalm davidov. bog moj, bog moj, za kaj si me zapustil? za kaj si me daleč daleč, po besedah mojih besede.
Ps.22.2     o bog moj, o bog moj! ti si me povzdignil; ker ti si, bog moj?
Ps.22.3     reši se, gospod, v srci svojem, in ne oznanjuješ se v srci svojem.
Ps.22.4     ti si bog mogočni, bog mogočni; ker ti si bog mogočni.
Ps.22.5     v tebe se podajo, in sodili so se; v tebe so zaupali, in niso se zasramili.
Ps.22.6     povzdignili so se, in zasramovali so se, in zasramovali so se, in zasramovali so se.
Ps.22.7     ali jaz sem človek, in nič od mogočnega človeka, ne oslobodijo.
Ps.22.8     vsi, ki me gledajo, prekličajo me; potegnejo ga, ker ga hoče.
Ps.22.9     reši ga, gospod, naj ga osvobodi, bodi ga rešil, da bi ga odpelil.
Ps.22.10    ti si me izpeljal iz materja, od utrobe matere mojo si si bog moj.
Ps.22.11    molim te, bog moj, v moč mojo, v moči svoji ti si bog mogočni.
Ps.22.12    ne bodi daleč od mene, ker ne bojim se, ker bog je bog moj.
Ps.22.13    puščajo se zoper mene usta svoja, kakor lavič razgrabljen in rekoč.
Ps.22.14    izpolnjeval sem se kakor voda, in razprli so se vsi kosti moje; srce moje je kakor moč, razprla se je sredi utrobe moje.
Ps.22.15    srce moje je kakor sač, in jezik moj je prilebljen k gorci mojo, in v srci svojem izpolnjeval.
Ps.22.16    sovražniki so me izpolnjevali, in sovražniki moje me izpolnjevajo, izpolnjeval me je bog mogočni.
Ps.22.17    ker puščajo moč mojo, in puščavali so moč moč mojo.
Ps.22.18    prepira se, gospod, v srci svojem, in oznanjujejo se v mojo obličji.
Ps.22.19    sovražniki moji se bodejo izpolnjevali, in sovražniki moji se zaklejajo.
Ps.22.20    a ti, gospod, ne osramotí me; ne osvobodi se, bog moj!
Ps.22.21    reši me, gospod, iz roke mogočnega, in od mogočnega roke moč mojo.
Ps.22.22    reši me, gospod, iz roke mogočnega, od mogočnih kraja.
Ps.22.23    ti, kateri se bojete gospoda, hvalite ga; vse seme jakobovo, slavite ga, in bojte ga, vse seme izraelovo!
Ps.22.24    radujte se, vsi ljudstvo božje, bodite vsi ljudstvi; spoznajte ga, gospod, vsi ljudstvi.
Ps.22.25    ker on ne odpušča krivičnega, in ne osramotil se je, ker on ne odstopi pred njim, ki se ga bojé.
Ps.22.26    spolnjevajo se ubogih in nasitijo se; hvalijo gospoda, kateri ga iščejo; srce njih živi vekomaj.
Ps.22.27    hudobni bodo, kateri se bodejo čakali, in izpolnjevali se bodo vsi deželi zemlje; in klanjali se bodo pred obličjem tvojo vsi narodi.
Ps.22.28    ker gospod je kraljestvo, in on gospoduje nad narodami.
Ps.22.29    jeli bodo in klanjali se vsi zborni zemlje; pred njim bodejo prepadli vsi, kteri sidejo na zemljo, in da ne živi v srci svojem.
Ps.22.30    in seme moje ga bode služil; oznanjeval se bode gospodu rodom prihodnji.
Ps.22.31    in oznanjevali bodo pravico njegovo, ljudstvu, kteremu se bo rodilo, ker je storil.
Ps.23.1     psalm davidov. gospod je pastir moj, nič me ne zagine.
Ps.23.2     v zelenih mestakh prebival me je, na počivajočim vodi me ohrani.
Ps.23.3     življenje moje se vrne; vodi me po stezh pravičnosti za voljo imena njegovega.
Ps.23.4     če hodim v sredi skalja smrti, ne bojim se hudega, ker ti si z menoj; šiba tvoja in štap tvoja me opominjajo.
Ps.23.5     stól si pred obličjem mojim stól pred sovražniki svojimi; pomazal si mojo glavu s oljem, in čašo mojo opiješ.
Ps.23.6     ker milost in milost me poganjajo vse dnî življenja moje; in prebival bodem v hiši gospodovem vekomaj.
Ps.24.1     pesem davidova. gospod je zemlja in vse, kar je v njem, svet in kateri prebivajo v njem.
Ps.24.2     ker on ga je postavil na morji, in postavil ga na reke.
Ps.24.3     kdo bo šel na goro gospodovo? in kdo bo storil na svetem mestu svojem?
Ps.24.4     nepravični z rokami in čistim srcem, kateri ne vzeme v ničemurnosti dušo svojo, in se ne zakleva zvijačo.
Ps.24.5     on bode prejel blagoslov od gospoda, in miloščino od boga blaginja svojega.
Ps.24.6     to je rod, kateri ga iščejo, kateri iščejo obličja njegovega boga jakobovo.
Ps.24.7     dvignite, vrata, glave svoje, povzdignite se, veče veke, da vnide kralj slave.
Ps.24.8     kdo je ta kralj slave? gospod moč in moč, gospod moč v boji.
Ps.24.9     dvignite, vrata, glave svoje, povzdignite se, veče veke, da vnide kralj slave.
Ps.24.10    kdo je ta kralj slave? gospod nad moči, on je kralj slave.
Ps.25.1     psalm davidov. k tebi, gospod, kličem dušo svojo.
Ps.25.2     o bog moj, v tebe se imam zaupanje; naj se ne sramoti, da se ne smejo sovražniki moji.
Ps.25.3     ne zasramijo se vsi, ki se čakajo v tebe, da se ne posramijo; sramoti naj se vsi, kateri krivično krivičajo.
Ps.25.4     putove svoje daj mi poznat, gospod, poučuj me steze svoje.
Ps.25.5     vedi me po resnici svojem, in naučaj me, ker ti si bog blaginja moje; tebe bodem čakal ves dan.
Ps.25.6     spomni se usmiljenja svojega, gospod, in milosti svoje, ker od vekomaj so.
Ps.25.7     greha mladosti moje in krivičnosti moje ne spominjaj se; po milosti svoji spominjaj se mene, po dobroti svojem, gospod.
Ps.25.8     dober in pravičen je gospod; zato nauči grešnike po poti.
Ps.25.9     krotki hodi v sodbi, in nauči krotkim pot svojo.
Ps.25.10    vsi putovi gospodovi so milost in resnica za te, kateri iščejo zaveze njegovo in pričanja njegova.
Ps.25.11    za voljo imena svojega, gospod, in prosti krivice moje, ker je veliko.
Ps.25.12    kdo je človek, kteri se boji gospoda? naučal ga bode po poti, po kterem je izročil.
Ps.25.13    življenje njegovo bo v dobroti, in seme njegovo bode dedoval zemljo.
Ps.25.14    moč gospodov je za tiste, kteri se ga bojé, in zavezo njegovo jim oznanjuje.
Ps.25.15    oči moje so neprestano k gospodu, ker on izvleče iz mreže noge moje.
Ps.25.16    pogledaj na mene, in smiluj se meni, ker jaz sem samo in siromač.
Ps.25.17    stiske srca mojega so se razširila; izpelji me iz stiske mojo.
Ps.25.18    pogledaj nevoljo mojo in moč mojo, in odpuščaj vse grehe moje.
Ps.25.19    pogledaj na sovražnike moje, ker so mnogo, in sovražniki me sovražijo.
Ps.25.20    čuvaj duše moje, in reši me; da se ne sramoti, ker v tebi se uzdam.
Ps.25.21    nedolžnost in pravičnost naj me držajo, ker k tebi se uzdam.
Ps.25.22    reši se, bog, izraela iz vseh stiske njegove.
Ps.26.1     psalm davidov. sodi me, gospod, ker jaz hodim v neporočnosti svojem, in v gospoda se pričam, da ne potegnem.
Ps.26.2     izkušaj me, gospod, in izkušaj me; razloži oblake moje in srce moje.
Ps.26.3     ker milost tvoja je pred očmi mojim, in hodil sem v resnici tvoji.
Ps.26.4     ne sedel sem z sovražniki krivičnih, in z krivičnimi ne bodem prišel.
Ps.26.5     sovražnikov krivičnih sovražim, in s krivičnim ne bodem sedel.
Ps.26.6     v nedužnosti umijem roke svoje, in obročil bodem oltar tvoj, gospod.
Ps.26.7     da oznanjujem glas hvalo, in opominjati vse čudeže tvoje.
Ps.26.8     gospod, ljubil sem prebivališče hiše tvoje, in kraj prebivališče slave tvoje.
Ps.26.9     ne pogubi se z krivičnim dušo mojo, in s ljudstvom krvi življenje moje.
Ps.26.10    katerim v rukama je krivičnost, in desnica njih je polna daritve.
Ps.26.11    jaz pa hodim v neporočnosti svojem; reši me, in usmili se me.
Ps.26.12    noga moja stoje na pravičnosti; v shajališčih bodem blagoslovil gospoda.
Ps.27.1     psalm davidov. gospod je svetlo moje in zveličanja moja; za koga naj se bojim? gospod je obličje življenja moje; od čega se bojim?
Ps.27.2     ko se približajo zoper mene hudobni, da jesti meso moje, sovražniki moji in sovražniki moji; sami so padli in padli.
Ps.27.3     če se stane vojsko zoper mene, ne boje se srce moje; če se postane boj zoper mene, v tem se bodem zaupanil.
Ps.27.4     eno sem prosil gospoda, to bodem hotel, da bodem prebival v hiši gospodovem vo vsi dnevi življenja moje, da gledam stražnost gospodovo in spoznavati v svetišči njegovem.
Ps.27.5     ker skril me bo v šatoru svojem v dan hudega, zakril me bode v skrivnosti prebivališče svoje; v skale naj me vzdigne.
Ps.27.6     in sedaj se bo povzdignil glava moja nad sovražniki moji, kteri so okolo mene; in žrtvom v šatoru svojem žrtvovanje veselja; zahvaljujem se in prepevam gospodu.
Ps.27.7     poslušaj, gospod, glas moj, ko kličem; usmili se me, in usliši me.
Ps.27.8     rekel ti je srce moje: iščite obličje mojo; obličje tvoje, gospod, iščem.
Ps.27.9     ne skrivaj se obličja svojega od mene, ne odvračaj se v jezi od svojega hlapca; ti si moj pomoč; ne odpuščaj me, in ne pustí me, bog, spasitel moj.
Ps.27.10    ker oče moj in mati moja me zapusté, gospod pa me vzeme.
Ps.27.11    nauči me, gospod, pot svojo, in vodi me po pravičnemu putu, za voljo sovražnikov mojih.
Ps.27.12    ne daj me predati v dušo sovražnikov mojih; ker zoper mene so vstali nepravični, in sovražniki sovražniki.
Ps.27.13    če nisem veroval, da bodem videl dobro gospodovo v zemlji živih.
Ps.27.14    čakaj gospoda, budi moč, in krepko naj se srce tvoje, in čakaj se v gospodu.
Ps.28.1     psalm davidov. k tebi, gospod, kličem; bog moj, ne boj se meni, da se ne osramotiš mene, da se ne bodem podoben njim, kteri sedijo v grob.
Ps.28.2     poslušaj glas molitve moje, ko se kličem k tebi, ko vzdignem roke svoje k svetiščemu svetišči.
Ps.28.3     ne pogubi me s krivičnimi, in s delajniki krivičnih, kateri govoré mir s bližnjim svojimi, a hudo v srcih svojih.
Ps.28.4     daj jim po delih svojih, in po hudobnosti njih delanja; po delu rok svojih daj jim, daj jim zaplatje.
Ps.28.5     ker ne vnimajo na dela gospodove, in za dela roke njegove; pogubi jih, da jih ne bodi zgrabil.
Ps.28.6     blagoslovljen gospod, ker je slišal glas molitve moje.
Ps.28.7     gospod je moč moja in ščit moj; v njem se je zaupanil srce moje, in pomagal sem se. za to se je razveselilo srce moje, in hvalim ga z pesem mojo.
Ps.28.8     gospod je moč ljudstva svojega, in pomoč blaginja pomazanja njegovega.
Ps.28.9     reši ljudstvo svoje, in blagoslavljaj baštinu svojo; in pasi jih in povzdigni jih do vekomaj.
Ps.29.1     psalm davidov. dajte gospodu, sinovi božji, dajte gospodu slavo in čast.
Ps.29.2     dajte gospodu slavo imena njegovega; klanjajte se gospodu v svetosti svetosti njegove.
Ps.29.3     glas gospodov je nad vodami; bog slave toči, gospod nad mnogimi vodami.
Ps.29.4     glas gospodov je v moči, glas gospodov v veličastnosti.
Ps.29.5     glas gospodov razbije cedrove, in razbije gospod cedrove libanske.
Ps.29.6     in razbija jih kakor tele, livan in sirion, kakor mladič edinoročega.
Ps.29.7     glas gospodov razbije plamen ognjenega.
Ps.29.8     glas gospodov potrese puščavo, in potrese gospod puščavo kadeša.
Ps.29.9     glas gospodov pokazuje jezike, in razodel je lišce; in v svetišči njegovem vsak človek pravi: slavo!
Ps.29.10    gospod prebiva na potopu, in gospod sedi kralj vekomaj.
Ps.29.11    gospod daje moč ljudstvu svojemu, gospod blagoslavlja ljudstvo svoje v miru.
Ps.30.1     vekomaj. pesn za obnovljenje doma, davidova. povzdignil te bodem, gospod, ker si me povzdignil, in ne veselil se sovražnikov mojih zoper mene.
Ps.30.2     gospod, bog moj, kličem k tebi, in ozdravi me ne, gospod, bog moj.
Ps.30.3     gospod, bog moj, klical si me, in ti si me odpelil.
Ps.30.4     gospod, izpolnjevaj me, gospod, v srci svojem, in pripeljajte me, gospod.
Ps.30.5     ker krivica je v srci svojem, in življenja je v volji njegovem; večer se prebiva plač, a jutro veselje.
Ps.30.6     ker v srčji svoji sem rekel: ne bodem se pokoril vekomaj.
Ps.30.7     ko si mi rekel: gospod, bog moj, ti si me povzdignil, ker ti si bog mogočni.
Ps.30.8     gospod, v srci svojem si povzdignil, ker ti si bil bog mogočni.
Ps.30.9     " kaj je dobrega v krvi svojem, ko grem v grobo? da ti se slavi prah? bode li oznanjal resnico tvojo?
Ps.30.10    čuj, gospod, in smiluj se meni, gospod, bodi mi pomoč.
Ps.30.11    reši me, gospod, in osramotí me; gospod, bodi mi pomoč!
Ps.30.12    da ti prepevajo slava moja, in ne sodi. gospod, bog moj, vekomaj te bodem slavil.
Ps.31.1     pesem mogočnega. psalm davidov. v tebi, gospod, zaupam; ne osramotaj me vekomaj; v pravici svoji izbavi me in reši me.
Ps.31.2     v tebi, gospod, osramotim se, ne daj, da se ne osramotim.
Ps.31.3     reši me, gospod, pomoč mojo; reši me, oslobodi me.
Ps.31.4     ker ti si moč moja, in reši me, ker ti si moč moja.
Ps.31.5     reši me, gospod, ker ti si moč mojo, ker ti si moč moja.
Ps.31.6     v tebi, gospod, oznanjuješ me, gospod, bog moj; ti si me, gospod, bog moj.
Ps.31.7     zasramoval se bodem in veselil se v srci svojem; ker pregledal si ponižljivost mojo, spoznal si moč mojo.
Ps.31.8     zasramoval se bodem, gospod, v dobroti svoji, in v srci svojem ti si spoznal.
Ps.31.9     zaklej me, gospod, ker v stiski sem; trpel je v srci oko moje, in duša moja in obličje moje.
Ps.31.10    ohrani se, gospod, ker srce moje je v žalosti, in leta moje v žalostih; v skrovišnosti moje je moja krepost, in kosti moje izpolnjevali.
Ps.31.11    ker ljudstvo moje je postala sramoto za vse sovražnike moje in vekomaj za sovražnike moje; njih, kateri so me gledali, bežajo od mene.
Ps.31.12    reši me, gospod, od krivičnega, in od mogočnosti mogočnega.
Ps.31.13    izpolnjujem se, gospod, kakor ozlobljenje mogočnega; oznanjajoč se, da bi prejel življenje moje.
Ps.31.14    ker v srci svojem, gospod, oznanjujem se v srci svojem.
Ps.31.15    ali jaz pravim: gospod, ti si bog moj; ker ti si bog moj.
Ps.31.16    ohrani me od krivičnih močnih, in od njih, ki me ohranijo.
Ps.31.17    raduj se, gospod, v dobroti svoji; povzdigni se pred obličjem tvojo.
Ps.31.18    gospod, ne osramotim se, da se ne osramoté, in naj se ne osramoté.
Ps.31.19    gorljivo je krivičnost tvoja, gospod, katerega si skril tistim, kteri se te bojé, izpolnjeval ti je pred ljudstvom.
Ps.31.20    kako ti, gospod, bodeš čakal, kolažno je za njih, ki se skrivajo pred obličjem tvojo; ker ti, gospod, bodeš spolnjeval pred obličjem tvojo.
Ps.31.21    izpolnjeval si jih v srci svojem, in delal si jih v najvišem kraji svojem.
Ps.31.22    v strahu svojem sem rekel: odvrnil sem se pred obličjem tvojo; za to si poslušal glas molitve moje, ko se kličem k tebi.
Ps.31.23    jaz sem rekel v moči svojem, in ti si mi rekel: zopet si slišal glas moj, ko sem bil klical.
Ps.31.24    ker ti, gospod, bodeš čakal, in rešil boste vsi, ki se zaupanete v gospodu.
Ps.32.1     pesem davidova. blazhen, katerega je odpuščeno krivičnost, katerega je pokrita greh.
Ps.32.2     blagor človeku, kateremu gospod ne pomisli krivice, in v katerem ne ima krivičnost.
Ps.32.3     ko sem molčal, izpolnjevali so se kosti moje, po vsej dnevih.
Ps.32.4     kajti noč in noč je težka na meni ruka tvoja, prevračal se je v puščavi trnje. ( sela. )
Ps.32.5     krivice svoje sem ti oznanjal, in krivičnosti svoje nisem pokril. rekel sem: povedal bom krivice svoje gospodu; in ti si odpustil krivičnost greha svojega. ( sela. )
Ps.32.6     za to se bode molil vsak svetnik k tebi v času pravičnosti; samo v potopu mnogih vodâ ne pristopijo k njemu.
Ps.32.7     ti si moč moja; od stiske ohraniš me, s radostjo rešjenja mojo. ( sela. )
Ps.32.8     poučil te bodem, in učil te bodem po poti, po kterem si hodil; postavit bodem na tebe oči moje.
Ps.32.9     ne bodite kakor konj, kakor meč, katerim ne ima razumu; v meči in ječem za čelo svoje, da se ne približajo k tebi.
Ps.32.10    veliko je hudo krivičnega; a kdor se zaupaja v gospoda, obdaja milost.
Ps.32.11    veselite se v gospodu in veselite se, pravični, in radujte se, vsi pravični srca.
Ps.33.1     veselite se, pravični, v gospodu; pravičnim se pripada hvalo.
Ps.33.2     hvalite gospoda s citarom, v psaltiri deseti, prepevajte mu.
Ps.33.3     pojte mu novo pesem, dobro zapečajte z radostjo.
Ps.33.4     ker pravično je beseda gospodovo, in vse dela njegova v veri.
Ps.33.5     ljubi pravico in sodbo; milost gospodovo je polna zemlja.
Ps.33.6     po besedi gospodovo so se krepki nebesa, in v duhu ust njegovih vse vojska njih.
Ps.33.7     kakor meč zbiraje vode morske, in v zakladnih pokladah globočine.
Ps.33.8     bojte se gospoda vse zemlja; pred njim se bojé vsi, kteri prebivajo v svetu.
Ps.33.9     ker on reče, in zgodí se; on je zapovedal, in stvarilo se je.
Ps.33.10    gospod razodi sobo poganov, povrni sovražnike ljudstva.
Ps.33.11    sovet gospodov ostane vekomaj; misli srca njegovega v rod in rod.
Ps.33.12    blagor narodu, katerega bog je gospod, ljudstvo, katerega je izbral za posestvo svoje.
Ps.33.13    z neba pogleda gospod, pogleda vse ljudske sinove.
Ps.33.14    iz mesta prebivališče svoje pogleda na vse, kteri prebivajo na zemlji.
Ps.33.15    kateri si napravil vse srca njih, kateri spoznava vse dela njih.
Ps.33.16    ni zveličal kralj za veliko moč, in moč ne bode zveličal v mnogem moči svoji.
Ps.33.17    konj je laž za zveličanje, in v mnogem svoji moči ne bode zveličal.
Ps.33.18    glej, oči gospodove so na tiste, kteri se ga bojé, kateri se nadijejo na milost njegovo;
Ps.33.19    da bi rešil od smrti duše svoje, in da jih je hranil v gladi.
Ps.33.20    duša naša prebiva gospodu, ker on je pomoč in pomoč naša.
Ps.33.21    ker v njem se raduje srce naše, ker zaupajo svetemu imenu njegovemu.
Ps.33.22    milost tvoja, gospod, bodi nad nami, kakor smo zaupali na te.
Ps.34.1     pesem davidova, ko je obličil obličje svoje pred abimelekom, in odpustí ga, in odide. blagoslovil bodem gospoda vo vsakem času, slavo njegovo v ustih mojo.
Ps.34.2     v bogu bodem blagoslavljal duša moja; krotki naj slišajo in se radujejo.
Ps.34.3     radujte se, gospod, v srci svojem, in radujte se v srci svojimi.
Ps.34.4     kličejo gospoda, in on mi je uslišal, in odpeljal me je iz sovražnikov mojih.
Ps.34.5     zahranil me je gospod, in on me odredi, in odpeljal se je gospod.
Ps.34.6     v srci svojimi se bodejo kličali, in gospod ga je uslišal, in od vseh nevoljnih ga je rešil.
Ps.34.7     zgodilo se je gospod, in ozdravi me, in ozdravil ga je od vseh krivičnih.
Ps.34.8     gospod bode čakal ljudstvo svoje, in rešil jih je moč, in rešil jih je.
Ps.34.9     spoznajte se, gospod, bratje moje, in spoznajte se, da je bog mogočni.
Ps.34.10    bojte se, gospod, vsi, ki te gledajo; ker kateri se čakajo gospoda, ne padajo ničesar dobrega.
Ps.34.11    daleč, sinovi, poslušajte me; strah gospodovo vas bodem učil.
Ps.34.12    poslušajte me, gospod, v srci svojem; doklej, gospod, poslušajte me.
Ps.34.13    ki je človek, ki se hodi v življenji svojem, in ti, ki bodeš delal krivico?
Ps.34.14    prikloni se od hudo, in delaj dobro; iščaj mir, in poganjaj ga.
Ps.34.15    reši se, gospod, dobro, in delaj dobro, in delaj dobro za voljo krivičnega.
Ps.34.16    obličja gospodova je zoper hudobnih krivice, in njih obličje je za njih obličje.
Ps.34.17    krivičniki kličejo, in gospod jih bode uslišal, in iz vseh njih nevoljnih jih je rešil.
Ps.34.18    ko se kličejo, raduje se gospod, in ozdravlja jih iz vseh krivičnih.
Ps.34.19    velika je krivičnost krivičnega, ali gospod ga osvobodi.
Ps.34.20    hudobni so zoper boga, kateri ga osvobodijo, in sovražniki njegove bodejo izpolnjevali.
Ps.34.21    krivičnega izpolnjuje krivico; in kateri sovražijo pravičnega, pregrešili se bodo.
Ps.34.22    ker krivičnega je krivica krivičnega, in delal je krivico krivičnega.
Ps.35.1     davidovo. reši, gospod, sovražnikov mojih; sramni se z njimi, ki se bojejo zoper mene.
Ps.35.2     vzemi pič in puč, in vstani na pomoč mojo.
Ps.35.3     iztegni meč in zasedi pred njim, ki me preganjajo; reci duši svojem: jaz sem zveličanje tvoje.
Ps.35.4     naj se posramijo in posramijo, kateri iščejo duše moje; naj se vrne, in sramoti naj se ti, kteri mislijo zoper mene hudobnost.
Ps.35.5     da bodejo kakor prah pred vetrom, in angelj gospodov naj jih izžene.
Ps.35.6     da bode put njih temno in temo; in angelj gospodov naj jih preganja.
Ps.35.7     ker zastonj so mi skrivali mrežo svojo; zastonj so skrivali dušo mojo.
Ps.35.8     naj jim pride mreža, katerega ne spoznajo, in mreža, ktero so skrivali, pograbi ga, in padó v njem v mrežu.
Ps.35.9     in duša moja se raduje v gospodu, veselil se bode v blaginji svojem.
Ps.35.10    vsi kosti moje bodo rečili: gospod, kdo je kakor ti? ti, ki si rešil siromaha od močnega od njega, ubogiga in siromago od razbojnika?
Ps.35.11    vstajajo krivične pričanje; za to, kar ne vém, vprašajo me.
Ps.35.12    odplačejo mi hudo za dobro, in delali so se v duši svojem.
Ps.35.13    a jaz, ko so bili bolni, oblekal sem v vretih, in ponižal sem se v postu dušo mojo, in molitev moja se je vračala v naročji svoji.
Ps.35.14    kakor za drugega, kakor za brata, kakor za brata, hodil sem, kakor da bi bil žalosten in žalosten, pokoril sem se.
Ps.35.15    ali ko sem se razveselil, radovali so se, in sobirajo se; sobirajo se zoper mene sramoti, in ne spoznal se.
Ps.35.16    ko so se izkušali zoper mene, sramovali so se zoper mene z zobmí svojimi.
Ps.35.17    gospod, doklej bodeš videl? reši dušo mojo od njih krivičnosti, moč moja od lav.
Ps.35.18    slavit te bodem v mnogem zboru, v ljudstvu mnogem bodem te hvalil.
Ps.35.19    ne naj se radujejo s menoj, kateri me sovražijo krivično; kateri me sovražijo zadarom.
Ps.35.20    ker ne govoré mirú, in zoper krivičnih ljudstva premišljevajo zoper ljudstvo.
Ps.35.21    in skrivali so zoper mene usta svoja, govoreč: ha, ha, videli smo oči naše.
Ps.35.22    videl si, gospod, ne molči; gospod, ne bodi se oddalečal od mene.
Ps.35.23    vedaj se, in zbudi se za sodbo mojo, bog moj in gospod moj!
Ps.35.24    sodi me po pravici svojem, gospod, bog moj; in naj se ne radujejo nad menoj.
Ps.35.25    da ne rekó v srci svojem: " ha, dobro nam! " in naj ne rečejo: " poživali smo ga.
Ps.35.26    osramoté se in posramijo se so vsi, kteri se radujejo za hudo mojo; oblečite se v sramoto in sramoto, kateri se povzdigujejo zoper mene.
Ps.35.27    naj se radujejo in radujejo se, kateri hočejo pravico mojo; in naj naj vedno rekó: velik je gospod, kateri hoče mir hlapca svojega.
Ps.35.28    in jezik moj bode oznanjal pravico tvojo, vso dan hvalo tvoje.
Ps.36.1     za krepost; psalm davidovo, hlapca gospodovo. govorí krivični, da se greši v sebi: ne ima straha božjega pred očmi njegove.
Ps.36.2     ker krivica je v srci svojem, da ne postane krivičnost njegovega, in da ga sovraži.
Ps.36.3     ker v srci svojem čakajo krivico in krivičnost, in delal se je, da bi delal dobro.
Ps.36.4     krivico je v srci svojem; krivico je, da ne bode dobro.
Ps.36.5     reši se, gospod, v srci svojem, in v krivičnosti svoji, ne osvobodi se.
Ps.36.6     blaginje tvoje je kakor gorje božje; sodbe tvoje kakor groba veliko; ljudje in skot zveličal si, gospod.
Ps.36.7     velika je milost tvoja, o bog; in sinovi ljudî so v deželi krila tvojih.
Ps.36.8     kako velika je milost tvoja, gospod, v srci svojem, o bog, kateri so prebivali v srci svojem.
Ps.36.9     v srci tvojem prebivajo življenje; v deželi svojem bodemo videli svjetlost.
Ps.36.10    ker v srci smo prebivališče tvoje, in v srci tvojem prebivajo.
Ps.36.11    poslušaj me, gospod, pravičnost tvojo, in pravičnega krivičnega ne oslobodi me.
Ps.36.12    ne bodi se, o bog, krivičnega, in sovražniki moji ne bodejo izpolnjevali.
Ps.37.1     davidova. ne razdraži se za hudobnih, ne zavisti krivičnih krivičnih.
Ps.37.2     ker kakor travo se zapuščajo kakor trava, in kakor zelenje zelenja zapuščajo.
Ps.37.3     zaupaj se v gospoda in delaj dobro; prebivaj na zemlji, in hrani se po bogatstvu svojem.
Ps.37.4     raduj se v gospodu, in dal ti bo prošlo srca tvojega.
Ps.37.5     pokaži gospodu put svoj, in zaupaj ga, in on bo storil.
Ps.37.6     in izpeljal bode kakor luč pravico svojo, in sodbo tvojo kakor poledan.
Ps.37.7     čakaj se v gospodu, in čakaj ga; ne razdraži se za to, ki je blagoslavljen v srci svojem, v človeku, kateri delajo krivico.
Ps.37.8     odstopi od jeze, in ostavi jezo; ne razdraži se, da se delajo hudo.
Ps.37.9     ker hudobni bodo pogubljeni, a kateri čakajo v gospoda, podedovali bodo zemljo.
Ps.37.10    in še malo, in krivičnega se ne bode krivičnega; in ko bodeš iščel mesto njegovo, ne bodeš ga najel.
Ps.37.11    krotki pa bodo dedovali zemljo, in razveseljajo se v mnogem miru.
Ps.37.12    krivični postane zoper pravičnega, in skrežal je zoper njega z zobmí svojimi.
Ps.37.13    gospod ga smeje, ker vidi, da pride dan njegov.
Ps.37.14    krivičniki mečejo meč, in strelijo luk svoj, da raste siromaha in siromača, da pogubijo pravičnega v srcu.
Ps.37.15    njih meč bo prišlo v njih srce, in luke njegove se bodo razbijali.
Ps.37.16    bolje je malo pravičnega, nego obilnost mnogih krivičnih.
Ps.37.17    ker roko krivičnih se razbijajo, a pravičnih je gospod.
Ps.37.18    spoznava gospod putove krivičnih, in posednost njih vekomaj bode vekomaj.
Ps.37.19    ne zasramijo se v času hudobnosti, in v dnéh gladovih se bodo nasitili.
Ps.37.20    ker krivični bodejo poginili, in sovražniki gospodovi so kakor globočina, in izgubljeni, poginejo kakor dim.
Ps.37.21    krivični se vzaja, in ne zaplatí; pravični pa se smiluje in daje.
Ps.37.22    ker blagoslovljači njegovi bodo dedovali zemljo, a kteri ga preklinjajo, iztrebijo.
Ps.37.23    od gospoda pripravljajo stopi človeških, in on hodi po srci svojem.
Ps.37.24    če padne, nič se ne vrne, ker gospod podpira roko njegovo.
Ps.37.25    mladoč sem bil, in sovražnik sem bil; ne videl sem pravičnega ostavljenega, ni seme njegovo, da iščejo kruha.
Ps.37.26    vsak dan se daje in pozaja, in seme njegovo je v blagoslov.
Ps.37.27    odstopi od zla, in delaj dobro, in prebivaj vekomaj.
Ps.37.28    ker gospod ljubi pravico, in ne odpustí svetih svojih; vekomaj se bodo čuvali, a seme krivičnih se bode iztrebil.
Ps.37.29    pravični bodo dedovali zemljo, in prebivali bodo vekomaj na njem.
Ps.37.30    usta pravičnega govoré modrost, in jezik njegov govori sodbo.
Ps.37.31    postavo boga njegovega je v srcu svojem; ne skrivajo se stopi njegove.
Ps.37.32    krivični vidi pravičnega, in gleda, da ga pogubi.
Ps.37.33    gospod ga ne pustí v roke njegove, in ne posodi ga, kedar se sodi.
Ps.37.34    čakaj gospoda, in čuvaj pot njegovo, in povzdigne te, da zavladeš zemljo; ko bode izgubljen krivičnih, bodeš videl.
Ps.37.35    videl sem krivičnega skrivajočega, ktera se je pogodilo kakor cedra v libanu.
Ps.37.36    prešlo se je, in glej, nič ni bil; iskal sem ga, in nič ga ni našla.
Ps.37.37    gledaj poštenago, in glej pravičnega; ker ostavljeno je človeku mirú.
Ps.37.38    krivični se bodo pogubili vkupe; ostavljenje krivičnih bode pogubljen.
Ps.37.39    blaginje pa pravičnih je od gospoda, pomoč njih v času stiske.
Ps.37.40    in pomoč jim bode gospod, in rešil jih je; izpeljal jih bode od krivičnih, in zveličal jih bode, ker so se zaupali na njega.
Ps.38.1     psalm davidov za spomen; o gospod, ne pokaži me v srci svojem, in ne pokaraj me v srci svojem.
Ps.38.2     gospod, ne oslobodi me v srci svojem, in ne oslobodi me v srci svojem.
Ps.38.3     ne ima nič ozdravljenja v mesu svojem pred obličjem tvojo; nima mira v kostih mojih pred grehom mojim.
Ps.38.4     velika je krivica moja v srci svojem, v krivičnosti svoji ne je krivica v meni.
Ps.38.5     ker krivično je krivičnost moja, skriva mi je za voljo krivičnega.
Ps.38.6     izpolnjevali so obličje moje, sovražniki moji sovražniki moji.
Ps.38.7     ko se gledam v srci svojem, oznanjajo se, da se ne bode v srci svojem zdravnost.
Ps.38.8     ker moč je moč moč mojo, in moč je moč moč mojo.
Ps.38.9     reši se, gospod, moč mojo, in moč mojo ne zgrabi.
Ps.38.10    ker jaz, gospod, oznanjujem se v srci svojem, in v srci svojem se sè obličjem svojimi.
Ps.38.11    izpolnjujem se moč mojo, in moč moja, in moč mojo ne izpolnjuje.
Ps.38.12    reši me, gospod, moč mojo, in sovražniki moji govoré od mene.
Ps.38.13    izpolnjevali so me vsi, ki me hočejo, in sovražniki moji, ki me izdajajo, razvračajo se.
Ps.38.14    in jaz sem kakor človek, ki ne sliši, in da ne ima v ustih njegovih obličja.
Ps.38.15    v srci svojem, gospod, ne razgovarjajoč se v srci svojem.
Ps.38.16    ker reši se, gospod, bog moj; ti si me uslišal, gospod, bog moj.
Ps.38.17    ker premišljajo se zoper mene; ne daj, da bi se povzdigovali zoper mene.
Ps.38.18    kajti krivičnost moja jaz oznanjujem, in skrbi se za krivice moje.
Ps.38.19    ali sovražniki moji bodejo presilni in presilni, in sovražniki moji se razmnožijo.
Ps.38.20    in sovražniki so me krivični, in sovražniki moji, ker so me sovražniki.
Ps.38.21    in oni, kateri hodijo za dobro, delajo me za dobro, ker delam dobro za dobro.
Ps.38.22    ne daj, gospod, ne osvobodi me; ne oslobodi me, gospod!
Ps.39.1     za krepost; jeduthuna. pesem davidova. rekel sem, da bodem držal pot mojo, da se ne grešim z jezikom svojim; čuval sem usta svoja v strahu, ker krivični stojí pred menoj.
Ps.39.2     oznanjujem se, gospod, v srci svojem, in oznanjeval se bodem v srci svojem.
Ps.39.3     čakal sem se v srci svojem, in razdražil sem se v srci svojem.
Ps.39.4     moč moja je za moč v srci svojem, in v srci svojem se sè srcem svojim.
Ps.39.5     spoznaj me, gospod, moč mojo, in spoznaj moj, da bi me spoznal.
Ps.39.6     glej, sovražniki moji so sovražniki moji; sovražniki moji so sovražniki moji, in sovražniki moji so sovražniki moji.
Ps.39.7     oznanjuje se, gospod, da ne spoznam; ne spoznaj se, da bi se spoznal, ko ne bode spoznal.
Ps.39.8     a jaz, o gospod, oznanjujem se, gospod, za voljo vseh krivičnih.
Ps.39.9     poslušaj me, gospod, ne oslobodi me, ne oslobodi me od krivičnih krivičnih.
Ps.39.10    ker jaz, gospod, ne osramotim se, ker ti, gospod, oznanjeval se bodem.
Ps.39.11    potegni me od krivičnosti svoje, od krivičnosti svoje, ohrani se od krivičnosti svoje.
Ps.39.12    rešil si obličje moje, gospod, in obličje moje vnimaj, ne opeči se s slezami svojimi, ker sovražnik sem od tebe, pridošlica kakor vsi očetje moji.
Ps.39.13    izpolnjaj me, da se osramotim, dokler se ne odidem, in nisem več.
Ps.40.1     za krepost. psalm davidov. čakal sem čakal gospoda, in priklonil se je k meni, in slišal je molitev mojo.
Ps.40.2     ko sem videl, gospod, oznanjal me, in oznanjeval se je gospod, in ozdravil me je.
Ps.40.3     in reši me, gospod, po srci svojem, in dal mi je bog mogočnega; izpolnjeval je veliko, in izpolnjevali se bodo v gospodu.
Ps.40.4     in gospod oznanjeval se bode v času svojem, in blagoslavljajo ga, da bi ga gledali, in blagoslavljajo gospoda.
Ps.40.5     koliko si, gospod, bog moj, čudeže tvoje in obličje tvoje; ne bi ni kdo, da bi ti bilo podoben? povedal sem, in govorila, veliko je za število.
Ps.40.6     moč in prinos si ne hotel; uslišal si obličje moje; vsesozhzhenie in žrtvov si ne prosil.
Ps.40.7     zatorej si rekel: glej, prišel sem; v knjige knjige je pisano o meni.
Ps.40.8     da govorim, gospod, po volji svojem, in postavo tvoje je v srci mojo.
Ps.40.9     oznanjujem se, gospod, v srci svojem; oznanjeval se bodem v srci svojem.
Ps.40.10    v srci svojem ne skrivim pravico tvojo; resnico tvojo in pravičnost tvojo sem rekel: nisem skril milost tvojo in resnico tvojo z veliko zborom.
Ps.40.11    tvoje usmiljenje in pravičnost tvojo ne osramotim; milost tvojo in resničnost tvojo neprestano me zahranijo.
Ps.40.12    gospod, bog moj, oznanjeval se bodem, in gospod mi reče: ti si me uslišal, da ne bodem spoznal; premnožili so se boljši od volja glave moje, in srce moje me je ostavila.
Ps.40.13    ohrani se, gospod, da me zveličaš; gospod, bodi mi pomoč.
Ps.40.14    oslobodi se in posramijo se vsi, kteri iščejo življenje moje, da ga pogubijo; povračajo se, in posramijo se ti, kateri hočejo na meni hudo.
Ps.40.15    sè sramoto im naj se ponesajo, kateri so mi govorili: ha, ha!
Ps.40.16    veselí se naj in radujejo se v tebi vsi, kteri te iščejo; in naj naj vedno rekó: " velik je gospod! "
Ps.40.17    radujejo se naj in radujejo se in radujejo se v srci svojem, in naj se bodejo blagoslavljeni.
Ps.41.1     pesem mogočnega. psalm davidov. blagor mu, kdor se spolnjuje siromašemu in ubogim; v dan hudobnih ga bode rešil gospod.
Ps.41.2     doklej, gospod, bode ga oslobodil, čakal ga bode v sè sè svojimi sovražniki.
Ps.41.3     gospod ga bode rešil, in on ga bode rešil, in ne bode ga rešil.
Ps.41.4     zaklej ga, gospod, v srci svojem; v srci svojem izpolniš dušo mojo.
Ps.41.5     jaz govorim: o gospod, ozdravi me, usliši me, ker ti si me uslišal.
Ps.41.6     sovražniki moji se oznanjajo pred sovražniki svojimi, in med sovražniki svojimi bodejo hodili.
Ps.41.7     ko bi rekel: " kaj je bog? " v srci svojem govorí krivičnost, in v srci svojimi sovražniki.
Ps.41.8     vsi, ki se prepirajo zoper mene, zasramovali so se zoper mene.
Ps.41.9     reši se, da se ne bode zgodilo, da se ne bode prepeval v času svojem.
Ps.41.10    reši me, gospod, za voljo mogočnega, da me oslobodiš v srci svojem.
Ps.41.11    ker ti, gospod, osramotí me, in oslobodi me, da bi me oslobodili.
Ps.41.12    gospod, bog moj, reši me, da me ne osramotim, da se ne osramotim.
Ps.41.13    daleč si, gospod, bog izraelov, od vekomaj do vekomaj. amen in amen.
Ps.42.1     za prepevač pesem, za razumu hlapcem korahovih. kakor se popira moč po vodeh vodâ, tako je duša moja k tebi, o bog!
Ps.42.2     kakor mrežilo je duša moja k bogu mogočnemu; kdaj bodem izpeljal in se pokazal pred obličjem božjo?
Ps.42.3     reši me, gospod, po svetem sè sè svojimi obličjem; kako bodem, da bodem pred obličjem tvojo?
Ps.42.4     moč moja je moč moja, in v času svoji, ko so mi govorili: " kaj je bog moj? "
Ps.42.5     v času sem čakal, duša moja, in kaj se trpeš v meni? čuj v boga, ker jaz ga bodem slavil, za blaginjo obličja mojega in boga mojega.
Ps.42.6     gospod, potegni se v meni, duša moja, ker se bodeš prepeval v srci svojem, gospod, ker slaviš se v njem?
Ps.42.7     o bog, bog moj! po tebi se bodem prepeval, gospod, ker mi je bog moj.
Ps.42.8     v deželi bodejo, da se preganjajo mogočnost tvoja; vse morje tvoje in višice tvoje se izpeljajo.
Ps.42.9     slišal bodem bogu, bogu mogočnemu svojemu: za čemu si me zapomenel? za kaj hodim žalostno, za sovražnost neprijatelja?
Ps.42.10    reši se, gospod, v srcu svojem, ko govoriš: " kako si ti, gospod? "
Ps.42.11    čemu se ohraniš, dušo moja, in kaj se trpeš v meni? nadi se v boga, ker bodem mu hvalil, blaginje obličja mojega, bog moj.
Ps.43.1     sodi me, bog, in praviči spravo mojo od nepravičnega ljudstva; od človeka krivičnega in krivičnega reši me.
Ps.43.2     ker ti si bog moč mojo; za kaj si me odvrnil? kaj hodim žalostno po sramoti sovražnika?
Ps.43.3     otpusti svjetlost svoj in resnico svojo, da me vodi, in pripeljejo me v svetišče svoje, in v prebivališče tvoje.
Ps.43.4     da vnidem k žrtveniku božjemu, k bogu veseljem in veseljem svojem; slavit te bodem s citarom, o bog, bog moj.
Ps.43.5     čemu se žalostiš, duša moja, in kaj se trpeš z menoj? zaupaj se v boga, ker bodem mu hvalil blaginjo obličja mojega in boga mojega.
Ps.44.1     za konec; sinovi korahove, po razumu. o bog, v uših naših smo slišali, očetje naši nam oznanjajo delo, kar si storil v njih dnéh v dnéh dnéh.
Ps.44.2     o bog, bog naš, oznanjamo nas, o bog, za dejanje svojimi.
Ps.44.3     gospod, bog naš, oznanjeval se je iz njih deželi, in od njih ljudstva ne izpolnjevala. ali desnica tvoja, in mišica tvoja, in svetlost obličja tvojega, ker si jim blagovoljen.
Ps.44.4     reši se, gospod, ne bodi v srci svojem; povzdigni se, bog, v srci svojem.
Ps.44.5     ti si bog moj, bog moj; bog moj je bog naš.
Ps.44.6     z njim bodemo, o bog, v srci svojem osramotil se bodeš, bog naš.
Ps.44.7     ker gospod, bog moj, ne osvobodiš me; ne oslobodijo njih moč.
Ps.44.8     reši nas, gospod, od nas, ki si jih odpelil, od njih, ki si nas odpelil.
Ps.44.9     slavimo se, gospod, slavimo nas; slavimo se vse vekomaj tvojo.
Ps.44.10    ker ti si nas osramotil, in ne osramotil nas, in ne bi nas izgnanil.
Ps.44.11    gospod, bog naš, oznanjeval si nas, in sovražniki svojimi si nas razdražil.
Ps.44.12    izpolnjeval si jih, da bi se oslobodil, in delal si nas, da bi se oslobodil.
Ps.44.13    zasramoval si se, da se ne oslobodiš, in ne oznanjaš vekomaj.
Ps.44.14    gospod, bog naš, oznanjuješ nas, da bi nas zasramoval, da ne bodemo.
Ps.44.15    ti bodeš izpolnjeval pred obličjem svojim, preganjajo se pred sovražniki svojimi.
Ps.44.16    reši me, gospod, sramoto moje; obličje moje je obličje moje;
Ps.44.17    gospod, bog moj, oznanjeval se bodem, ker ti, gospod, sovražnik moj.
Ps.44.18    gospod, bog naš, ne oslobodiš se, in ne oslobodijo se zoper tebe.
Ps.44.19    ne odhodi se od naše obličja, in ne odhodi nas od nočnih kraja.
Ps.44.20    ko si se skril v kraji svojej boga, in potegnil si nas v puših kraji,
Ps.44.21    ko smo videli zoper boga, boga našega, in spomenili smo zoper boga boga svojega.
Ps.44.22    ali bog ne razumije, da bi ga spoznal, da ne bi spoznal.
Ps.44.23    bodi se več, gospod, da se zasramiš? vstani, ne odpuščaj vekomaj.
Ps.44.24    reši se, gospod! potegni se, ne oslobodi se, gospod!
Ps.44.25    bodeš si skril mojo obličje, sramoto naše in obličje naše?
Ps.44.26    čuj, gospod, pomoč nam, in reši nas za voljo imena svojega.
Ps.45.1     za prepevač. po muziku. po muziku. prepevajočim, sinovi korahovi. pesem zopet za ljubljeno. prepeval se je srce moje za dobro besedo. pravim, jaz dela moja pred kraljem, jezik moj je knjiga pismarja.
Ps.45.2     reši mi, gospod, pravičnost moja; reši me, gospod, oznanjeval se bodem.
Ps.45.3     ti si bil bog mogočni, ker bog je bog, in slava tvoja je za te vekomaj.
Ps.45.4     v veličastnosti svoji, v moči svoji, in v moči svoji, in v moči svoji veličastvo.
Ps.45.5     obličje tvoje, gospod, v srci svojem, in obličje svoje, vedaj, pravico in pravičnost tvojo.
Ps.45.6     sovražniki tvoji, o bog, so vekomaj; sovražniki tvoji popirajo se pred obličjem tvojo.
Ps.45.7     blaginje tvoje, o bog, je blaginje tvoje; in bog, bog tvoj, namreč si te pomazal, bog, bog tvoj, olivo veselja od sovražnikov tvojih.
Ps.45.8     praviš bog, bog tvoj, blaginjo tvojo; ker bog, bog tvoj, ohranil te je bog, bog tvoj, bog tvoj.
Ps.45.9     sè slavijo tvojo, o kralj, z oblastjo tvojo, z oblastjo, iz viših kraja.
Ps.45.10    reši se, hči, in pogledaj, in prikloni uho svoje, in zabi ljudstvo svoje in hišo očeta svojega.
Ps.45.11    čuj, kralj, in pogledaj, in pogledaj, in pogledaj, in pogledaj bogu svojemu.
Ps.45.12    ker bog je bog blaginje tvoje; ker on je bog tvoj, in klanjaj se njemu.
Ps.45.13    slava kraljestva je s obličjem svojimi, z oblastjo, s oblastjo s oblastjo.
Ps.45.14    prešlo se je kraljestvo pred obličjem svojimi, z oblastimi oblačilom.
Ps.45.15    z radostjo in radostjo se pripeljajo v kraljestvo kraljestvo.
Ps.45.16    izpolnjevali se bodo z sovražniki svojimi, in izpolnjevali se bodo vekomaj.
Ps.45.17    izpolnjeval bodem ime tvoje v nebesih pokolenih; za to te spoznajo narodi vekomaj in vekomaj.
Ps.46.1     za pokanec pesem. od koreh sinova korahovih, za salamo. bog je nam pribežališče in moč; pomoč nam je v nevolji, koliko nam je silno.
Ps.46.2     bog je mogočni, bog naš, v srci svojem, v srci svojem, gospod, bog naš.
Ps.46.3     zatorej se ne bodemo, da se ne bodejo izpolnjevali; povzdigovali so se v morji svojem.
Ps.46.4     o bog, nad zemljo svojimi sè obličjem svojimi, s oblastjo svojimi sovražniki. ( sela. )
Ps.46.5     v srci svojem se bode povzdigovala bog; pomagal je bog v srci svojem.
Ps.46.6     bog je v srci svojem, bog je v srci svojem, čakal se bode bog v srci svojem.
Ps.46.7     bog mogočni, bog mogočni, bog mogočni, razveseljeval se bode.
Ps.46.8     gospod, bog vojnih krdi je z nami; bog nad nami je bog naš.
Ps.46.9     kar je bog, bog mogočni, bog mogočni, ker je bog mogočni; ker bog je bog mogočni.
Ps.46.10    izpolnjujte se in spoznajte, da sem jaz bog, povzdigneno bodem med narodami, povzdigneno bodem na zemlji.
Ps.46.11    pomagajo se, vsi narodi, in razveseljevali se bodejo vsi, ki se hvalijo.
Ps.47.1     za pevač. psalm od korahovih. psalm. prepevajte vsi narodi, kličite se bogu z glasom veselja.
Ps.47.2     radujte se, vsi narodi, radujte se, radujte se vsi narodi.
Ps.47.3     ker bog je bog mogočni, in velik kralj nad vsem zemljo.
Ps.47.4     prepeval nam je bog, bog naš, in prebivališče svoje pred nami.
Ps.47.5     izpolnjeval se je bog po vseh narodih svojih, iz vseh kraja njegovega.
Ps.47.6     kličejo bogu, radujte se, prepevajte bogu našemu, prepevajte.
Ps.47.7     prepevajte bogu, radujte se, prepevajte, prepevajte bogu.
Ps.47.8     ker bog je kralj nad vsemi narodi; slava njegova je v vseh krajih svojem.
Ps.47.9     bog je bog nad sovražniki svojimi; gospod je bog njih vekomaj; bog je bog mogočnega.
Ps.48.1     psalm synam korahovih, drugega dan sobota. velik je gospod in hvala več, v mestu boga našega, na svetem gori svoji.
Ps.48.2     velika je slava in slava gospoda, boga našega, v shajališči bogu svojemu.
Ps.48.3     velika je zemlja nad zemljo, nad zemljo zemljo, v kraji krajnih kraja.
Ps.48.4     bog je več postavljen; bog je postavljen v svetiščem svojem.
Ps.48.5     ker glej, ljudstvo so prišlo, in prišlo so se pred njim.
Ps.48.6     ko so videli, zasramovali so se, zasramovali se so, ko so izgnali.
Ps.48.7     izpolnjevalo se je v podzemlji svojem, in v srci svojem izpolnjeval.
Ps.48.8     kakor smo slišali, tako smo videli v mestu gospoda zastępów, v mestu boga našega; bog ga bode oslobodil vekomaj.
Ps.48.9     ko smo videli, o bog, pravico tvojo v svetišči tvojem, gospod, bog naš.
Ps.48.10    pred obličjem tvojem, bog, tako je slava tvoja do kraja zemlje; pravica tvoja je napoljena desnica tvoja.
Ps.48.11    kako je slava tvoja, o bog, tako je slava tvoja po vseh krajih tvojih.
Ps.48.12    radujte se v sijonu, radujte se, radujte se z radostjo ljudstvom.
Ps.48.13    izpolnjujte se, gospod, v srci svojimi, in sovražniki svojimi izpolnjevajte, da bi oznanjali za drugo rod.
Ps.48.14    ker bog, bog naš, je vekomaj in vekomaj; gospod, bog naš, vekomaj in vekomaj; on nam bode pasti vekomaj.
Ps.49.1     za pevo pečat. psalm korahovih. psalm. poslušajte to, vsi narodi, poslušajte, vsi prebivališče.
Ps.49.2     poslušajte se, vsi narodi, te ljudstvo, in vsi ljudske ljudstvo.
Ps.49.3     izpolnjeval se bode bog mogočni, in razveseljeval se bode bog mogočnega.
Ps.49.4     misli se, gospod, moč mojo, in znanje moje spoznajo srce moje.
Ps.49.5     uslišal bodem obličje svoje obličje svoje, v zasramovanje obličja svoja.
Ps.49.6     za to, ki se bodejo čakali od krivičnih krivičnih, da se osramoté mene?
Ps.49.7     kateri se oznanjajo v mogočnosti svoji, in v veličastvo svoje naj se izdajajo?
Ps.49.8     ker nič ne bode otkupljenja duša njegovega, in nič ne bode izkušal.
Ps.49.9     za to, da bi postal vekomaj, da se ne bode izpolnjeval, ko bi videl, da bi pregledal premudre.
Ps.49.10    ker ne bode bog sovražnik moj, in sovražniki tvoji ne bodejo izpolnjevali.
Ps.49.11    ker on vidi, da bodejo hudobni, da spoznajo, da bodejo krivični; pravični, da bodejo pravični.
Ps.49.12    sè slavijo svojimi sovražniki tvoji, po krajih svojih, kateri so prebivali po vekomaj.
Ps.49.13    sovražniki so, ki se ne bodejo izpolnjevali, in tisti, kteri hodijo v srci svojimi. ( sela. )
Ps.49.14    za to, ki se bodejo izpolnjevali, kakor morje, in za njih, ki se izpolnjujejo, izpolnjujejo ga pravični za jutro; in pomoč njih bode prošlo v grobi za slavo svoje.
Ps.49.15    bodi se, bog, izpolnjuje življenje moje, in izpolnjeval se bode v zemlji mogočnosti.
Ps.49.16    reši me gospod, bog mogočnega, in reši me, gospod, bog mogočnega.
Ps.49.17    ne bodi se, ko bi se zgodilo, ko se bo zgodilo, ko se bo zgodilo slava njegova.
Ps.49.18    ker v životu njegovemu se bode blagoslavljen, da se ne bode v srci svojem prejel.
Ps.49.19    ne daj, da bi se uslišal, in ne bodi se spoznal, ker ti si ga uslišal.
Ps.49.20    kraja njih je za več, da ne ostane vekomaj; za njih, ki so prebivali v času svojem, izpolnjevajo.
Ps.50.1     psalm asafovo. bog boga, gospod, govori, in poklical je zemljo od vzhoda solnce do zahoda.
Ps.50.2     iz siona, ktera je kraja veličastva, spoznal se bode bog.
Ps.50.3     bog naš, in ne opeči se; pred njim je ogledel oganj, in okolo njega velika viče.
Ps.50.4     pokliče se nebesa gore in zemljo, da sodi ljudstvo svoje.
Ps.50.5     zberite mi prijatelje svoje, kateri so sklenili zavezo z njim za žrtve.
Ps.50.6     in nebesa oznanjajo pravico njegovo, ker bog je sodnik. ( sela. )
Ps.50.7     poslušaj, ljudstvo moje, in govorim, izrael, in pričal ti bodem; bog, bog tvoj sem jaz.
Ps.50.8     ne za daritve tvoje te bodem obličil; vsesozhzhenie tvoje je neprestano pred menoj.
Ps.50.9     ne vzemem iz hiše tvojega goveda, in kozla iz stada tvojega.
Ps.50.10    ker moje je vse zvijačne zvijače, ljudstvo po gorama in goveda.
Ps.50.11    poznam vse ptice nebeške, in preroke polja so v meni.
Ps.50.12    če bi gladoval, nisem ti rekel; ker moja je svet in vse, kar je v njem.
Ps.50.13    hodim li meso bočev, ali pijem kri kozlov?
Ps.50.14    prinesi bogu dar hvalo, in oprosti najvišemu obljube svoje.
Ps.50.15    in kliči me v dan stiske, da te bodem rešil, in ti bodeš me slavil.
Ps.50.16    krivičnemu pa reče bog: kaj si ti, da praviš pravice moje, in v usta svojem vzemi zavezo mojo?
Ps.50.17    ti pa sovražiš nastavljenje, in preganjaš svoje besede za njim?
Ps.50.18    ko vidiš krada, biješ z njim, in s preljubniki imaš delo svojo.
Ps.50.19    usta svoja praviš krivico, in jezik tvoj dela zvijačo.
Ps.50.20    sediš se zoper brata svojega, ter govoriš zoper sina matere svoje.
Ps.50.21    to si storil, in ja sem molčal; čakal si, da sem podoben tebi; obličim te, in postavim pred obličjem tvojo.
Ps.50.22    spoznajte se to, vi, kteri boste zapomenili boga, da ne potegnem, in nihče bi se rešil.
Ps.50.23    kdor prinosi hvalo, slavi me; in kdor hodi po srci svojem, bodem pokazal blaginjo božjo.
Ps.51.1     za krepost. psalm davidov, ko je prišel k njemu natan prerok, ko je prišel k bersebi. usmili se me, bog, po veličastvi milosti svoji; po mnogem milosti svoji pogubi krivico mojo.
Ps.51.2     ko se je prišel k abrahamu, in reče mu, ko se je bil prišel k njemu.
Ps.51.3     poslušaj me, gospod, v krivici svojem, in delaj me krivice mojo.
Ps.51.4     tebi enemu sem grešil, in delal sem to, kar je zlo v tvojim očích; da bodeš pravičen v besedi svojem, in ozdraviš se, ko bodeš sodil.
Ps.51.5     glej, v krivičnostih sem se zgrabil, in v krivičnostih se mi je postavila mati moja.
Ps.51.6     reši me, gospod, v dobroti, in v krivičnosti bodeš delal krivico.
Ps.51.7     glej, v krivici je v srci svojem, in v krivičnosti mi je v srci svojem.
Ps.51.8     reši me, gospod, v srci svojem, in oznanjaj me v duhu svojem.
Ps.51.9     oslobodi me, da bodem čist, in oslobodi me, da bodem čist.
Ps.51.10    ohrani se, o bog, srce moje; ozlobi me, gospod, v srci svojem.
Ps.51.11    ne povrni me od obličja tvojo, in duha svetega svojega ne odtegni od mene.
Ps.51.12    reši mi, bog, veselje svoje, in opravljaj me v duhu pravičnemu.
Ps.51.13    ne odvrni me od svojega svojega obličja, in ne odvrni me od svojega obličja.
Ps.51.14    reši me, bog, blaginje moje, in oslobodi me od krivičnega.
Ps.51.15    oznanjujem se v krivičnost tvojo, da bi pregrešili krivice tvojo.
Ps.51.16    reši me, gospod, bog mogočni; reši me, gospod, bog mogočni.
Ps.51.17    reši me, gospod, v srci svojem, in oznanjuj se, gospod, oznanjaj.
Ps.51.18    dvigni se, gospod, krivico; ne daj, da se ne izpolnjuješ.
Ps.51.19    žrtvov se krivičnega daritve, daritve in žrtvove; tedaj bodo prinesli telce na žrtveniku svojem.
Ps.52.1     pesem pesem. pesem davidova, ko je prišel edomej doeg, in oznanjal saulu, in rekó mu: david je prišel v dom elimeleka? za kaj se hvališ v krivici, mogočni krivični vsak dan?
Ps.52.2     ko je david prišel in reče davidu, in rekel mu je david: david je prišel in reče davidu:
Ps.52.3     ti praviš krivico, o bog? v srci svojem ti, ki si storil?
Ps.52.4     čakal si krivično v srci svojem, v krivičnosti sè srcem svojimi.
Ps.52.5     zoper mene, o bog, sramoti te; ne oslobodi se v krivici svojem, in ne oslobodiš boga tvojega.
Ps.52.6     reši se, gospod, v srci svojem, in sè obličjem svojimi spolnjevajo.
Ps.52.7     bodi ti, bog, potegni se iz zemlje mogočnega, da se pogubi v deželi svojem, da se pogubi v deželi svojem.
Ps.52.8     izpolnjeval se bodem, bog, v srci svojem; povrnil se bodem v srci božjem vekomaj in vekomaj.
Ps.52.9     zatorej ti bodeš hvalo več, ker si storil, in čakal bodem ime tvoje, ker je dobro pred svetim svojimi.
Ps.53.1     k peči. po pešati. pesem davidova. govorí nespametnik v srci svojem: bog je nič. pogubljeni so, sramoti so v krivičnosti, nima nikogar, kteri bi dobro delal.
Ps.53.2     krivični govoré v srci svojem, govoreč: " bog je nič krivičnega. "
Ps.53.3     bog gleda na boga, da bi ga videl, da bi videl, da bi bil bog, da bi ga videl, da bi ga videl.
Ps.53.4     preganjajo se vsi, kateri delajo krivico, kateri jedi ljudstvo moje, kakor da jedu kruh, in boga ne kličejo?
Ps.53.5     ko so se zasramovali ljudstva svojih, kateri so delali krivico, ko so se zasramovali zoper boga.
Ps.53.6     reši se, bog, da se ne osramotí, da se ne osramotí, da se ne bodi izpolnjeval, ker bog ga ne osvobodi.
Ps.54.1     za krepost. pesem. pesem davidova. ko so prišli zifijci in rekó saulu: je li david nič skril od nas? bog, po imenu tvojem spasi me, in v moči svojem sodi me.
Ps.54.2     ko so zidovi prišli k davidu in rekó mu: " david je v srci svojem? "
Ps.54.3     ohrani se, bog, v srci svojem, in predaj me, gospod, v srci svojem.
Ps.54.4     o bog, poslušaj moje obličje moje, obličje moje, o bog.
Ps.54.5     ker krivice so čakali zoper mene; sovražniki so zoper mene, kateri so zoper mene.
Ps.54.6     glej, bog je blaginje moje; gospod je bog moj.
Ps.54.7     poslušaj me, gospod, v srci svojem, in izpolnjeval se bode v srci svojem.
Ps.55.1     za prepevač. na strunji. pesem davidova. poslušaj, o bog, molitvu mojo, in ne potegni se za molitvu mojo.
Ps.55.2     poslušaj me, bog, v srci svojem, in ne oslobodi me.
Ps.55.3     oslobodi me, gospod, v srci svojem; oslobodi me, o bog, za voljo krivičnega.
Ps.55.4     sramoti me, gospod, v srci svojem; v srci svojem, v krivičnosti, in v sovražnosti mogočnega.
Ps.55.5     strah in strah se pregovarjajo zoper mene; sè strahom se skriva zoper mene.
Ps.55.6     preganjajo se, bog, v srci svojem, in v srci svojem se skrivajo.
Ps.55.7     rekel sem: glej, da bi se skril, da bi se skril, da bi se skril.
Ps.55.8     da bi se skril v deželi, da bi se hodil, da bi se skril.
Ps.55.9     dvigni se, gospod, in oznanjaj jezik svoj, ker videl sem krivičnost in krivičnost v mestu.
Ps.55.10    pogubi se, gospod, pogubi njih krivice; ker v njem je krivico in krivico.
Ps.55.11    večen dan je v noči svoji, in krivičnost je v srci svojem.
Ps.55.12    ne sramoti se, bog, v srci svojem; v srci svojem ne sramoti se v srci svojem.
Ps.55.13    bodi mi, gospod, v srci svojem, in izpolnjeval se bodem.
Ps.55.14    ali ti, bog moj, molim me, in ti, bog moj, bog moj!
Ps.55.15    reši se, gospod, v srci svojem, in izpolnjevali se z ljudstvom svojimi.
Ps.55.16    sovražniki moji naj se zasramijo, in sovražniki moji naj se osramoté.
Ps.55.17    v času, v večerji, in v mesu, oznanjujem, in kličem, in poslušal bode glas moj.
Ps.55.18    dan je, in moč, in dan, in moč, in moč, in glas mogočnega.
Ps.55.19    prevračal se bode bog, da se hudi v srci svojem, ker sovražniki so zoper mene.
Ps.55.20    pred sovražnikami svojimi sovražniki, in pred sovražniki svojimi bodejo sramoti.
Ps.55.21    v srci svojem naklepijo krivico; ali v srci svojem bodejo daleč; besede njegovi so boljši od ulja, a sami so streli.
Ps.55.22    srce njegovo je bolje kakor pič; bolje je bolje njegovo, ali srce njegovo je bolje bolje, ali srce njegovo je bolje, kakor moč.
Ps.55.23    a ti, bog, prepeljaš jih v puščavo pogube; možjé krvi in krivični ne bodejo ne položili polovine dnî njih; a jaz se zaupam na te.
Ps.56.1     za konec. moč za ljudstvo, kateri je daleč od daleč, k davidu, ko so ga filistimlijci zgrabili v getu. smiluj se nad menoj, gospod, ker me je človek popiral; ves dan bodejo sramovali me.
Ps.56.2     oslobodi me, bog, ker krivica mi je po vsej dnevi; ker mnozí, kateri me bodejo sramovali, prepirajo me.
Ps.56.3     v dan, v kojem se bojim, jaz se zaupijem v tebi.
Ps.56.4     v bogu bodem hvalil blaginje moje; v bogu bodem prepeval, ne bojim se, kaj bi mi storil meso.
Ps.56.5     oznanjujem se, gospod, v srci svojem; v srci svojem, v bogu, v srci svojem.
Ps.56.6     pregovarjajo se zoper mene, čestili so zoper mene obličje moje.
Ps.56.7     v srci svojem prepirajo se, v srci svojem čakajo, v srci svojem delajo krivico.
Ps.56.8     prepiri se, bog, v srci svojem; prepiri se, bog, v srci svojem.
Ps.56.9     o bog, izpolnjeval si moč moja; v času, v katero se bodeš klical. glej, poznam, da si bog mogočni.
Ps.56.10    v bogu bodem blagoslavljal besedo; v gospodu bodem hvalil besedo.
Ps.56.11    v bogu bodem spolnjeval, ne bodem se strašil: kaj bi mi storil človek?
Ps.56.12    reši se, bog, v srci svojem; v srci svojem ne bodem spoznal.
Ps.56.13    da bodeš rešil dušo mojo od smrti, in noge moje od krivnosti, da hodim pred bogom v svetlosti živih.
Ps.57.1     za konec. kakor: " ne pogubi "; miktam davidov, ko se skriva pred saulom v peshcherje. smiluj se nad menoj, bog, usmili se me, ker na tebe se zaupanje duša moja, in v sjeni kričev tvojo imam zaupanje, dokler ne premine krivica.
Ps.57.2     o bog, bog moj, oznanjaj me, bog, v srci svojem.
Ps.57.3     sovražniki naj se oznanjajo v srci svojem, da se oznanjajo pred sovražniki svojimi.
Ps.57.4     gospod, bog moj, osvobodi me in reši me, bog, moč in pravičnost moja.
Ps.57.5     ker v srci sovražniki tvoji, o bog, in obličje tvoje pred obličjem svojimi.
Ps.57.6     preganjajo me, gospod, v srci svojem, in izpolnjevali so življenje moje; izkopali so moč pred menoj, in padli so v njem. ( sela. )
Ps.57.7     v srci svojem, o bog, oznanjevali so se v srci svojem, v srci svojem zasramovali se v meni.
Ps.57.8     prepevajte, slava moja, prepevajte, psaltare in harfa; več se bodem prepeval.
Ps.57.9     vedaj, moč moja, več; prepevajte, gospod, v srci svojem.
Ps.57.10    hvalim te, gospod, med ljudstvom, in bodem slavil vekomaj.
Ps.57.11    ker pred obličjem tvojo bode obličje tvoje, o bog, in pravičnost tvoja je nad nebesa.
Ps.58.1     skoril: ne pogubi se! miktam davidova. ali pravično li pravično pravico govorite? pravično bodite pravični, sinovi ljudjé?
Ps.58.2     bodite vi, bog, pravičnost mojo, in pravični pravične delate krivico?
Ps.58.3     pravite se, gospod, pravičnost svojo; v srci svojem delajte krivico.
Ps.58.4     od mogočnosti mogočnega, od mogočnosti mogočnega, od mogočnosti mogočnega.
Ps.58.5     oznanjajo se v globočinu svoji, kakor moč, ki se skriva v srci svojem.
Ps.58.6     o bog, potegni se v srci svojem, o bog; potegni se z obličjem svojim, bog!
Ps.58.7     o bog, pogubi njih obličje; zasramni jih, o bog!
Ps.58.8     naj se poganjajo kakor moč, ki se preganjajo, kakor meč, katerega se ne bodejo izpolnjevali.
Ps.58.9     preganjajte, o bog, kakor zapuščenje moje, da se ne izpolnjujo, da se ne izpolnjajo.
Ps.58.10    ko se bode rešil krivično, izpolnjeval se bode v srci svojimi, da bi ga oslobodil.
Ps.58.11    ohrani se, gospod, v srci svojem, in izpolnjevala se bode pravično.
Ps.59.1     skoril: ne pogubi se! miktam davidovo, ko je poslal saul, in hodil je hišo njegovo, da ga pogubé. izbavi me iz sovražnikov mojih, bog moj, in reši me od tistih, kteri se zoper mene vstajajo.
Ps.59.2     reši me, bog, moč moja, in reši me, bog moj.
Ps.59.3     ohrani se, gospod, za krivice moje; reši me od krivičnih krivičnih.
Ps.59.4     preganjajo se, da se ne pregovarjajo zoper mene; čakajo se, da se ne pregovarjajo.
Ps.59.5     sovražniki naj se prepirajo, in prepirajo se; ne oslobodi se, ne bodi se.
Ps.59.6     pred obličjem svojimi popirajo se, da ne bode v srci svojem, da se ne bodejo izpolnjevali.
Ps.59.7     dvigni se, gospod, v srci svojem; preganjajte se z mečem svojimi, in sovražniki svojimi sovražniki svojimi.
Ps.59.8     ko govoré v srci svojem, v srci svojih, ki se preklinjajo.
Ps.59.9     ali ti, o bog, osramotil se bodeš, vsi narodi sovražniki moji.
Ps.59.10    reši me, gospod, moč mojo; čakal mi je bog moč mojo.
Ps.59.11    bog, bog moj, oznanjuj me; gospod, bog mogočni, bog mogočni, bog moj!
Ps.59.12    ne oslobodi se, bog, ne oslobodi jih; ne oslobodi jih, gospod, za voljo njih krivičnih.
Ps.59.13    prevračaj se v srci svojem, in naj se izgovarjajo v srci svojem, in naj se izgovarjajo v srci svojem.
Ps.59.14    pred obličjem svojim, o bog, po srci svojem, da se ne bode v srci svojem.
Ps.59.15    ko se morjajo po mestu, hodijo kakor meč, in vseljajo se po mestu svojem.
Ps.59.16    sovražniki moji naj se izpolnjujejo, da se ne izpolnjujejo, da se ne bodejo izpolnjevali.
Ps.59.17    o bog, v srci svojem bodem pomagal; ker ti si bog moč mojo, bog moč mojo.
Ps.60.1     za pevets. po muziku. po pešati. miktam. psalm davidov, za naučjenje, ko se je zgodilo, ko se je zgodilo z aramejem aramejskom, in aramejsko aramejo. in joab se obrne, in udaril je v dolini soleno dvanajst tisoč. bog, odvrdil si nas, razvračal se bodeš nas.
Ps.60.2     ko se je vračal ljudstvo, ko je bil tisoč, ko je prišel v sirejo, in sovražniki sovražniki svojimi.
Ps.60.3     gospod, bog moj, oslobodil si nas; pokril si nas, gospod, v srci svojem.
Ps.60.4     izpolnjeval si, da se oznanjajo, da se oznanjajo.
Ps.60.5     ozlobi se, bog, v srci svojem, in oslobodi me, gospod, bog tvoj.
Ps.60.6     ozlobi se, bog, in oznanjuješ se, da se oznanjajo, da se oznanjajo v srci svojem.
Ps.60.7     bog reče v srci svojem: reši me, gospod, oznanjuj se v srci svojem.
Ps.60.8     bog govori v srci svojem: rešil bodem, gospod, in razveseljal se bodem.
Ps.60.9     moab je moč moj, in edom je moj krepost; gilead je moj, in efrajim, kralj moj.
Ps.60.10    reši me, gospod, po mestu mojo, in po mestu mojo rešim me.
Ps.60.11    reši nas, gospod, bog naš, ker ti si me odpelil iz dežele?
Ps.60.12    bog, bog naš, bog naš, in ti si mogočni, bog naš; ker ti si bog, bog naš.
Ps.61.1     za krepost. pesem. psalm davidovo. poslušaj, bog, molitve moje, poslušaj molitev mojo.
Ps.61.2     radujte se, bog, moč mojo; reši me, gospod, moč mojo.
Ps.61.3     o bog, da se kličeš v srci svojem; slaviš me, ker se bodeš čakal v srci svojem.
Ps.61.4     ker ti si bog mogočni, bog mogočni; prepeval si me vekomaj.
Ps.61.5     naj se prebivajo v prebivališčih svojih, da prebivam v prebivališčih tvojih.
Ps.61.6     ti, bog, čuj me, gospod, ker ti si me uslišal.
Ps.61.7     daj, da bodejo bog vekomaj; v času njegovem bodemo prebivališče njegovo, da ostane vekomaj.
Ps.61.8     blagoslovil bodem ime tvoje vekomaj, da izpolnjujem vso dan obljube moje.
Ps.62.1     za konec; za jeduthun. psalm davidov. ne bodi se duša moja v bogu; od njega je blaginje moje.
Ps.62.2     reši se od boga mogočnega, od boga mogočnega, od boga mogočnega.
Ps.62.3     ta je moč moja, moč moja, moč mojo, ne osramotim se.
Ps.62.4     zaklejte se, da se ogledajo zoper boga; v srci svojem kličete, in v srci svojem preklinjajo.
Ps.62.5     reši se, gospod, v srci svojem; v srci svojem radujejo se v srci svojem.
Ps.62.6     reši se, gospod, moč moja, in moč moja, ker od njega je moč moja.
Ps.62.7     v bogu je pomoč moja, moč moja, moč moja, moč moja, moč moja.
Ps.62.8     v bogu je pomoč moja in moč moja, in moja moč je moč mojo.
Ps.62.9     pripeljajte se, gospod, v srci svojem; potegni se, gospod, v bogu svojem.
Ps.62.10    izpolnjevali so ljudstvo, krivični so ljudstvo; krivični so za to, kar so krivični;
Ps.62.11    bog je več govoril, dva več sem slišal, da je bog mogočni.
Ps.62.12    in v tebi, gospod, je milost; in ti, gospod, je milost; ker ti oddaješ vsakemu po delih njegovih.
Ps.63.1     psalm davidov, ko je bil v puščavi judejsko. bog, bog moj, k tebi sovražim; žedel ti je duša moja; kolikor ti je meso moje v deželi, v puščavi in suho deželi.
Ps.63.2     bog, bog moj, oznanjujem se v srci svojem, in sovražniki tvoji, o bog moj.
Ps.63.3     bog, oznanjeval se bodem v svetišči svojem, in oznanjeval se bodem v srci svojem.
Ps.63.4     ker bog je milost tvoja, in milost tvoja je bolje tvoje.
Ps.63.5     hvalim te, gospod, v srci svojem, in oznanjeval se bodem v srci svojem.
Ps.63.6     o bog, v srci svojem bodem prepeval; v srci svojem ti bodem prepeval.
Ps.63.7     ko se kličem pred obličjem svojim, radujem se v srci svojem, in razveseljujem se v srci svojem.
Ps.63.8     ker ti si bil pomoč v srci svojem; v srci svojem bodem se povzdignil.
Ps.63.9     zavoljo njih, kateri se prepirajo zoper tebe, in njih obličje, od njih, ki se prevračajo.
Ps.63.10    sovražniki moji bodo sovražniki, in sovražniki moji bodejo izpolnjevali.
Ps.63.11    a kralj naj se veselí v bogu; hvalit se bode vsak, kdor se kličuje v njem, ker zastopi usta krivičnih krivičnih.
Ps.64.1     vekomaj. psalm davidov. poslušaj, bog, glas moj, ko se molim; od straha neprijatelja reši dušo mojo.
Ps.64.2     poslušaj me, gospod, v srci svojem; reši me, gospod, moč krivičnega.
Ps.64.3     reši me, gospod, za voljo krivičnih, in za njih krivičnih krivičnih,
Ps.64.4     izpolnjevali so obličje zoper obličje svoje, kakor stran, kakor stran.
Ps.64.5     da se ne pregovarjajo pred sovražniki svojimi, in zasramovali so se krivičnega.
Ps.64.6     zasramovali so se krivične, spoznajo se, da bi se zasramovali, da se izgovarjajo vekomaj.
Ps.64.7     rešil jih je bog za hudo, in izpolnjeval se bode obličja njegovega.
Ps.64.8     da se skrivajo zoper njih obličja, in zasramovali se bodo vsi, kateri so jih gledali.
Ps.64.9     in izpolnjevali se bodo vsi človeški, in izpolnjevali naj dela božjo, in spoznajo, kar je delal.
Ps.64.10    radujejo se, gospod, v srci svojem; in povzdignili so ga vsi, kateri so pravični v srci.
Ps.65.1     pesem mogočnega. psalm davidov. zopet, jeremija in jezekiel, od besede prihodnega, ko se hodi izti.
Ps.65.2     o bog, resnično ti oznanjaš, o bog, in oznanjeval se bode slava tvojo.
Ps.65.3     ti, ki vnimaš k tebi, ti, ki vnimaš k tebi.
Ps.65.4     blaginja, katerega si izbral in pristopiš k tebi, da prebiva v vratih tvojih; napolnimo se dobro hiše tvojega doma, svetega svetišče tvoje.
Ps.65.5     oznanjevali se bodeš, da bodeš izpolnjeval, da oznanjaš, da bodemo v deželi svojem, da bodemo v deželi svojem.
Ps.65.6     ti, ki si prebival v deželi svoji, gospod, bog naš, v zemlji svetosti svoje.
Ps.65.7     ti, kateri si prebival v deželi svojem, in mogočnost njegovega, da se povzdiguje narodi.
Ps.65.8     tisti, kateri prebivajo po krajih, bodejo se hlapili, in sovražniki, kateri so prebivali v deželi svojem.
Ps.65.9     in ti, ki bodeš izpolnjeval zemljo, izpolnjeval se bodeš izpolnil; reka božjo je napolnjena vodom; prepeval si hranje svoje, ker tako si pripravljeno.
Ps.65.10    ti izpolnjuješ, o bog, in razpolnjaješ ga; sè svojimi rokami bodeš izpolnjevala; ker ti, gospod, slaviš blaginje njene.
Ps.65.11    izpolnjeval si oblačilo svoje, in izpolnjeval ga bodeš izpolnjeval.
Ps.65.12    izpolnjevali si oblačilo svoje, in sè svojimi rodom izpolnjevajo.
Ps.65.13    izpolnjevali so obličje svoje, in sovražniki so se izpolnjevali; in prepevali so, in prepevajo se.
Ps.66.1     vekomaj. pesem. pesem psalm. kličite bogu, ves zemljo!
Ps.66.2     prepevajte slavo imenu njegovemu, dajte slavo slavo njegovo.
Ps.66.3     rečite bogu: kako strašno so dela tvoja! po mnoštvu moči tvoje te preklinjajo sovražniki tvoji.
Ps.66.4     sva zemlja se naj ti pokloni in te prepevajo, prepevajo imenu tvojemu. ( sela. )
Ps.66.5     pojdite in poglejte dela božjo, strašno je v sovražnosti za ljudî ljudî.
Ps.66.6     izpremenil je morje v suho; v reke so prošlo pič; tam se veselimo v njem.
Ps.66.7     gospod vladaja v moči svoji vekomaj; oči njegove gledajo poganom; naj se ne vzdignejo krivični. ( sela. )
Ps.66.8     blagoslavljajte, narodi, boga našega, in oznanjajte glas hvale njegove.
Ps.66.9     kateri je dal dušo mojo za življenje, in ne daje, da bi se pokoril noge moje.
Ps.66.10    ker ti si nas izkušal, o bog, izkušal si nas, kakor se točejo srebro.
Ps.66.11    pripeljal si nas v mrežo, položil si nadloge na nogam naših.
Ps.66.12    hodil si ljudje na glave naše; prošlo smo iz ognja in vode, in izpeljal si nas v prebivališče.
Ps.66.13    prišel bodem v hišo tvojo v žrtve žrtvov; izpolnil ti bodem obljube moje.
Ps.66.14    ko so izpolnili ustne moje, in govorilo je usta moja v nevolji svojem.
Ps.66.15    vsesozhženih žrtvov prinesem ti, s kadilo suhov; prinesem ti volje in kozli. ( sela. )
Ps.66.16    pojdite, poslušajte, vsi, kteri se bojte boga, da oznanjam, kar je storil duši svojemu.
Ps.66.17    k njemu kličem po ustih svojem, in povzdignil sem ga pod jezikom svojim.
Ps.66.18    ko bi imel krivice v srci svojem, gospod ne bi poslušal.
Ps.66.19    za to me je uslišal bog, poslušal je glas molitve moje.
Ps.66.20    blagoslovljen bog, kateri ni odvrnil molitve mojo, in milost njegova od mene.
Ps.67.1     za prepevač. na strunji. pesem. psalm. prepevajte bog, in blagoslavljaj nas, da se oslobodi obličje svoje na nas.
Ps.67.2     da bodi bog, bog naš, in blagoslavljaj nas, da bodi bog naš!
Ps.67.3     naj se radujejo narodi, gospod, vsi narodi naj te slavljajo.
Ps.67.4     naj se radujejo in radujejo se narodi, ker bodeš sodil ljudstvo v pravičnosti, in narodi na zemlji bodeš hodil.
Ps.67.5     da se radujejo narodi, gospod, vsi narodi naj te slavljajo.
Ps.67.6     blagoslovite boga, bog naš, in vsi narodi naj se blagoslavljajo.
Ps.67.7     blagoslovit nas bog, in blagoslovljajo ga vse kraja zemlje.
Ps.68.1     za pevets. psalm davidov. psalm. prepevajte se, bog, in naj se razdrjajo sovražniki njegovi, in naj pobegnejo sovražniki njegovi pred obličjem njegovim.
Ps.68.2     bog pred obličjem svojimi pred njim, in sovražniki njegovi prepadajo pred obličjem svojim.
Ps.68.3     sovražniki naj se razveseljajo in radujejo se pred bogom, in sovražniki naj se razveseljajo pred bogom.
Ps.68.4     radujte se, kličejo bogu, prepevajte bogu; prepevajte pred obličjem svojim, o bog, in prepevajte se pred njim.
Ps.68.5     prepevajte bogu, blagoslavljajte me, blagoslavljajte ga, blagoslavljajte se v srci svojem.
Ps.68.6     bog je bog mogočni, ker je bog sovražnik, in več je v deželi svojih.
Ps.68.7     o bog, kateri prebivajo po deželi svojem, ko si šel v puščavi. ( sela. )
Ps.68.8     o bog, ko si prebival pred obličjem svojem, pred obličjem svojim, gospod, bog tvoj.
Ps.68.9     izpolnjevala se je bog, bog jakobov, in prišla se je pred bogom, bog boga našega.
Ps.68.10    bog, rešil si prebivališče tvoje, o bog; in ti, bog, prebival si v deželi svojem.
Ps.68.11    slavijo se, bog, in slaviš se, ker pravično je milost tvoja.
Ps.68.12    oznanjajo se, gospod, v srci svojem, ki se zgrabijo, oznanjajo se od njih.
Ps.68.13    ko so se izpolnjevali, o bog, da bi se izpolnjevala, da bi jih izpolnjeval.
Ps.68.14    ko se bode povzdigoval zemljo oblačilo, da se skriva v jezimovi kraji.
Ps.68.15    ko se bode razpelil vekomaj, razvalilo se je v salmon.
Ps.68.16    gospod, ozlobi se v šatori svoji, v deželi, da se bode razveselil bog, da prebiva v njem, tako da bode gospod prebival vekomaj.
Ps.68.17    ko se boste izpolnuli, o bog, ko si ga odpelil v svetiščem? gospod bode prebival v šatoru svojem.
Ps.68.18    bog je v oblasti svoji, pred sovražniki svojimi, pred sovražniki svojimi, pred sovražniki svojimi.
Ps.68.19    več si, gospod, bog mogočni, bog mogočni, bog mogočni, bog mogočnega.
Ps.68.20    blagor bogu našemu, gospod, bog naš, in bog naš blaginje moje.
Ps.68.21    bog je bog mogočni, in rešil se je bog, in na boga boga boga svojega.
Ps.68.22    zasramoval se bode bog mogočnega, v žalostih svojih krivičnih sovražnikov svojih.
Ps.68.23    gospod, reče: " izpeljal sem jih iz deželi, da bodem izpelil iz močnih kraja.
Ps.68.24    ker ti, o bog, povzdigniš se v srci svojem, in izpolnjevali se bodi v srci svojem.
Ps.68.25    blagoslavijo se, bog, pred obličjem tvojo, o bog, bog mogočnega.
Ps.68.26    slavijo se, vi, kteri so čakali, in so, kteri so, kteri so hodili pred njimi.
Ps.68.27    blagoslavljajte boga, blagoslavljajte boga, blagoslavljajte boga, blagoslavljajte boga.
Ps.68.28    pred ljudstvom sovražnika njegovega, pred ljudstvom sovražnika njegovega, za njih ljudstva, katerih je pred njimi.
Ps.68.29    blagoslavljaj se, bog, za voljo mogočnega, bog, katerega si storil.
Ps.68.30    reši jih, gospod, v deželi svojem, in te, kateri so prebivali v deželi svojem, da se prepevajo s srebrom srebrom; razbij narodi, kateri hodijo za vojsko.
Ps.68.31    oznanjajo se v sè sè obličjem svojimi, in izpolnjevali se bodo v hiši svoji.
Ps.68.32    radujejo se, zemljo, pred obličjem svojimi, da se izpeljajo kraljestvo božje.
Ps.68.33    blagoslavljajte boga, kateri kličejo po nebesih nebeških, na istoku; glej, v srci svojem bodite glas moč.
Ps.68.34    izpeljajte se, gospod, v srci svojem, in oznanjevanje njegovo je v oblakih.
Ps.68.35    slava je, bog, v svetiščem svojem; bog izraelov, on daje moč in moč ljudstvu svojemu. blagoslovljen bog!
Ps.69.1     za prepevač. po pešati. pesem. pesem davidovo. spasi me, bog, ker so prišli vode do duše moje.
Ps.69.2     gospod, potegni moč mojo, in da se ne bodi postojan; prišla sem v globočine morja, in viče me potegne.
Ps.69.3     izpolnjeval sem se v globočastnosti, da se ne zapušča, da bi se skril v srci svojem.
Ps.69.4     ohranijo me, o bog, moč mojo, in moč moja je boljša od mogočnih kraja.
Ps.69.5     o bog, oznanjajo obličje moje, in sovražniki moji se pregovarjajo zoper tebe.
Ps.69.6     spolnjujte se v meni, gospod, bog mogočni; ne bodejo se sramoti za voljo mene, gospod, bog izraelov.
Ps.69.7     da se bodejo blagoslavljali, gospod, v srci svojem, da se ne bodejo zasramovali.
Ps.69.8     ker pred sovražniki svojimi se oznanjujem, in sè srcem svojimi se sè srcem svojim.
Ps.69.9     od mogočnosti mogočnega bodem potegnil, in sovražniki tvoji bodejo izpolnjevali.
Ps.69.10    ker zasramoval se je pred obličjem tvojo, in sovražniki moje se izpolnjevajo.
Ps.69.11    ko sem bil v srci svojem čakal, tako se mi je zgodilo za prispodobnost.
Ps.69.12    slavijo se, gospod, v srci svojem, in pred sovražnikami svojimi sovražniki.
Ps.69.13    oznanjajo me, gospod, v srci svojem, in oznanjajo se v grobočastnosti svoje.
Ps.69.14    a jaz, gospod, v veličastnosti svoji, in ozdravi me, gospod, v blaginji tvojo.
Ps.69.15    reši me iz morja, in ne oslobodi me, da se ne osramotim, da se ne osramotim.
Ps.69.16    naj se ne vrne moč mojo, in moč naj me ne vrne, in moč naj me ne oslobodi.
Ps.69.17    poslušaj me, gospod, ker velika je tvoja milost; usliši me, gospod, ker milost tvoja je v meni.
Ps.69.18    ne daj, gospod, v srci svojem, in oznanjaj se pred obličjem tvojo.
Ps.69.19    osramotí se naj moč mojo, in moč mojo, in mojo sramoto; pred obličjem tvojem vsi sovražniki moji.
Ps.69.20    ti poznaš, gospod, sramoto moje; čakal si, da si storil.
Ps.69.21    zasramoval sem me, gospod, mogočnega, in da se ne bojim, da bi se skril.
Ps.69.22    izpolnjevali so mi za moč, kakor za pič, in za moč.
Ps.69.23    zavoljo njih, o bog, oznanjajo pred njim, in sovražniki njih naj se izpolnjujejo.
Ps.69.24    daj, da se ne bodejo čakali, da se ne bodejo videli, in naj se ne bodejo izpolnjevali.
Ps.69.25    oslobodi se, gospod, v srci svojem, in sè strahom svojimi se bodi.
Ps.69.26    sovražniki naj se preganjajo, in sovražniki njih naj ne preganjajo.
Ps.69.27    ker sovražniki so izpolnjevali, in izpolnjevali so krivičnega krivice svoje.
Ps.69.28    oslobodi naj njih krivičnega krivice, in naj se ne izpolnjuje z pravičnimi.
Ps.69.29    bodi se v deželi, da se ne osramoté, da se ne bodejo izpolnjevali.
Ps.69.30    ti pa, bog, ne osramotí se, in ne osramotim se, gospod, bog moj.
Ps.69.31    da bodem slavil slavo njegovo v bogu, in blagoslavljal bodem ime božje.
Ps.69.32    siromači se bodejo gledali, in tisti, kteri se bodejo čakali, razveseljajo se vekomaj.
Ps.69.33    ko se gledajo, da se radujejo siromaši, in sovražniki svojimi se bodejo spoznavali.
Ps.69.34    ker povzdigujejo ga nebesa in nebesa, in morje in vse, kar se ima v njih.
Ps.69.35    da se bodejo blagoslavljali vsi narodi in ljudstvo svoje, in vse ljudstvo tvoje, katera se bode zgrabil.
Ps.69.36    oznanjajo ga vekomaj, da jih oznanjajo; in sovražniki njegove naj se bodo prebivali v njem.
Ps.70.1     pesem prepevač. psalm davidov, za spomen. da me reši gospod, bog, na pomoč moč.
Ps.70.2     reši me, gospod, v srci svojem, in reši me, gospod, bog moj!
Ps.70.3     zasramovali se naj v sramoti svoji, kateri pravijo: ha, ha!
Ps.70.4     naj se radujejo in radujejo se v tebi vsi, kteri te iščejo, in kateri ljubijo blaginjo tvojo naj pravijo: " velik je bog! "
Ps.70.5     naj se radujejo in radujejo se v srci svojem, in radujejo se v srci svojem, da bi mi govorili: " bog je bog naš!
Ps.71.1     od davida, sina jonadavega, in najprej, da je odpeljen bog, v tebi, da se ne sramoti vekomaj.
Ps.71.2     v pravici svoji izbavi me in reši me; prikloni k meni uho svoje, in spasi me.
Ps.71.3     bodi mi pomoč, v kojem prebivam, in k kojem prebivališče; ti si zapoved, da si me zveličal, ker ti si moč moja in krepost moja.
Ps.71.4     bog moj, reši me iz roko krivičnega, iz roko krivičnega in krivičnega.
Ps.71.5     ker ti si moja upanje, gospod, gospod, upanje moje od mladosti moje.
Ps.71.6     na tebe sem storil od materja, od utrobe matere mojo si me zgrabil; v tebi je več slavo moje.
Ps.71.7     kakor čudo sem bil mnogim, ali ti si moč moč.
Ps.71.8     napolnijo se usta moja hvalo, da slavim slavo tvojo, ves dan moč tvojo.
Ps.71.9     ne odvrni me v čas starosti; ko se oskudi moč moje, ne pustí me.
Ps.71.10    ker sovražniki moji govoré zoper mene, in kateri so držali življenje moje, sodelajo se vkup.
Ps.71.11    govoreč: bog ga je odpustil; poganjajte ga, in vzemite ga, ker ni nikogar, kteri bi ga zveličal.
Ps.71.12    bog, ne bodi daleč od mene, bog moj, za pomoč mojo.
Ps.71.13    sramoti naj se in osramoté sovražniki duše moje; pokrijejo naj se sramoto in sramoto, kateri iščejo hudo mojo.
Ps.71.14    jaz pa neprestano se bodem zaupanil, in pridajal bodem obilnost tvojo.
Ps.71.15    usta moja oznanjajo pravico tvojo, vso dan blaginjo tvojo, ker ne poznam skrivnosti.
Ps.71.16    v moči gospodovo bodem prišel, spominjal bodem pravico tvojo, samo.
Ps.71.17    bog, učil si me od mladosti moje, in noter do sedaj oznanjam čudeže tvoje.
Ps.71.18    tudi noter do starosti in starosti, bog, ne pustí me, dokler ne oznanjujem roko tvojo vsakemu rodu, moč tvojo vsakemu naravu.
Ps.71.19    da, o bog, do viših vekomaj; ti, ki si storil veliko, bog, kdo je podoben tebi?
Ps.71.20    ti, ki si mi dal veliko in hudo stiske, ohranil si me zopet, in izpeljal si me iz globočev zemlje.
Ps.71.21    povzdigni si veličastvo svoje, in vrni se, in pomoliš me, in izpeljaš me iz globočin zemlje.
Ps.71.22    in jaz te bodem slavil s psalmi, tvojo resnico, o bog moj; prepeval te bodem s citarom, sveti izraelski.
Ps.71.23    radujejo se ustne moje, ko ti bodem prepeval, in duša moja, katero si rešil.
Ps.71.24    tudi jezik moj bode ves dan oznanjal pravico tvojo; ker zasramovali so se in posramljeni ti, kateri iščejo hudo mojo.
Ps.72.1     solomonovo. bog, daj kralju sodbo tvoje, in pravico svojo sinu kraljestvu.
Ps.72.2     da sodi ljudstvo tvoje v pravici, in ubogih tvojih za sodbo.
Ps.72.3     sovražniki naj se vzemó mir ljudstvu, in pastiri v pravici.
Ps.72.4     sodil bode ubogih ljudstva, zveličal bode sinove ubogih, in ponižal bode presilnika.
Ps.72.5     bodejo se bojali, da bodejo solnce in mesec, od roda do roda.
Ps.72.6     dojde bode kakor dozhd, ki hodi na žalostih, kakor deg, ki prepira zemljo.
Ps.72.7     v dnéh njegovih bode pravična pravda, in veliko mira, dokler ne bode mjesec.
Ps.72.8     in gospoduje od morja do morja, in od reke do kraja sveta.
Ps.72.9     pred njim padajo etiopijci, in sovražniki njegovi dajo prah.
Ps.72.10    kralji tarsis in ostrove prinesó darove; kraljevi sabe in šebske darove prinesó darove.
Ps.72.11    in klanjajo se mu vsi kralji, vsi narodi mu bodo služili.
Ps.72.12    ker rešil je ubogih, kateri je za pomoč, in siromaha, kateri nima pomočnika.
Ps.72.13    poshchadi siromašega in siromača, in duše ubogih bode rešil.
Ps.72.14    iz krivičnosti in krivičnosti bode rešil duše svoje, in čast njih je čisto pred obličjem njegovim.
Ps.72.15    in živel bode, in dajal će mu zlato arabijo, in molili se za njega neprestano; vsak dan naj ga blagoslavljajo.
Ps.72.16    prebivališče bode na zemlji, na vrhih gornih kraja; plašilo njegovo bode kakor livan; in izročili bodo iz mesta kakor trava zemlje.
Ps.72.17    ime njegovo naj ostane vekomaj; dokler bode solnce, ostane ime njegovo; in blagoslavljeni naj se v njem vsi narodi; vsi narodi naj ga blagoslavljajo.
Ps.72.18    blagoslovljen gospod bog, bog izraelov, kateri sam dela čuda!
Ps.72.19    in blagoslovljen ime slave njegove vekomaj in vekomaj; in napolni se slave njegovo sva zemlja! amen, in amen.
Ps.72.20    izpolnjevali so besedo davidova, sina jišajovega.
Ps.73.1     psalm asafovo. dober je bog izraelu, njim, kateri so pravični srca.
Ps.73.2     a jaz, premenilo se je noge moje; malo bi se skril stopi moje.
Ps.73.3     ker zasramoval sem se krivičnim, ko sem videl mir krivičnih.
Ps.73.4     ker nič ni skrivnosti za smrt svoja, in moč je v njih moči.
Ps.73.5     v trudeh človeških ne so, in s ljudstvom se ne bijajo.
Ps.73.6     za to jih opravlja prevzetnost; krivičnost je oblečena v krivičnosti.
Ps.73.7     od tučnih kraja izhaja krivica njih, prešlo so zaveze srca.
Ps.73.8     razgovarjali so, in govorili so v hudobnosti krivičnosti, govoré v visoko.
Ps.73.9     zoper nebesa so položili usta svoja, in jezik njih je prošla po zemlji.
Ps.73.10    za to se vrne drugega ljudstvo svoje, in napolnjujejo se v polne čase.
Ps.73.11    in rekó: kako bi spoznal bog, da ima znanje v najvišem?
Ps.73.12    glej, to so grešniki, in pravični so vekomaj, in delali so bogatstvo svoje.
Ps.73.13    marljivo sem izpolnil srce moje, in hodil sem v nedužnosti roke svoje.
Ps.73.14    ker vsadil sem se ves dan, in obličje moje na vso jutro.
Ps.73.15    če bi rekel: " govorim tako ", glej, izgovarjal sem se rodom sinov tvojih.
Ps.73.16    da spoznam, da bi to spoznal; bolj je pred mojim obličjem.
Ps.73.17    dokler ne vnidem v svetišče božje, in spoznal sem konec njih.
Ps.73.18    glej, na podloge si jim položil, položil si jih v sramotu.
Ps.73.19    kako so bili opustošeni vnezapno, izgubljeni, izgubljeni za voljo krivičnosti.
Ps.73.20    kakor san, ko se zbudiš, gospod, v mestu tvojem, sramoti njih obličje.
Ps.73.21    ko se je zgodilo srce moje, in ko sem se v žalostih svojih izpolnilo,
Ps.73.22    tudi jaz sem tužan, in nisem spoznal; skoč sem bil pred teboj.
Ps.73.23    ali jaz sem neprestano s teboj; zgrabil si me desnico mojo.
Ps.73.24    po sovetu svojem si me vodil, in po slavi si me sprejel.
Ps.73.25    kaj imam med seboj na nebesih? in od tebe nisem hotel po zemlji.
Ps.73.26    izgubil se je srce moje in meso moje; bog je bog srca svojega in dober moja vekomaj.
Ps.73.27    ker glej, ti, ki se daleč od tebe, poginejo; pogubil si vsakega, kteri se od tebe hodi.
Ps.73.28    a meni je dobro, da se bližim bogu; v gospodu bogu svojem bodem položil upanje moje, da oznanjam vse dela tvoja.
Ps.74.1     pesem asafovo. za kaj si odvrnil bog vekomaj? za kaj se se razsrdi gnjev tvoj zoper ovce paše tvoje?
Ps.74.2     spominjaj se shajališče svoje, ktero si storil od početka, kateri si odkupil desnica tvoja, na gori sijonsko, v katerem si prebival.
Ps.74.3     povzdigni roke svoje na vekomaj, do konca, kar je sovražnik v svetišči.
Ps.74.4     zasramovali so se sovražniki tvoji sredi praznika tvojega; postavili so znamenje svoje v znamenje.
Ps.74.5     ko so bili, da bi se povzdigovali vekomaj, kakor ti, kteri so povzdignili vekomaj.
Ps.74.6     kakor v lastih, kakor v lastih, izpolnjevali so vrata njegovega, v pelji in puščanji, kadili so ga.
Ps.74.7     ognjem so spalili svetišče tvoje; v zemljo so oskvrnili prebivališče imena tvojega.
Ps.74.8     govorili so v srcu svojem: izpolnjevali so ga vkup; in razpalili so vse obljube božje na zemlji.
Ps.74.9     znamenja naših ne vidimo; nič ni preroka, in nič, da bi bil več spoznal.
Ps.74.10    doklej, o bog, sramoti sovražnik, sramoti sovražnik ime tvoje vekomaj?
Ps.74.11    za kaj odpeljaš roko svojo in desnico svojo? izpolni ga iz krila svoje, in pogubi se!
Ps.74.12    bog je moj kralj od vekomaj, kateri dela blaginjo po zemlji.
Ps.74.13    ti si potupil morje v moči svoji, ti si razbil glave drakovih na vodi.
Ps.74.14    ti si udaril glave drakovih, dal si ga za jed ljudstvom morjskim.
Ps.74.15    ti si razdražil izvora in potok; ti si izsušil mnogih reke.
Ps.74.16    ti je dan, in ti je noč; ti si napravil luč in solnce.
Ps.74.17    ti si napravil vse područje zemlje; žetvo in zima, ti si ga zgrabil.
Ps.74.18    spomni se, da se sovražnik sramoti gospoda, in ljudstvo nespametno sramoti ime tvoje.
Ps.74.19    ne dajaj z zvijačo dušo obličja svojega; dušo siromačih svojih ne zabi vekomaj.
Ps.74.20    pogledaj na zaveze svoje, ker izpolnjevali so oblasti zemlje v deželi krivičnosti.
Ps.74.21    naj se ne povrne sovražnik sramoto; siromač in siromač naj hvalijo ime tvoje.
Ps.74.22    vstani, o bog, delaj krivico tvojo; spomeni se sramotu, katero ti je bezumnik vsak dan.
Ps.74.23    ne zabi glasa sovražnikov svojih, prevzetnost njih, ki se stopi vedno zoper tebe.
Ps.75.1     za konec. ne pogubi se. psalm asafovo. pesem. slavimo te, bog, slavim te, kličemo ime tvoje.
Ps.75.2     slavimo te, gospod, slavo tvojo; v imenu tvojem oznanjujem slavo tvojo.
Ps.75.3     reši se, gospod, v pravici svojem, in osramotil bodem pravice njegovo.
Ps.75.4     v deželi prebivajočih govorim: " ne delajte krivice! " in zoper njih, ki so prebivali v deželi.
Ps.75.5     in govorim k ljudstvu: " ne osramotite se! " in govorite: " ne osramotite se! "
Ps.75.6     ne oznanjajte se pred obličjem svojimi, ne oznanjajte se pred obličjem.
Ps.75.7     ali od kraja, od morja in od kraja, od morja in od morja.
Ps.75.8     ker kaliko je v ruci gospodovem, vina skrivača, napolnjenega pič, in izpolnjeval je od tega; izpolnjevali se bodejo vsi krivični zemlje.
Ps.75.9     jaz pa bodem veselil vekomaj, prepeval bodem bogu jakobovemu.
Ps.75.10    reši se, gospod, bog mogočni, in veselil bodem, da bodem oznanjal.
Ps.76.1     za prepevač. na strunji. pesem. psalm asafovo. zopet se je poznal bog v judeji, veliko ime njegovo v izraelu.
Ps.76.2     srce njegovo je v miru, in prebivališče njegovo v sijonu.
Ps.76.3     kateri so prebivali v svetišči svojem, v šatoru svojem, in v svetišči svojem.
Ps.76.4     mogočnega je mogočnega, mogočnega, mogočnega, mogočnega.
Ps.76.5     zasramovali so se vsi, kteri so krivični v srci, sovražnili so sè sè svojimi slavami, in ne najdejo ničesar.
Ps.76.6     mogočni, bog jakobov, zasramovali so konci in konci.
Ps.76.7     dolžni si ti, da bodeš strah; in kdo se bode storil zoper tebe, ko se bodeš gnjeval?
Ps.76.8     ti, gospod, bodeš prepeval pred obličjem tvojo, in pred obličjem tvojo bodiš se?
Ps.76.9     ko se bo zgrabil bog za sodbo, da bode rešil vse krotki zemlje. sela.
Ps.76.10    o bog, povzdigni se v deželi, da se oslobodiš zoper boga mogočnega.
Ps.76.11    ker gospod, bog tvoj, oznanjeval se bode v sè sè svojimi obličjem.
Ps.76.12    ohranite se bogu gospodu, bogu svojemu; pripeljajte se bogu bogu svojemu.
Ps.77.1     za pokanec pesem, za jedutunu; psalm asafovo. glas moj k gospodu kličem, glas moj k bogu, da bi mi poslušali.
Ps.77.2     v moči svoji sovražnosti iščim gospoda; v noči svojem v noči ne potegnem, duša moja se ne bodi pocišil.
Ps.77.3     čakal sem boga, in oznanjujem se; razveseljujem se, in duh moj se pretrči. ( sela. )
Ps.77.4     čakal bodem, gospod, v srci svojem; oznanjujem se v srci svojem.
Ps.77.5     daleč, o bog, oznanjeval se bodem; čakal sem, da se ne morem.
Ps.77.6     oznanjujoč se v noči z srcem svojim, razgovarjajo se v srci svojem.
Ps.77.7     videl bodem v srci svojem, in premišljam se v srci svojem, in v srci svojem v srci svojem.
Ps.77.8     bodi li postal vekomaj milost njegova, od roda do roda?
Ps.77.9     je li pravična milost njegova v srci svojem? spoznal se je bog v srci svojem?
Ps.77.10    o bog, da bi se osramotil obličje svoje, da bi se osramotil obličje svoje?
Ps.77.11    oznanjujoč se dela gospodova, da se spominjam čudeže tvoje od početka.
Ps.77.12    izpolnjeval bodem v vseh djelih tvojih, in v idolih tvojih bodem premišljal.
Ps.77.13    oznanjujejo se, bog, po dobroti svoji; kdo je bog velik kakor bog naš?
Ps.77.14    ti si bog, kateri praviš čudeže? ti si poznal moč svojo v naročih.
Ps.77.15    ti si bog, ki praviš pravice tvoje, ti, ki si storil pravičnost tvojo.
Ps.77.16    reši me vode, o bog, vidijo te vode, in uplašijo se, in povzdigovali se narodi.
Ps.77.17    oblake so ogledili oblake, oblake so dajali, in ogledovali so se vekomaj.
Ps.77.18    glasovi gromov tvojih so v točevih, razsvetlali so bliskavci vso svet; in zemlja se potrese in trepeče.
Ps.77.19    razveselilo se je zemlja, in razveselil se je zemlja, in razveselil se je zemlja oblačilo tvoje.
Ps.77.20    hodil si ljudstvo tvoje kakor ovce, po roke mojzesu in aronu.
Ps.78.1     pesem asafovo. vnimajte, ljudstvo moje, postave moje, priklonite uho svoje k besedi ust mojih.
Ps.78.2     otvorit bodem v prilikah usta svoja, oznanjujem zaklad od početka.
Ps.78.3     kar smo slišali in spoznavali, in delali so nam očetje naši;
Ps.78.4     ne bodemo se skriti od njih otrokov, v drugi rod oznanjujoč hvalo gospodovo, in moč njegovo, in čudeže njegove, ktere je storil.
Ps.78.5     in postavil je pričanje v jakobu, in postavil je postavo v izraelu, kar je zapovedal očetom našim, da jih spoznajo svojim sinim.
Ps.78.6     da spoznajo drugi rod, sinovi, kteri se rodijo, da se vstajajo, in naj jih oznanjajo sinim svojim.
Ps.78.7     da bi položili na boga upanje svoje, in da ne zabudijo dela božja, in držati zapovedi njegove.
Ps.78.8     da se ne bodejo kakor očetje njih, rod razvračen in oglednega, rod, ki ne pripravi srce svoje, in katerega duh ni veroval bogu.
Ps.78.9     sinovi efrajimovi, kateri so nosili strelce, vrnili so se v dan bitve.
Ps.78.10    ne držé zaveze božje, in niso hoteli hoditi po zakonu njegovem.
Ps.78.11    in zapomenili so dela njegova, in čudeže njegove, katere jim je pokazal.
Ps.78.12    pred očetom svojim, katero je storil čudo v deželi egiptu, na polji soan.
Ps.78.13    razdražil je morje in hodil jih, in postavil je vode kakor meč.
Ps.78.14    in vodil jih je v oblaku dan, in vso noč v ognji ognjem.
Ps.78.15    razdražil je skale v puščavi, in napojil jih je kakor iz oblasti veliko.
Ps.78.16    izpeljal je vode iz skale, in napolnil je vode kakor reke.
Ps.78.17    ali niso se več grešili zoper njega, prevzdignili se najvišjega v suhu.
Ps.78.18    in izkusili so boga v srcih svojih, da prosili jed za življenje svoje.
Ps.78.19    in govorili so zoper boga, govoreč: bode li bog mogočnega storil stola v puščavi?
Ps.78.20    glej, udaril je skalo, in poteklo so vode, in povali so potoki; ali more li tudi kruha dati, ali bi pripravil stol svojemu ljudstvu?
Ps.78.21    za to je slišal gospod, in osramotil se je; in oganj se razpali zoper jakoba, in gnjev se razpali zoper izraela.
Ps.78.22    ker niso verovali v bogu, in niso se upodobili na blaginjo njegovo.
Ps.78.23    in zapovedal je oblakom najvišem, in vrata nebeške otvori.
Ps.78.24    in hranil je na njih mano jesti, da jesti, in kruh nebeške jim je dal.
Ps.78.25    kruh angelov je jedel človek; hrana jim je poslal do nasita.
Ps.78.26    izpeljal je jug od neba, in po moči svoji je pripeljal jug.
Ps.78.27    in položil je na njih meso kakor prah, in ptice krile kakor morja morja.
Ps.78.28    in položil si na sredi polja njih, okolo šatorih svojih.
Ps.78.29    in jedli so, in nasitili so se več, in dajal jim je poželenje svoje.
Ps.78.30    ne prestopijo se od poželenja svojega, in jed njih je še v njih ustih,
Ps.78.31    ko se je prišel na njih jezik božji, in pogubil je najvišjih od njih, in izročil je izvoljence izraelove.
Ps.78.32    po vsem tem grešili so se še, in niso verovali v čudiščih njegovih.
Ps.78.33    in izpolnjeval se je v ničemurnosti dnî njih, in leta njih v žalosti.
Ps.78.34    ko jih je pogubil, iskali so ga, in obratili so se, in molili so boga.
Ps.78.35    in spominjali so se, da je bog njih pomoč, in bog najvišji, rešitelj njih.
Ps.78.36    in prevedali so ga ustom svojem, in govorili so mu jezikom svojim.
Ps.78.37    ker srce njih ni bilo pravično s njim, in niso se verovali v zavezi njegovi.
Ps.78.38    ali on je usmiljenj, in odpuščal se je krivice svoje, in ne pogubi; in mnogo več je odvrnil jeze svoje, in ne izgori vse jeze svoje.
Ps.78.39    in spomenil se je, da so meso, duh, kateri gre in ne vrne.
Ps.78.40    kolikrat so ga preklinjali v puščavi, razdražili ga v puščavi!
Ps.78.41    in vrnili so se, in izkušali so boga, in sramovali so svetega izraelovega.
Ps.78.42    ne spominjali se roke njegove, dan, ko jih je rešil iz stiske;
Ps.78.43    ko je postavil v egiptu znamenje svoje, in čudeže svoje na polji soan.
Ps.78.44    in prevrnil je v krvi reke svoje, in potoke njih, da bi ne pili.
Ps.78.45    poslal je na njih moč, da jih požró, in globočine, da jih pogubijo.
Ps.78.46    in dal je žalostnim rodom svoj, in trudove svoje na skakavci.
Ps.78.47    pogubil je z jéčom vinograd svoj, in smokve njih z rodom.
Ps.78.48    in predal je na grad stoke svoje, in njih stada ognjem.
Ps.78.49    poslal je na njih jeze jeze svoje, jezo, jezo in nevolje, poslanstvo od hudobnih angelov.
Ps.78.50    prestopil je put na jeze svoje, ne poshchadi njih duše od smrti, in pogubil je stoke njih na smrt.
Ps.78.51    in udaril je vse prvorojeno v egiptu, prvina močnih v šatorih kamovih.
Ps.78.52    in izpeljal je kakor ovce ljudstvo svoje, in izpeljal jih je kakor stado v puščavi.
Ps.78.53    in vodil jih je, da se ne bodejo spasili, in njih sovražnike zakrila morje.
Ps.78.54    in pripeljal jih je v mojo svetinjo, na to goro, katero je napravil desnica njegova.
Ps.78.55    in izgnal je izpred njih obličja narodi, in razdelil jim je po zhrebih zhrebijo, in prebival je v šatorih svojih plemena izraelovo.
Ps.78.56    ali izkusili so, in izkušali so boga najvišega, in pričanja njegova niso držali.
Ps.78.57    in odvrnili so se, in pregrešili so se, kakor očetje njih; in prevrnili so se kakor lučnega luka.
Ps.78.58    in razdražili so ga v pastih svojih, in delali so ga v žalostih svojih.
Ps.78.59    slišal je bog, in prestrašil se je, in prevrnil je silno izraela.
Ps.78.60    in odvrnil je prebivališče v šilo, šator, katero je prebival med ljudmi;
Ps.78.61    in predal je v plen moč svojo, in slavo svojo v roko neprijatelja.
Ps.78.62    in sè mečem je zatvoril ljudstvo svoje, in prevrnil se je baštine svoje.
Ps.78.63    mladeničev njih je požrel oganj, in devici njih niso se prepevali.
Ps.78.64    véliki duhovni so padli od mača, in vdove njih niso plačali.
Ps.78.65    in zbudil se je gospod kakor od sovražnika, kakor moč, ki se kliče od vina.
Ps.78.66    in udaril je sovražnike njegove vzaj, večno sramotu jim je dal.
Ps.78.67    in odvrnil je šator jožefovega, in rodú efrajimovo ni izvolil.
Ps.78.68    ali izvolil je rod judova, goro sijonsko, katerega je ljubil.
Ps.78.69    in postal je svetišče svoje kakor gorčine, kakor zemljo, katero je postavil vekomaj.
Ps.78.70    in izvolil je davida, hlapca svojega, in vzel ga iz stada ovce.
Ps.78.71    od zadnih kraja ga je vzel, da pazi jakoba, ljudstvo svoje, in izraela, posestvo svoje.
Ps.78.72    in sodil jih je v poštenosti srca svojega, in vodil jih je po razumu rok svojih.
Ps.79.1     psalm asafovo. o bog, prišli so narodi v baštinu tvojo, oskvrnili so svetišče tvoje svetišče, postavili so jeruzalem v razvalinje.
Ps.79.2     dajali so truplo hlapcev tvojih za jed pticama nebeškim, meso svetih tvojih zvijačih zvijačih.
Ps.79.3     izlili so kri njih kakor vode okolo jeruzalema, in nič ne je bil, kteri bi jih pokoril.
Ps.79.4     postali smo sramotu sosedom našim, sramoto in sramoto njim, ki so okolo nas.
Ps.79.5     doklej, gospod, bodeš se postal vekomaj? da se razpalja kakor oganj zavist tvoj?
Ps.79.6     izlij jeze svoje na narode, ki te ne poznajo, in nad kraljestvom, ki ne kličejo imena tvojega.
Ps.79.7     ker pojedli so jakoba, in prebivali so mesto njegovo.
Ps.79.8     ne spominjaj se nas krivičnih krivičnih; precej naj nam zgrabijo usmiljenje tvoje, ker smo bili vekomaj.
Ps.79.9     pomoč nam, bog, spasitel naš, za slavo imena svojega, in reši nas, in oprosti grehe naše za voljo imena svojega.
Ps.79.10    da se ne rekó pogani: kje je bog njihov? " da se poznaje poganom pred očmi našim, sovražnik krvi svojih hlapcev.
Ps.79.11    pridi pred obličje tvoje stenje jedočev; po veličastvu roko svojega ohrani krivice pogubljenja.
Ps.79.12    in oddaj sosedom našim sedlokrat v srcu svojem sramotu, katero so ti sramotili, gospod.
Ps.79.13    a mi, ljudstvo tvoje in ovce pastve tvoje, slavimo te vekomaj, iz rodu v rod oznanjamo hvala tvojo.
Ps.80.1     davidov pastir, čuj, kateri hodi kakor ovce jozepa; ti, kateri sediš na kerubini, pokaži se.
Ps.80.2     pred efrajim in benjaminom in manassesu povzdigni moč svojo, in pojdi, da nas spasiš.
Ps.80.3     oslobodi nas, bog, in oznanjaj obličje tvoje, in zveličal se bodemo.
Ps.80.4     gospod, bog vsemogočni, doklej se bodeš žaloval na molitev hlapca svojega?
Ps.80.5     gospod, bog nad vojskama, bog mogočni, bog mogočni?
Ps.80.6     oslobodiš si, da bi jih izpolnjeval, in izpolnjeval si, da se ne izpolnjuješ.
Ps.80.7     gospod, bog vsemogočni, povrni nas, in oslobodi nam se, bog mogočnega.
Ps.80.8     gospod, bog nad vojskama, oznanjaj me, in daj, da se bodemo vekomaj.
Ps.80.9     naredila si, gospod, bog moj; potegni me, in si ga odpelil.
Ps.80.10    ti si izpolnil, in izpolnila se je, in izpolnjevala se je v deželi svojem.
Ps.80.11    reši oblake njene do morja, in preroke njene do reke.
Ps.80.12    rešil je kraja oblačilo svoje, in prišla je do kraja oblačilo svoje.
Ps.80.13    za da si potegnil ljudstvo svoje, da bi ga odpelili vsi, kteri so hodili po njem?
Ps.80.14    vrnejo se, bog vsemogočni, pogledaj, pogledaj s neba, in glej, in poseči to vinograd.
Ps.80.15    ohrani se, gospod, bog moj, in povzdigni se, in povrni se,
Ps.80.16    zoper boga, katerega si povzdignil, in izpolnjeval se je v srci svojem.
Ps.80.17    izpolnjeval se je v puščavi, da bi se povzdigovala, da bi se povzdignila.
Ps.80.18    slava tvoja naj se nad obličjem tvojo, potegni se nad obličjem tvojo.
Ps.80.19    gospod, bog mogočni, pripelji nas, pokaži nam obličje tvoje, in oznanjevali se bomo.
Ps.81.1     za krepost. pesem. psalm asafovo. psalm. prepevajte bogu, pomoč našemu, kličite bogu jakobovemu.
Ps.81.2     radujte se, gospod, veselje moje, kličite bogu mogočnemu.
Ps.81.3     zapečajte gospoda, boga našega, v zboru mojo, v zboru mogočnega.
Ps.81.4     preganjajte se v večnosti, v večer, v večer, v dan mogočnega.
Ps.81.5     naredil ga je za pričanje v jožefu, ko je izšel iz zemlje egipetske, ko sem slišal jezik, katerega ni spoznal.
Ps.81.6     povzdignil sem ljudstvo njegovo, ko sem slišal, ko sem slišal, ko sem slišal.
Ps.81.7     sè svojimi sovražniki svojimi sovražniki, in sovražniki tvoji so povzdignili.
Ps.81.8     poslušaj, ljudstvo moje, in pričal ti bodem; izrael, če me poslušaš!
Ps.81.9     poslušaj me, gospod, da bi se poslušal; poslušaj me, da bi me poslušal.
Ps.81.10    jaz bodem gospod, bog tvoj, kateri te je izpeljal iz zemlje egipetske; prostri usta svoja, da ga napolnjujem.
Ps.81.11    gospod, bog tvoj, oznanjeval se bodem; daj, da bodem gospod, bog tvoj, ki si ga odpelil.
Ps.81.12    gospod, bog moj, ne bi me uslišal, da ne bi poslušal mene.
Ps.81.13    da bi se delali v srci svojem, da so hodili v srci svojem.
Ps.81.14    gospod, bog moj, da bi me ne poslušal, ko bi me poslušal.
Ps.81.15    da bi hodil sovražnike svoje zoper njih, in sovražniki svojimi bodejo sovražniki moji.
Ps.81.16    gospod, bog moj, oznanjuješ se pred sovražniki svojimi, in sovražniki svojimi sovražniki tvoji.
Ps.82.1     psalm asafovo. bog stojí v zboru boga, v sredi bogov bode sodil.
Ps.82.2     doklej boste sodili krivico, in obličite krivičnih? ( sela. )
Ps.82.3     sodite siromahu in sirotu, pravičnega in ubogih pravite pravico.
Ps.82.4     rešite siromaha in siromača; iz roke krivičnih rešite.
Ps.82.5     ne spoznajo, in ne razumijejo; v temi hodijo, pokorijo se vsi temelji zemlje.
Ps.82.6     jaz sem rekel: bogovi ste, in vsi ste sinovi najvišega.
Ps.82.7     ali kakor ljudje boste umrovali, in kakor za poglavarje, boste padli.
Ps.82.8     vstani, bog, sodi zemljo, ker ti bodeš med vsemi narodi.
Ps.83.1     pesem psalm asafovo. o bog, ne umolknij, ne umolknij se, bog!
Ps.83.2     o bog, ne smirij se, ne smiri se, bog, in ne osramotaj se.
Ps.83.3     ker glej, tvoji sovražniki zgrabijo, in sovražniki tvoji sovražniki tvoji.
Ps.83.4     sovražniki svojimi so sovražniki, in sovražniki svojimi sovražniki sovražniki svojimi.
Ps.83.5     rečite: " pojdite! " in pravite: " ne bojte se! "
Ps.83.6     ker sovražniki so zoper tebe; sovražniki so zoper tebe;
Ps.83.7     morja in amonija in amalečani; filistejci so s njimi, kateri so prebivali v tiro.
Ps.83.8     o, gospod, bog naš, ti si prebival v deželi svojem, in sè svojimi rokami.
Ps.83.9     o bog, bog mogočni je bil s njimi, kakor s amorom, kakor s jabinom v potoku kison;
Ps.83.10    kakor jabin, kakor jabin, kakor jabin, kakor jabin s mečem.
Ps.83.11    sovražniki svojimi bodi kakor oreb in zeeb, in vse knezove njih kakor zebah in salmunu,
Ps.83.12    spominjajte se njih ljudstvom, kakor oreb, kakor zebah in zebah,
Ps.83.13    kateri govoré v srci svojem, govoreč: " vedaj, bog moj! "
Ps.83.14    gospod, bog moj, potegni se pred obličjem svojimi, kakor med, katerim se skriva.
Ps.83.15    kakor veter, kaže kakor veter, in kakor veter, ktero je kakor veter.
Ps.83.16    povrni njih obličje pred obličjem tvojo; in ti, gospod, bodeš izpolnil njih obličje.
Ps.83.17    sramoti se pred obličjem svojim, gospod, in zasramovali naj se vekomaj.
Ps.83.18    in naj spoznajo, da si bog ti sam najvišji, najvišji po vsej zemlji.
Ps.84.1     za prepevač. po pešati. pesem. psalm korahovih. kakor ljubezni so prebivališče tvoje, gospod vojnih.
Ps.84.2     raduj se, in postane duša moja v zaveze gospodovo; srce moje in meso moje radujejo se nad bogom živim.
Ps.84.3     pred obličjem svojim, o bog moj in bog moj, po imenu tvojem, po imenu svojem, k bogu mogočnemu.
Ps.84.4     obličje tvoje, gospod, v srci svojem; pred obličjem svojim in obličjem svojim, o bog moj.
Ps.84.5     blagor tebi, kateri so v srci svojem, kateri so prebivali v srci svojem.
Ps.84.6     reši se, gospod, blaginjo tvojo, v času, v katerem si se vsadil.
Ps.84.7     ti, ki si jih izpolnjeval, izpolnjeval se bode v najvišem kraji.
Ps.84.8     delali so se bogu mogočnemu, in oznanjajo se pred obličjem svojimi.
Ps.84.9     poslušaj, gospod, bog moj, usliši se, gospod, bog naš!
Ps.84.10    spoznaj se, gospod, bog moj, in izpolnjeval ga bodem v deželi svojem.
Ps.84.11    ker v času svojem bodi bolj bolj, da bojim v času prebivališče svoje, da prebivam v času prebivališče.
Ps.84.12    o gospod, bog mogočni, več je človek, kateri se prebiva v tebi!
Ps.85.1     pesem pesem. psalm korahovih. psalm. blagovoljen si, gospod, v deželi svojem, povrnil si izgnanstvo jakobovo.
Ps.85.2     ti si pripeljal krivico ljudstvu svojemu, pokril si vse krivice svoje. ( sela. )
Ps.85.3     ti si, gospod, odvrnil si krivice svoje, odvrnil si vse krivice svoje.
Ps.85.4     reši se, gospod, blaginje naše, in odvrni od nas jeze svoje.
Ps.85.5     ohrani se vekomaj, o bog naš, in oslobodi nas vekomaj.
Ps.85.6     bodeš li nas osramotil ljudstvo svoje, da bi se osramotil milost tvojo?
Ps.85.7     praviš nam, gospod, milost tvojo, in oznanjaj se nas v deželi?
Ps.85.8     slišim, kaj govori bog bog, ker bode govoril mir ljudstvu svojemu in svetim svojem, in naj se ne vračajo k srcu.
Ps.85.9     oznanjujem se, gospod, v srci svojem, in oznanjeval se bode v srci svojem.
Ps.85.10    milost in pravico so se srečali; pravica in mir so poljubili.
Ps.85.11    milost in pravico bodejo izpolnjevali; pravica in pravico bodi v srci svojem.
Ps.85.12    blagor oznanjeval se bode v deželi, in gospod, bog naš, oznanjuje se v deželi.
Ps.85.13    pravičnost njegovega bode rešil, in izpolnjeval je pravičnost njegovega.
Ps.86.1     molitev davidova. prikloni uho svoje, gospod, in usliši me, ker jaz sem siromač in siromač.
Ps.86.2     čuvaj duše moje, ker jaz sem svet; spasi hlapca svojega, bog moj, kateri se prebiva v tebi.
Ps.86.3     usmili se me, gospod, ker k tebi kličem ves dan.
Ps.86.4     veselí dušo hlapca svojega, ker k tebi, gospod, vzdignem dušo svojo.
Ps.86.5     ker ti si, gospod, dober in dobrotan, in mnogo milosti vsem, ki te kličejo.
Ps.86.6     poslušaj, gospod, molitvu mojo, in poslušaj glas molitve moje.
Ps.86.7     v dan stiske svoje k tebi kličem, ker uslišal si me.
Ps.86.8     nič ni podobno tebi v bogovima, gospod, in ni po delih tvojih.
Ps.86.9     vsi narodi, katere si storil, pridejo in klanjajo se pred obličjem tvojim, gospod, in slavit ime tvoje.
Ps.86.10    ker velik si ti in delajoč čudeže; ti si bog enega.
Ps.86.11    vedi me, gospod, pot svojo, da hodem v resnici tvoji; veselí se srce moje, da se bojim imena tvojega.
Ps.86.12    slavil te bodem, gospod, bog moj, vsem srcem svojim, in slavil bodem ime tvoje vekomaj.
Ps.86.13    ker veliko je milost tvoja na meni, in rešil si dušo mojo iz globočega grobe.
Ps.86.14    o bog, sovražniki so se povzdignili zoper mene, in sovražniki krivičnih iščejo življenja mojo, in ne postavijo te pred obličjem svojim.
Ps.86.15    ali ti, gospod, si bog usmiljen in milostiv, potrpežljiv in mnogomilostiv in resnično.
Ps.86.16    pogledaj na mene, in smiluj se nad menoj; daj moč svojemu hlapcu svojemu, in spasi sina otroke svoje.
Ps.86.17    daj mi znamenje na dobro, da vidijo sovražniki moji, in posramoté se, ker ti si, gospod, me pomagal in opominjal me.
Ps.87.1     psalm korahovih. pesem. pesem. temel je temelje njegovo na svetih gorama.
Ps.87.2     ljubi gospod vrata sijonske, več od vseh kraja jakobovega.
Ps.87.3     slavo je rečeno o tebi, mesto božje. ( sela. )
Ps.87.4     spominjam rahab in babilon zoper njih, kteri me poznajo; glej, filisteja, in tir, in etiopijo: to se je rodil tam.
Ps.87.5     o sionu se bode rekel: človek in človek je rodila v njej; in sam najvišji ga postavlja najvišji.
Ps.87.6     gospod bo oznanjal, ko je pisal ljudstvo: " to je roden v njem. ( sela. )
Ps.87.7     kakor veseli in veseli: " vse moje prebivališče je v tebi.
Ps.88.1     pesem prepevajočim, sinovi korahovci, za krepost, prepevač z mazerom izraelovemu. gospod, bog zveličanja mojega, denem kličem in noč pred seboj.
Ps.88.2     o gospod, bog mogočni, oznanjuj se pred obličjem tvojo.
Ps.88.3     zaklej se, gospod, v srcu svojem; poslušaj me molitvi mojo.
Ps.88.4     ker duša moja je za moč, in moč moja je za moč.
Ps.88.5     oslobodil se bodem kakor siromače, kakor mladenički, ki so prebivali v grob, katerega nisi se spomenil, in oni so se odpelili iz tvojega roke.
Ps.88.6     premenil si me v najvišem grobu, v temerji in v morji smrti.
Ps.88.7     ti si me skril v duši svojem, in v globočah svojem si se skril v grob.
Ps.88.8     slaviš me, gospod, v srci svojem; povzdigoval si me pred obličje tvoje.
Ps.88.9     ohranil si me od mogočnosti mogočnega, da se ne bodeš izpolnjeval, da bi se nič nič nič nisem izpolnjeval.
Ps.88.10    oznanjujem se, gospod, v srci svojem; kličem te, gospod, v srci svojem.
Ps.88.11    bodeš ti, gospod, oznanjeval te bodeš, da bi te izpolnjevali ljudstvo tvoje?
Ps.88.12    spoznal se bode v temerji čudeže tvoje, in pravičnost tvojo v deželi obličja?
Ps.88.13    ali sovražniki tvoji se v deželi sovražniki tvoji, in pravica tvoja v nebesih tvojo?
Ps.88.14    a jaz, gospod, k tebi kličem; kličem me, gospod, v noči svoji.
Ps.88.15    ti, gospod, osramotil si me, sramoti me, gospod, v srci svojem?
Ps.88.16    povzdigoval sem bodem ljudstvo tvoje, in od mogočnosti mogočnega sem se prevrnil.
Ps.88.17    pred obličjem svojimi sovražniki moji, pred obličjem svojimi sovražniki moji.
Ps.88.18    povzdigajo se pred obličjem svojimi, in povzdigovali so se zoper mene.
Ps.89.1     pismo etana ezrahijca. milosti tvoje, gospod, vekomaj bodem prepeval.
Ps.89.2     oznanjujem se vekomaj, o bog; v vekomaj bodem prepeval milost tvojo.
Ps.89.3     ker govoriš: " velika je milost tvoja, gospod, in desnica tvoja se vezi od vekomaj.
Ps.89.4     oslobodil si se, gospod, ljudstvo moje, in povzdignil si se vekomaj.
Ps.89.5     da bodem postal vekomaj tvojo vekomaj, gospod, in pravico tvojo v zboru svetih.
Ps.89.6     nebesa bode vekomaj, gospod, in pravičnost tvoja v vekomaj.
Ps.89.7     ker kdo je od vekomaj pred obličjem svojim, gospod? kdo je pred obličjem svojim, bog mogočni?
Ps.89.8     slavijo se, gospod, in povzdignjaj se pred obličjem tvojo.
Ps.89.9     gospod, bog nad vojskama, milost tvoja; in ti, gospod, bog jakov!
Ps.89.10    o gospod, v srci svojem si se povzdigniš; v času oblasti svojih si razprl sovražnike svoje.
Ps.89.11    ti si, o bog, izpolnjeval si ljudstvo tvoje, in pravičnost tvojo si razdražil.
Ps.89.12    tvoja je nebesa, tvoja je zemlja; tvoja je zemlja, katerega si storil.
Ps.89.13    ti, gospod, oznanjeval si jih; tabor in hermon kličejo v imenu tvojem.
Ps.89.14    ti si moč in moč; velika je slava tvoja; slava tvoja je močna.
Ps.89.15    pravico in pravico pred obličjem tvojo, pravico in pravico pred obličjem tvojo.
Ps.89.16    v srci svojem bodejo kličali vsak dan, in v pravici tvojem bodejo veseli.
Ps.89.17    v svojem času je milost tvoja; in v času svojem ti bodeš povzdignil rog naš.
Ps.89.18    ker ti si bog blaginje moje, in moč tvoja je slava tvoja.
Ps.89.19    v strahu si govorila svetemu svojemu, in rekel si: pomagal sem pomoč na moči, povzdignil sem izvoljenca iz ljudstva svojega.
Ps.89.20    slišal sem davida, hlapca svojega, in pomazal ga bodem z svetim močami.
Ps.89.21    jaz sem pomazal davida, bog moj, in pomazal sem ga z svojem svojem pomazanjem.
Ps.89.22    gospod, bog moj, ne osvobodi ga, in gospod, bog moj, ne osvobodi ga.
Ps.89.23    sramoto se ne bode v srci svojem, in sramoto se ne bode v srci svojem.
Ps.89.24    milost moja in pravičnost moja bode s njim; in v imenu svojem bodem se povzdignil.
Ps.89.25    gospod, bog moj, oznanjeval se bodem v srci svojem, in v srci svojem izpolnjujem.
Ps.89.26    o gospod, bog moj je moč, in obličje njegovo, in desnišče moje.
Ps.89.27    gospod bode govoril: " ti si mi bog moj, bog moj, in bog moj, bog mogočni.
Ps.89.28    izpolnjeval bodem njih vekomaj, in gospod, bog nad ljudstvom svojim.
Ps.89.29    slavit bodem ime njegovo v vekomaj, in desnico njegovo kakor dnî nebeške.
Ps.89.30    in jaz bodem postavil postavo njegovo v času njegovem, in postavo njegovo se bode posvetil.
Ps.89.31    ako postavijo pravice moje, in ne hodijo zapovedi moje,
Ps.89.32    ako se ne osramoté, o bog moj; ne poslušaj mojih obličja.
Ps.89.33    v srci svojem bodem izpolnjeval, in v času svojem ne bodem izpolnjeval.
Ps.89.34    gospod, bog moj, ne osramotim se, in ne osramotim se z obličjem svojim.
Ps.89.35    vrednico sem se zakledal v svetiščem svojem, da ne zaklem davidu.
Ps.89.36    blaginje moje bode vekomaj, in prestol njegov naj ne bode vekomaj.
Ps.89.37    prebivališče njegovo bode vekomaj, in postavo njegovo do večnih kraja.
Ps.89.38    resnično bodem povzdigoval vekomaj, in postavijo se nad vekomaj tvojo.
Ps.89.39    in zasramoval si se zoper njih hlapca, in zasramoval si se zoper njega.
Ps.89.40    zasramoval si se pred obličjem tvojo, zasramoval si se z obličjem tvojo.
Ps.89.41    razodel si ga vsi, kateri so hodili po poti, postal je sramoto sovražnikov njegovih.
Ps.89.42    vsi, kateri so prebivali zoper njega, povzdiguje se zoper njim, kteri so ga sovražili.
Ps.89.43    ti si ga odsodil od sovražnikov njegovih, in osvobodil si ga vekomaj.
Ps.89.44    sè sramoto svojem si potegnil, in si ga nič nič ne izpolnjeval.
Ps.89.45    zasramoval si obličje svoje, in položil si ga v sramotu.
Ps.89.46    slaviš ga, gospod, pred obličjem tvojo, slaviš ga z obličjem njegovem.
Ps.89.47    kako bi ti, gospod, osramotil se bodeš, da bi se sramovo izpolnjeval ljudstvo?
Ps.89.48    potegni se, koliko bi bil človek, katerega ni bil mogočni, da bi se nič ne oslobodil.
Ps.89.49    gospod, naj se ne osramotí, da se ne osramotí, da se ne osramotí, da bi se pogubil?
Ps.89.50    slaviš si, gospod, sramoto hlapcev tvojih, katerega si ti, gospod, zasramoval si se?
Ps.89.51    sramoti se, gospod, sramoto mojo, in sramoti svoja sramoto.
Ps.89.52    k tebi, gospod, povzdignil si me vekomaj; gospod, bog moj!
Ps.90.1     molitev mojzes, človeka božjega. gospod, ti si nam pribežališče od roda do roda.
Ps.90.2     dokler se ne postane gore, in da si stvaril zemljo in svet, od vekomaj do vekomaj ti si bog.
Ps.90.3     praviš človeka v podzemlje, in rekel si: obratite se, sinovi človeški!
Ps.90.4     kajti tisoč let je v očesu tvojem, kakor dan več, ktera je prošla, in kakor straž noč.
Ps.90.5     oslobodiš ga, da so kakor morja; za jutro so kakor zelja, katero je prešlo.
Ps.90.6     jutro se ohrani in prepira; večer se je razsišala in izsušilo.
Ps.90.7     ker izpolnjevali smo v gnjevi svojem, in v žalosti svojem smo se prestrašili.
Ps.90.8     krivičnosti naše si položil pred obličje tvoje, krivičnosti naše za svetlo obličja tvojega.
Ps.90.9     ker vsi dnevi naši izpolnjevajo v srci svojem; izpolnjevali smo leta naših kakor vsač.
Ps.90.10    dnevi rodov naših je sedemdeset let, in če so v močnosti, osamdeset let; in bolje njih je trud in hudo; ker prešlo se je, in hodimo se.
Ps.90.11    kdo znaje moč jeze tvoje, in moč tvoja po strahu tvojem?
Ps.90.12    daj, da se prebrojemo desnice svoje, da oznanjamo srce svoje v modrosti.
Ps.90.13    obrati se, gospod! doklej? in povzbudi se hlapcem svojim.
Ps.90.14    nasiti nas jutro po milosti svoji, da se radujemo in radujemo v vseh dnevih naših.
Ps.90.15    veselimo nas za dnî, ko si nas ponižal, in let, katerim smo videli hudo.
Ps.90.16    da se vidi hlapcem svojim in delo tvoje na hlapcem svojim.
Ps.90.17    in blaginje gospoda, boga našega, naj bo na nas; in delaj se na nas delo rok naših.
Ps.91.1     kdor prebiva v pomoč najvišega najvišega, prebiva v hiši boga nebeškega.
Ps.91.2     rekel bodem gospodu: moč moja in moč moja, bog moj, v katerem se zaupam.
Ps.91.3     ker on me bode rešil iz mreže mreže, od mogočnega beseda.
Ps.91.4     s kričami svojimi bode te obličil, in pod skrbami svojimi bodeš zaupajal; čakal ti je resnica njegova.
Ps.91.5     ne boj se straha noč, od strela, katera se skriva dan,
Ps.91.6     ni pogubljenja, ki hodi v temi, ne za pogubo, ki hodi v mesu.
Ps.91.7     popadajo po kraji tvojem tisoči, in deset tisoč po desnici tvoji; k tebi se ne bode približal.
Ps.91.8     samo s očmi svojimi spoznaš, in zaplatje krivičnih bodeš videl.
Ps.91.9     ker ti si, gospod, upanje moje; najvišjega si postavil pribežališče tvoje.
Ps.91.10    ne pristane k tebi hudo, in bič ni prišlo k šatoru tvojem.
Ps.91.11    ker angeljem svojim bode zapovedal, da te čujejo po vseh potih tvojih.
Ps.91.12    na roke bodo te nosili, da ne pretrpiš na kamen noge svoje.
Ps.91.13    na lavič in otrok popeljaš, popeljaš l'vov in meč.
Ps.91.14    ker na me je čakal, in zveličal ga bodem; skrival ga bodem, ker poznal je ime moje.
Ps.91.15    prikliče me, in jaz ga bodem uslišal; s njim bodem v nevolji; izpeljal ga bodem, in slavil ga bom.
Ps.91.16    mnogo dnî ga bodem napolnil, in pokazal bodem mu blaginjo moje.
Ps.92.1     psalm. pesem za dan sobota. dobro je, da se imenuje gospoda, in prepevati ime tvoje, najvišji.
Ps.92.2     slavimo te, gospod, slavo tvoje, in pravičnost tvojo, več,
Ps.92.3     da se oznanjajo pred obličjem tvojo, in v srci svojem,
Ps.92.4     poslušaj me, gospod, v času svojem; z delom rokami tvojim bodem se veselil.
Ps.92.5     ker velika je tvoja dela, o gospod, velik je misli tvoje.
Ps.92.6     kako so dobrote tvoje, o gospod; velika je tvoja obličja.
Ps.92.7     ko se popirajo krivični kakor travo, in gledajo vsi, ki delajo krivico, da se iztrebijo vekomaj.
Ps.92.8     prevrne se, gospod, vekomaj, vekomaj in vekomaj.
Ps.92.9     tvoje obličji, o gospod, glej, sovražniki tvoji bodejo izgubljeni, vsi, ki delajo krivico.
Ps.92.10    ker glej, gospod, bog moj, glej, sovražniki tvoji, gospod, ker glej, sovražniki tvoji!
Ps.92.11    slaviš se, gospod, moč mojo, in obličje moje, izpolnjeval si se moč mojo.
Ps.92.12    pred obličjem svojimi bodejo poslušali obličje moje; v obličji sovražnikov mojih se razgovarjajo.
Ps.92.13    najbolji so kakor veter, kakor zelenje, kakor zelenje, kakor zelenje.
Ps.92.14    izpolnjevali se bodejo v najvišem starosti, v žalostih in vekomaj.
Ps.92.15    da oznanjajo, da je pravičen gospod, bog moj, in nič krivičnosti v njem.
Ps.93.1     gospod je kraljeval; oblečjen je v moči; oblekel je gospod moč, obleče se v moč; in vsadil je svet, da se ne potrese.
Ps.93.2     postavljen je prestol tvoj od vekomaj; od vekomaj si ti.
Ps.93.3     povzdignili se reke, gospod, prevzdignejo reke svoje, povzdignijo reke svoje.
Ps.93.4     nad gromi mnogih vodâ, od veličastnih kraja morske, velika je gospod v višavah.
Ps.93.5     pričanja tvoja so vrlo več; v hiši tvoji pridobi svetišče, gospod, v vekomaj.
Ps.94.1     o bog otpravljenja, gospod, bog sovražnikov, oznanjuj se!
Ps.94.2     povzdigni se, sodnik zemlje, izdaj zaplatje prevzetnim.
Ps.94.3     doklej grešniki, gospod? doklej bodejo hvalili krivični?
Ps.94.4     pregovarjajo se in govoré krivičnost; govoré vsi, ki delajo krivico.
Ps.94.5     ljudstvo tvoje, gospod, ponižajo, in dopolnjajo baštinu tvojo.
Ps.94.6     vdova in tujca ubijejo, in sirote pogubijo.
Ps.94.7     in rekó: gospod ne vidi, in bog jakobov ne razumije.
Ps.94.8     spoznajte se, nerazumni v ljudstvu, in nerazumni, kedaj boste misli?
Ps.94.9     kdor je ušila uho, ne bo li slišal? kdor je oko stvoril, ne vidi li?
Ps.94.10    kdor karaje narode, ne bode li izobličil, kdor uči človeka znanje?
Ps.94.11    gospod poznaje misli ljudî, da so prazni.
Ps.94.12    blagor človeku, katerega ti nastaviš, gospod, in po zakonu svojem ga učiš.
Ps.94.13    da ga daješ od dnéh dnî, dokler se ne skriva moč krivičnemu.
Ps.94.14    ker gospod ne odpustí ljudstva svojega, in posesti svoje ne zapustí.
Ps.94.15    dokler pravičnost se povrne v sodbo, in pred njim bodejo vsi pravični srca.
Ps.94.16    kdo bi se vstal z menoj zoper hudobnih? in kdo bo storil pred menoj zoper krivičnih?
Ps.94.17    če se ne bi gospod mi pomagal, za malo se je prebivala duša moja v grobi.
Ps.94.18    ko sem rekel: prošlo je noga moja, milost tvoja, gospod, mi je pomagal.
Ps.94.19    po množih žalostih svojih v srcu svojem, sovražniki tvoji ljubijo dušo mojo.
Ps.94.20    ali bi se sedel s seboj prestol krivičnosti, kateri je stvaril trud za postavo?
Ps.94.21    čakajo na dušo pravičnega, in krivičnega krvi opravičajo.
Ps.94.22    ali gospod mi je za pribežališče, in bog moj za pomoč upanja moje.
Ps.94.23    in odvračal jim bode krivico njih, in za njih hudobnost jih bode pogubil gospod, bog naš.
Ps.95.1     pojdite, veselimo se gospodu, kličimo bogu blaginji našemu.
Ps.95.2     pred obličjem njegovem bodemo pred obličje njegovo, kličimo mu s psalmi.
Ps.95.3     ker bog velik je gospod, in kralj velik nad vsemi bogove.
Ps.95.4     v ruci njegovi so kraja zemlje, in visoke gor so njegovi.
Ps.95.5     njegovo je morje, in on ga je naredil, in suših roke so roke njegove.
Ps.95.6     pojdite, poklonimo se in poklonimo se, plačimo pred gospodom, kateri nas je storil.
Ps.95.7     ker on je bog naš, in mi ljudstvo pastir njegovega, ovce njegove; danes, ko boste slišali glas njegov,
Ps.95.8     ne zakoravite srca svojega, kakor v meriba, kakor v dan izkušnjave v puščavi.
Ps.95.9     ko so me izkusili očetje vaši, izkusili so me, in videli so dela moja.
Ps.95.10    četrdeset let sem se ogledal s tem rodom, in rekel sem: " ljudstvo je krivica v srci svojem, in oni ne poznajo potih mojih.
Ps.95.11    tako sem se zakleel v jeze svojem, da ne vnidejo v počivanje moje.
Ps.96.1     pojte gospodu novo pesem, vejte gospodu, ves zemljo!
Ps.96.2     hvalite gospodu, blagoslavljajte ime njegovo, oznanjajte dan iz dnî zveličanje njegovo.
Ps.96.3     oznanjajte v narodima slavo njegovo, v vseh narodih čudeže njegove.
Ps.96.4     ker velik je gospod in hvalen več, strašna je nad vsemi bogove.
Ps.96.5     ker vsi bogovi narodov so hudiči, a gospod je storil nebesa.
Ps.96.6     slavo in slavo pred njim, slava in slava v svetišči njegovem.
Ps.96.7     dajte gospodu, obitelji narodov, dajte gospodu slavo in čast.
Ps.96.8     dajte gospodu slavo njegovemu imenu, prinesite daritve, in vnidite v zaveze njegove.
Ps.96.9     klanjajte se gospodu v svetosti svetem; dvigni se pred obličjem njegovim, vse zemljo!
Ps.96.10    govorite poganom: gospod kraljuje, in svet je postavljen, da se ne potrese; sodil bode ljudstva pravično.
Ps.96.11    radujejo se nebesa, in radujte se zemlja, kliči more in vse, kar je v njem.
Ps.96.12    naj se radujejo polja in vse, kar je v njem; tedaj naj se radujejo vsi drevi v lesu.
Ps.96.13    pred obličjem gospodovim, ker dolazi, ker gre soditi zemljo; sodil bode svet pravično, in ljudstva v resnici svoji.
Ps.97.1     gospod je kralj, naj se raduje zemlja, naj se veselé mnoge ostrovi.
Ps.97.2     oblako in oblast so okolo njega; pravica in sodba je pravico prestola njegovega.
Ps.97.3     od ognja hodi pred njim, in ognjem požeruje sovražnike njegove.
Ps.97.4     svetilnice njegove vidijo svijetu; pogleda, in potrese se zemlja.
Ps.97.5     gori so povzdignili pred obličjem gospodovim, pred obličjem gospoda vseh zemlje.
Ps.97.6     nebesa oznanjajo pravico njegovo, in vidijo so vsi narodi slavo njegovo.
Ps.97.7     posramijo se vsi, kteri se klanjajo idolima, kateri se hvalijo z idolimi; klanjajte se pred njim vsi angeli njegovi.
Ps.97.8     slišal je in veselil se sijon, in radovali so se hčere judejske za sodbe tvoje, gospod.
Ps.97.9     ker ti si, gospod, najvišji nad vsem zemljo; več si se povišal od vseh bogov.
Ps.97.10    kateri ljubite gospoda, mrzite hudo; hrani duše svetih svojih; iz roke krivičnih jih je rešil.
Ps.97.11    luč je prošlo pravičnemu, in veselim pravičnim veseljem.
Ps.97.12    veselite se, pravični, v gospodu, in slavite spomin svetega njegovega.
Ps.98.1     psalm davidov. pojte gospodu novo pesem, ker je dela čudeže; zveličal mu je desnica njegova in moč svetega njegovega.
Ps.98.2     oznanjal je gospod zveličanje svoje; pred poganom je otkril pravico svojo.
Ps.98.3     spomenil se je milosti svoje in resnice svoje k domu izraelovu; videli so vse kraja zemlje blaginjo boga našega.
Ps.98.4     kličite gospodu, ves zemljo, kličite, radujte se in prepevajte.
Ps.98.5     prepevajte gospodu s citarom, s citarom in glasom psalmi.
Ps.98.6     z trombe, in glas trube, kličite pred obličjem gospoda, gospoda.
Ps.98.7     hodi more in vse, kar je v njem, svet in kateri prebivajo v njej.
Ps.98.8     reke naj se udarijo z rokami, kličati naj se gori,
Ps.98.9     pred gospodom, ker on pride, da sodi zemljo; on bode sodil svet v pravici, in ljudstva v pravičnosti.
Ps.99.1     gospod kraljuje, trepečajo narodi; sedeč nad kerubini, potrese se zemlja.
Ps.99.2     velik je gospod v sijonu, in visoko je nad vsemi ljudmi.
Ps.99.3     slavili naj ime tvoje veliko in strašno; svet je.
Ps.99.4     in slava kralja, da ljubi pravico; ti si napravil pravičnost, pravičnost in pravico si storil v jakobu.
Ps.99.5     povzdignite gospoda, boga našega, in klanjajte se podnožju nog njegovih, ker svet je.
Ps.99.6     mojzes in aron v shajališčih njegovih, in samuela med njimi, kteri kličejo ime njegovo; kličejo gospoda, in on jih je uslišal.
Ps.99.7     v oblaku oblačem jim je govoril; preklinjali so pričanja njegova, in postave, ktere jim je dal.
Ps.99.8     gospod, bog naš, ti si ga poslušal; ti si jim bog krivičnega, in sovražnik njih za njih dela.
Ps.99.9     povzdignite gospoda, boga našega, in klanjajte se na svetemu gori svoji; ker svet je gospod, bog naš.
Ps.100.1    psalm za spoznavanje. radujte se gospodu, vse zemljo!
Ps.100.2    služite gospodu z veseljem, pridite pred obličje njegovo z radostjo.
Ps.100.3    spoznajte, da je gospod bog; on nas je napravil, in ne mi; ljudstvo njegovo in ovce pastve njegove.
Ps.100.4    vnidite v vrata njegovo s slavoslovijo, v dvorove njegove s hvalo; hvalite ga, hvalite ime njegovo.
Ps.100.5    ker dober je gospod, vekomaj je milost njegova, in od roda do roda resnica njegova.
Ps.101.1    psalm davidov. milost in sodbo bodem prepeval; tebi, gospod, bodem prepeval.
Ps.101.2    čakal bodem v poštenjem putu; kdaj bodeš prišel k meni? bodem hodil v poštenosti srca svojega v domu svojem.
Ps.101.3    ne bodem storil pred očmi svojem delo krivičnega; sovražnikov sovražnikov sovražim.
Ps.101.4    krivico srce naj se odstopi od mene; hudobnega ne bodem spoznal.
Ps.101.5    tistega, kteri sramoti bližnjega svojemu, njega bodem pogubljal; kdor je prevzetnega očí in krivičnega srca, to bodem ne zgrabil.
Ps.101.6    oči moje bodejo na sovražnike zemlje, da ostanejo z menoj; kdor hodi po poštenjem putu, on bode mi služil.
Ps.101.7    ne bodi v mestu svojem delajoč krivičnega; kdor govori krivično, ne bode storil pred očmi svojimi.
Ps.101.8    vsak jutro bodem pogubil vse krivične v zemlji, da iztrebim iz mesta gospodovo vse, ki delajo krivico.
Ps.102.1    molitev ubogih, kedar je postal, in obličje svoje pred obličjem gospodovim. poslušaj, gospod, molitvu mojo, in vič moja pridi k tebi.
Ps.102.2    ne skrivaj od mene obličja svoje v dan stiski svoje; prikloni uho svoje k meni, v dan, ko te kličem, precej me usliši.
Ps.102.3    ne oslobodi me, gospod, v srci svojem; usliši me, gospod, v srci svojem.
Ps.102.4    ker obličje moje so kakor trava, in čakalo je v srci svojem.
Ps.102.5    kakor moč, ko se prepira moč moja, izpolnjeval se bodem v srci svojem.
Ps.102.6    pred obličjem svojim, gospod, v zemlji mogočnosti svoji.
Ps.102.7    jaz sem kakor moč v puščavi, kakor moč v puščavi.
Ps.102.8    za vso dan se me sramoti sovražniki moji; sovražniki moji se preklinjajo zoper mene.
Ps.102.9    sovražniki moji se radujejo zoper mene; sovražniki moji se zoper mene sovražajo.
Ps.102.10   izpolnjeval se bodem, bog moj, in potegni me z jakom svojem.
Ps.102.11   ker ti, gospod, oznanjaješ me, in ti si me odpeljal.
Ps.102.12   sovražniki tvoji, o gospod, prešestvuješ, ko bodem izpolnjeval.
Ps.102.13   ali ti, gospod, osramotil se bodeš, po vseh času njegovem.
Ps.102.14   ti se bodeš čakal, gospod, ker čakal si, da se ohraniš, ker dovračal se bodeš.
Ps.102.15   ker izpolnjevalo se bodem ljudstvo božje, in vsi kralji zemlje slavo tvoje.
Ps.102.16   oznanjajte se, gospod, ljudstvo tvoje, in vsi narodi vseh vekomaj.
Ps.102.17   ko se bode zgrabil, gospod, in veselí se v svetišči svojem.
Ps.102.18   reši se, gospod, da se ne osramotí, da se ne izpolnjuje.
Ps.102.19   da se oznanjajo po svetem zemlji svojem, in oznanjeval se bode ime gospodovo.
Ps.102.20   dvigni se, gospod, z nebesa v deželi, v oblasti sè svojimi zemljo.
Ps.102.21   da oznanjajo ime božje v sijonu, in slavo njegovo v jeruzalemu,
Ps.102.22   da se oznanjajo, gospod, v jeruzalemu, v imenu imenu njegovemu.
Ps.102.23   izpolnjeval se je pred sovražniki svojimi, in izpolnjeval se je vekomaj.
Ps.102.24   jaz reče: bog moj, bog moj, ne osvobodi me, bog moj.
Ps.102.25   reši mi: bog moj, ne osramotí me; ne daj, da bi mi izpolnjeval vekomaj.
Ps.102.26   ti si, o bog, ljudstvo moje; obličje tvoje je kakor drevo;
Ps.102.27   glej, ti si to samega, in leta tvoja ne bodejo izpolnjevali.
Ps.102.28   ker sovražniki tvoji bodejo prebivali, in seme njih bode prebivala vekomaj.
Ps.103.1    davidova. blagoslavljaj, duša moja, gospoda, in vse, kar je v meni, sveto ime njegovo!
Ps.103.2    blagoslavljaj, duša moja, gospoda, in ne zabi ničemurnosti njegove.
Ps.103.3    kateri ti odpustí vse krivice tvoje, kateri ozdravlja vse bolezni tvoje;
Ps.103.4    kateri izkupi življenje tvoje iz pogube, kateri te kroni v milosti in usmiljenji;
Ps.103.5    kateri se napolnjuje z dobrim poželenje tvojo, da se obnovlja mladosti tvoje kakor orel.
Ps.103.6    gospod praviš pravičnost in pravico vsem krivičnim.
Ps.103.7    poznanje svoje je pokazal mojzesu, sinovi izraelovi besede svoje.
Ps.103.8    usmiljen in milostiv je gospod, potrpežljiv in mnogomilostiv.
Ps.103.9    ne veče se vekomaj, in vekomaj se ne bode vekomaj.
Ps.103.10   ne delal nam po greh naših, ne odplatí nam po grehovih naših.
Ps.103.11   ker kakor visoko so nebesa nad zemljo, krepko je milost njegova nad njim, ki se ga bojé.
Ps.103.12   kakor daleč je vzhoda od zahoda, oddalečal je od nas krivice naše.
Ps.103.13   kakor se smiluje oče otrokom, smiluje se gospod njim, ki se ga bojé.
Ps.103.14   ker on poznal stvarjenje naše; spomni se, da smo prah.
Ps.103.15   človek je kakor trava dnevo njegovo, kakor polja na polji, tako je rastel.
Ps.103.16   ker veter je prešlo v njem, in nič ni; in mesta njegovo ne bode več spoznal.
Ps.103.17   a milost gospodovo od vekomaj do vekomaj na tistih, kteri se ga bojé, in pravičnost njegova na sinovih sinova;
Ps.103.18   k njim, kateri hodijo zavezo njegovo in spominjajo zapovedi njegove, da jih izpolnjujejo.
Ps.103.19   gospod je postavil prestol svoj na nebesih, in kraljestvo njegovo gospoduje vsem.
Ps.103.20   blagoslavljajte gospoda, angeli njegovi, moči moči, kateri pravite besedo njegovo, da poslušate glas besede njegove.
Ps.103.21   blagoslavljajte gospoda, vsi moči njegove, služabniki njegovi, kateri delate voljo njegovo!
Ps.103.22   blagoslavljajte gospoda, vse dela njegova, po vsej mestakh gospodove njegove! blagoslavljaj, duša moja, gospoda!
Ps.104.1    blagoslavljaj, duša moja gospoda! gospod, bog moj, velik si, veličastvo in veličastvo.
Ps.104.2    pokril si svetilo kakor obleko, nebesa razdijaš kakor zaširi;
Ps.104.3    kateri staviš v vode pokoje svoje, kateri postaviš oblake za čelo svoje, kateri hodi po krilih vetrovih;
Ps.104.4    kateri dela duhove svoje duhovi, in služabnike svoje od ognja ognja.
Ps.104.5    položil si zemljo na osnovih njenih, da se ne hodi vekomaj.
Ps.104.6    močo si pokril kakor obleko, kakor obleko; po hram so stajali vode.
Ps.104.7    od obličja tvojega so bežali; od glasa gromova tvojega so se bežali.
Ps.104.8    hodili so se gore, padli so doline, na mesto, katero si jim položil.
Ps.104.9    predel si postavil, da se ne bodejo prešlo, da se ne vračajo pokriti zemljo.
Ps.104.10   ti, ki pošaljaš izvora v potoku, izpolnjevali so sredi gor;
Ps.104.11   napoijo vse polne zvijeri; žesni oslici po žeđi svoji.
Ps.104.12   na njih prebivajo ptice nebeške, iz sredi kamenja izdajajo glas.
Ps.104.13   ti, ki napojiš gori iz pokoje svoje, od plodove del tvojih bode zemlja nasičena.
Ps.104.14   delal si travo za stoke, in travo za službu človeku, da izpelja kruh iz zemlje.
Ps.104.15   in vino, ki veselí srce človeku, da veselí obličje obličja njegovega, in kruh, ki skriva srce človeku.
Ps.104.16   nasitili se bodo drevesa polja, cedri libanske, ktere je zasadil.
Ps.104.17   do kojih ptice gnezdajo; v vostih je hiša svoja hiša.
Ps.104.18   gori visoki so za jezike; skala je pribežališče za zapuščenje.
Ps.104.19   storil je mesec za vrednje, solnce spoznava sè sè svojimi.
Ps.104.20   ti postaviš tma, in zgodilo se noč; v njem hodijo vsi zveri skodove.
Ps.104.21   mladiči rydajo za plijenje, in iščejo od boga jed svoja.
Ps.104.22   ko se izlazi solnce, zgrabijo se in legejo v kolačih svojih.
Ps.104.23   izide človek na delo svoje, in na delo svoje do večeri.
Ps.104.24   kako velika so dela tvoja, gospod! vse si storil v modrosti; napolnjena je zemlja stvarjenja tvojega.
Ps.104.25   to je morje velika in visoko; tam je plašilo, ktera ni število, živih in velike.
Ps.104.26   tam hodijo ladji, levija, katerega si zgrabil, da ga jočejo.
Ps.104.27   vse te čakajo, da jim daješ hrane v času svojem.
Ps.104.28   daješ jim, in zbirajo; ko otvaraš roko svojo, nasitijo se dobrimi.
Ps.104.29   ko skrivaš obličje svoje, razveseljajo se; ko si izpolnjeval duha svojega, poginejo, in v prah se vračajo.
Ps.104.30   poslal si duha svojega, in oni se stvorijo, in obnoviš obličje zemlje.
Ps.104.31   slava gospodova naj ostane vekomaj; veselil se bode gospod v delih svojih.
Ps.104.32   kateri pogleda na zemljo, in poteče se; ko se dotakne gór, razdijajo se.
Ps.104.33   hvalit bodem gospodu v življenji svojem; prepeval bodem bogu svojemu, dokler bodem.
Ps.104.34   da mu bode razgovarjeno besede moje; jaz bodem se veselil v gospodu.
Ps.104.35   potegnejo grešniki iz zemlje, in krivični naj ne bodejo. blagoslavljaj, duša moja, gospoda! aleluja!
Ps.105.1    slavite gospoda, in prizovajte ime njegovo, oznanjajte v narodima dela njegova.
Ps.105.2    pojte mu, prepevajte mu, povejte vse čudovita dela njegova.
Ps.105.3    hvalite se v svetem imenu svojem; radujte se srce njih, ki iščejo gospoda.
Ps.105.4    iščite gospoda in moč njegove, iščite neprestano obličje njegovo.
Ps.105.5    spominjajte se čudeže njegove, katere je storil, čudeže njegove in sodbe ust njegovih.
Ps.105.6    seme abrahamova, hlapca njegovega, sinovi jakobovi, izvoljeni njegovi.
Ps.105.7    on je gospod, bog naš; po vsej zemlji so sodbe njegove.
Ps.105.8    spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, katero je zapovedal za tisuću rodov,
Ps.105.9    katero je sklopil z abrahamom, in zakletve njegovo izaku;
Ps.105.10   in postavil je jakobovi za postavo, in izraelu za večno zavezo,
Ps.105.11   govoreč: tebi bom dal zemljo kanaansko, područje baštine vaše.
Ps.105.12   ko so bili malo število, malo, in tujci v njej;
Ps.105.13   in hodili so od naroda do ljudstva, iz kraljestva do drugega ljudstva.
Ps.105.14   ne odpustil nihče, da bi jih skril, in obličil je za njih kralje:
Ps.105.15   ne dotakte se pomazanja mojih, in prerokov mojih ne delajte hudo.
Ps.105.16   in poklical je glad na zemljo, razbil je ves kruh kruha.
Ps.105.17   poslal je pred njimi človeka; za hlapca se je prodal jožef.
Ps.105.18   v okovi so ponižali noge njegove, železno je prišlo dušo njegovo;
Ps.105.19   dokler ne pride beseda njegova, rečilo ga je besedo gospodovo.
Ps.105.20   poslal je kralj, in izročil ga je, poglavar ljudstva, in odpustí ga.
Ps.105.21   postavil ga je za gospodarja hiše svoja, in za poglavarja vseh stvari njegove;
Ps.105.22   da poučuje starešine njegove kakor samega sebe, in učiti starešine svoje modrost.
Ps.105.23   in prišel je izrael v egipet, in jakob je prebival v deželi kamovi.
Ps.105.24   in dal je ljudstvo svoje več, in krepčal ga je več od sovražnikov njegovih.
Ps.105.25   prevrnil je srce svoje, da sovraži ljudstvo njegovo, da se delajo zoper hlapce njegove.
Ps.105.26   poslal je mojzes, hlapca svojega, in arona, katerega ga je izvolil.
Ps.105.27   položili so v njih znamenje znamenja njegove, in čudeže v deželi kamovi.
Ps.105.28   poslal je teme, in oslobodil je; in niso se poslušali besede njegove.
Ps.105.29   prevrnil je vode njih v krvi, in pogubil je ribe njih.
Ps.105.30   izpolnjevala je zemlja njih globočine, v pokoje kraljevih njih.
Ps.105.31   rekel je, in prišlo so pšenice, pastih po vsej njih krajih.
Ps.105.32   kruha jim je postavil grad, ognjem ognjem v njih deželi.
Ps.105.33   in udaril je vinograd njih in smokve njih, in sokrušil je drevo oblačilo svoje.
Ps.105.34   rekel je, in prišla je skakavca in skakavca brez število.
Ps.105.35   in pojedli so zeló deželo v deželi svojem, in pojedli so sad zemlje njih.
Ps.105.36   in udaril je vse prvorojeno v njih zemlji, prvina vsakega dobrega njih.
Ps.105.37   in izpelje jih z srebrom in zlatom; in nič ni bil v njih rodovih nedužnega.
Ps.105.38   radoval se je egipćani, ko so izšli, ker strah njih je padlo na njih.
Ps.105.39   prepeval je oblako, da jim je zasočeno, in oganj, da jim osveti noč.
Ps.105.40   prosili so, in prišel je pljački, in kruh nebeških jih je napolnil.
Ps.105.41   razdaril je skalo, in tekó vode, in hodili so kakor reka v puščavi.
Ps.105.42   ker se je spomenil svetega besede svoje, k abrahamu, hlapcu svojemu.
Ps.105.43   in izpelje ljudstvo svoje z radostjo, izvoljence svoje z radostjo.
Ps.105.44   in dal jim je zemljo poganov, in dosedili so trud ljudstva;
Ps.105.45   da bodejo držali postave njegove in držati postave njegove. aleluja!
Ps.106.1    slavite gospoda, ker dober je, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.106.2    kdo bi govoril moč gospodovo, da bo oznanjal vse hvalo njegovo?
Ps.106.3    blagor njim, kateri hodijo sodbo, kateri delajo pravico vsak čas.
Ps.106.4    spominjaj se mene, gospod, po volji svojem ljudstvu, sodi me v blaginji svojem,
Ps.106.5    da gledam blaginjo izbrannih tvojih, da se veselim z veselijem naroda tvojega, da se hvalim s posestjo tvojo.
Ps.106.6    grešili smo se z očetami našimi, krivično smo bili krivični.
Ps.106.7    očetje naši v egiptu niso spoznavali čudeže tvoje, ne spominjali se množice milosti tvoje, ali so se neposlušni po morji, v morji roke.
Ps.106.8    ali je zveličal jih za voljo imena svojega, da bi oznanjal moč svojo.
Ps.106.9    in zapretil je morje morje, in izsušilo se je; in vodil jih je v bezdani kakor v puščavi.
Ps.106.10   in rešil jih je iz roke sovražnika, in rešil jih je iz roke neprijatelja.
Ps.106.11   in vode pokrivajo njih sovražnikov; ni enega od njih ni ostal.
Ps.106.12   in verovali so v besedah njegovih, in slavili so hvalo njegovo.
Ps.106.13   precej so zapomenili delo njegovo, ne čakajo soveta njegovega.
Ps.106.14   in želeli so poželenje v puščavi, in izkušali so boga v suhu.
Ps.106.15   in dal jim je, kar so prosili, in poslal je žalost na duše svoje.
Ps.106.16   in razdražili so mojzesu v taboru, in aronu, svetemu gospodu.
Ps.106.17   razprla se je zemlja, in pog datana, in pokrila je područje abiramovo.
Ps.106.18   in oganj se razpali v njih shajališči, plamen razpalí krivičnih.
Ps.106.19   in napravili so telca v horebu, in klanjali so se obličjem.
Ps.106.20   in premenili so slavo svojo v podobo tele, kateri jedi travo.
Ps.106.21   zapominjali so boga, spasitelja svojega, kateri je storil veliko v egiptu,
Ps.106.22   čudeže v deželi kamovi, strašni za morje rodovo.
Ps.106.23   tedaj reče, da jih pogubi, če se ni mojzes, izvoljenec njegov, storil je pred obličjem pred njim, da bi odvrnil jeze njegovo, da jih ne pogubi.
Ps.106.24   in zaničevali so zemljo želljivo, niso verovali besedo njegovemu.
Ps.106.25   in rodili so v šatoru svojem, in niso poslušali glasa gospodovo.
Ps.106.26   tedaj jim je vzdignil roko svojo, da jih povrne v puščavi.
Ps.106.27   in da povrne seme svoje sredi poganov, in da jih razpr po zemlih.
Ps.106.28   in dopolnili so se vaal-peora, in jedli so žrtve mrtvih.
Ps.106.29   in razdražili so ga z delami svojimi, in razmnožila se je v njih nadloge.
Ps.106.30   pristopijo pa pinehas, in oproščilo se je, in porašilo se je iazva.
Ps.106.31   in rečeno mu se je za pravico, od roda do roda do vekomaj.
Ps.106.32   in razdražili so ga pri vodah meriba, in zasramila se je mojzes za njih.
Ps.106.33   ker razdražili so se zoper duha njegovega, in razglasil se je z ustami svojimi.
Ps.106.34   ne pogubijo ljudstva, kar jim je gospod zapovedal.
Ps.106.35   in oskvrnili so se z poganami, in naučili so dela njih.
Ps.106.36   in služili so idolima svojih, in so jim postali pohujšanje.
Ps.106.37   in žrtvovali so otroke svoje in kćeri svoje na hudiče.
Ps.106.38   in izlivali so kri nepravičnega, krvi sina svojih in dojenčev svojih, katerih so žrtvovali obličim kanaanskim; in zemlja se je oslobodila v krvi.
Ps.106.39   in oskvernili so se z delami svojimi, in bludili so se z delami svojimi.
Ps.106.40   in žalostno se razgnjevi gospod na ljudstvo svoje, in prevrnil se je posestvo svoje.
Ps.106.41   in predal jih je v roke narodov, in gospodovali so njih sovražniki.
Ps.106.42   in oslabovali jih so njih sovražniki, in ponižali so se pod njih roko.
Ps.106.43   mnogo kraja jih je rešil, ali oni so ga srčili v sovetu svojem, in ponižali so se v krivičnosti svojem.
Ps.106.44   ko je pa videl v stiski svojem, ko je slišal molitev njih.
Ps.106.45   in spomenil se je zaveze svoje, in pokazal se je po mnogem milosti svoji.
Ps.106.46   in dal jih je usmiljenje pred vsemi, kteri so jih zapelili.
Ps.106.47   spasi nas, gospod, bog naš, in zberi nas iz narodov, da slavimo ime tvoje svetega, da se hvalimo v hvalo tvojo.
Ps.106.48   blagoslovljen gospod, bog izraelov, od vekomaj do vekomaj! in vse ljudstvo naj pravi: amen! aleluja!
Ps.107.1    slavite gospoda, ker dober je, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.107.2    rečejo naj izkušani gospodove, kateri je izkusil iz roke neprijatelja,
Ps.107.3    in sobral jih je iz kraja, od vzhoda in od zahoda, od severa in morja.
Ps.107.4    zabludili so v puščavi v puščavi, mesta prebivališče niso našli.
Ps.107.5    gladovali so in žedni, duša njih je izgubil v njih.
Ps.107.6    in klikali so gospoda v stiski svojem, in iz njih nadloge jih je rešil.
Ps.107.7    in vodil jih je po pravičnemu putu, da vnidejo v mesto prebivališče.
Ps.107.8    slavite gospoda za milost njegovo, in čudo njegova pri sinovih človeških.
Ps.107.9    ker nasitil je dušo prazno, in dušo gladnih napolni dobro.
Ps.107.10   kateri sedejo v temi in v sjeni smrti, privezani v siromahu in želji,
Ps.107.11   ker so se preklinili besedo božjo, in zasramovali so sovet najvišega.
Ps.107.12   zatorej je ponižal srce svoje z trudom; padli so, in nič ni pomočnika.
Ps.107.13   in klikali so gospoda v stiski svojem, in izročil jih je iz njih nadloge.
Ps.107.14   in izpeljal jih je iz teme in smrtja smrti, in okove njih je razdaril.
Ps.107.15   slavite gospoda za milost njegovo, in čudo njegova pri sinovih človeških.
Ps.107.16   ker razbil je vrata meči, in zaklal je železni prijevornice.
Ps.107.17   zasramovali so se za njih krivice, za njih krivice so se ponižali.
Ps.107.18   vsadi vse jed duša njih, in približali so se do vrata smrti.
Ps.107.19   in klikali so gospoda v stiski svojem, in izročil jih je iz njih nadloge.
Ps.107.20   poslal je besedo svojo, in ozdravil jih je, in rešil jih je iz pogube.
Ps.107.21   slavite gospoda za milost njegovo, in čudo njegova pri sinovih človeških.
Ps.107.22   in da prinesó dar hvalo, in oznanjajo dela njegova z radostjo.
Ps.107.23   kateri slijajo v morje v ladji, kateri delajo delo v mnogih vodah,
Ps.107.24   oni vidijo dela gospodove, in čudeže njegove v puščavi.
Ps.107.25   rekel je, in storil je veter vič, da se povzdigne valovi njene.
Ps.107.26   pripeljajo se do nebes, in snidejo v globočine; duša njih je čakala v nedužnosti.
Ps.107.27   zasramovali so se in hodili kakor pijanci, in vso modrost njih je poglobljen.
Ps.107.28   in klikali so gospoda v stiski svojem, in izpeljal jih je iz njih nadloge.
Ps.107.29   in oslobodil je vič, da se prestavljajo v valu, in valovi so mu molčali.
Ps.107.30   in radovali so se, da so počivali, in odpeljal jih je v volji, katero je hotel.
Ps.107.31   slavite gospoda za milost njegovo, in čudo njegova pri sinovih človeških.
Ps.107.32   povzdigó ga v zboru ljudstva, in v shajališči starejšin naj ga hvalijo.
Ps.107.33   reke postavlja v puščavo, in potoke vodâ v žalost;
Ps.107.34   zemljo sad za žalost, za hudobnost njih, ki prebivajo v njem.
Ps.107.35   prevrnil je puščavo v ječo vodâ, in zemljo suho v vodnjake vode.
Ps.107.36   in prebival je tam gladnih, in postavijo mesto za prebivališče.
Ps.107.37   in posevali so njive, in zasadili so vinogradniki, in dajo plodove rodove.
Ps.107.38   in blagoslovil jih je, da se razmnožijo več, in skot njih ne pokradi.
Ps.107.39   in pomnožili so se, in ponižali se v nevolji, hudo in žalost.
Ps.107.40   razprl je prezrenje na starešine, in zabludil jih je v puščavi, katerim ni po poti.
Ps.107.41   in pomagal je siromašo od ubogih, in postavlja njih rodove kakor ovce.
Ps.107.42   gledajo pravični, in veselé se; in vsako krivičnost ječe usta svoja.
Ps.107.43   kdo je mudar, naj se varuje to, in spoznajo milost gospodovo.
Ps.108.1    pesem pesem davidova. pripravljen je srce moje, o bog; prepeval bodem, in prepeval bodem v slavi svoji.
Ps.108.2    prepečajte se, psaltare in harpa; več se bodem zbudil.
Ps.108.3    povzdigni se, gospod, več, in prepeval bodem tvojo moč.
Ps.108.4    slavimo te, gospod, med ljudstvom, s slavoslovijo tvojo.
Ps.108.5    ker pred obličjem tvojo bode obličja tvoja, o bog, in pravičnost tvoja pred obličjem svojim.
Ps.108.6    zaklej se, gospod, nad nebesa, in slava tvoja na vsej zemlji.
Ps.108.7    izpolnjeval se bode bog v svetiščem svojem: oznanjujem se, da razpolnjujem sikema, in dolinu sukkotu razmečem.
Ps.108.8    prepira se, gospod, v srci svojem; povzdigni se, gospod, v srci svojem.
Ps.108.9    moj je gilead in efraim, in efraim je moč mojo.
Ps.108.10   moab je moč mojo, in gilead je moč moja, in edom je obličje moje.
Ps.108.11   k tebi, o bog, kateri si nas zavrgel, in ne bodeš izšel, bog, z moči svojimi?
Ps.108.12   ali ti, gospod, ne osvobodi nas, ker bog nas ne osvobodi.
Ps.108.13   o bog, bog naš, potegni se, ker ti si bog, ki si ga odpelil.
Ps.109.1    vekomaj. psalm davidov. o bog hvalo moje, ne moči se.
Ps.109.2    ker usta krivičnega in usta krivičnega so zoper mene, govorili so zoper mene v jezičem jezikom.
Ps.109.3    in besedi sovražniki so me otočili, in bojovali so se zoper mene brez krivičnosti.
Ps.109.4    za voljo ljubezni svoja so me zavoljo mene, a jaz molim.
Ps.109.5    in postavili so zoper mene hudo za dobro, in sovražnost za ljubezni moje.
Ps.109.6    postavi na njega krivičnega, in krivičnik naj stoji po desnici njegovem.
Ps.109.7    ko se bode sodil, bodi izsočen, in molitev njegova naj se stane v greh.
Ps.109.8    daj, da bodejo malo dnî njegovi, in postavo njegovo naj vzeme drugega.
Ps.109.9    sinovi njegovi naj bodejo sirote, in žena njegova vdova.
Ps.109.10   da se izpolnjujejo sinovi njegovi, in naj se izpolnjujejo, da se izganjajo iz sovražnikov svojih.
Ps.109.11   izkušal naj vsadnik vse, kar ima, in tujci naj razgrabijo trudove svoje.
Ps.109.12   naj mu nič ne ima usmiljenja, in nekaj naj se ne smiluje z sirotami svojimi.
Ps.109.13   otroci njegovi naj bodejo pogubljeni, v prvi rod naj se izgladi ime njegovo.
Ps.109.14   spominjaj se krivičnosti očetov njegovih pred gospodom, in greh matere njegove naj se ne pogubi.
Ps.109.15   da bodejo neprestano pred obličjem gospodovim, da iztrebi iz zemlje spomen njih.
Ps.109.16   za to, da se ni spomenil delati milosti, in poganjal je človeka siromašega in siromača, in sovražnika srca, da bi ga pogubil.
Ps.109.17   in ljubi prokletstvo, in prišla ga bo; ne hotel je blagoslovljenja, da se bode daleč od njega.
Ps.109.18   in oblekla se je prokletstvo kakor obleko, in vnide kakor voda v noge njegovo, in kakor olivo v kostih njegovih.
Ps.109.19   da mu bode kakor oblek, kterega se obleče, in kakor zbor, v katerem je neprestano.
Ps.109.20   to je delo sovražnikov mojih od gospoda, in njih, ki govoré hudo zoper dušo mojo.
Ps.109.21   ti pa, gospod, gospod, delaj me za voljo imena svojega, ker dobro je milost tvoja.
Ps.109.22   ker siromaši in siromaši sem jaz, in srce moje je prošlo v meni.
Ps.109.23   kakor sjena, ko se prestopi, prošla sem se, kakor skakavca.
Ps.109.24   kolenje moje so izgubljeni od postu, in meso moje je izgubljena po olji.
Ps.109.25   in jaz sem jim postal sramoto; ko me vidijo, čakajo glave svoje.
Ps.109.26   pomoči mi, gospod, bog moj, po milosti svoji.
Ps.109.27   da spoznajo, da je ta tvoja roka, da si ti, gospod, to storil.
Ps.109.28   preklinjajo se oni, a ti blagoslavljaj; ko se vstajo, sramoti se, a hlapec tvoj naj se veselí.
Ps.109.29   sovražniki moji naj se oblečejo v sramoto, in naj se oblečejo kakor lač sramoto svojo.
Ps.109.30   slavit bodem gospoda več v ustih svojem, in sredi mnogih bodem ga hvalil.
Ps.109.31   ker stoji na desnici ubogih, da bi ga spasil iz njih, ki ga preganjajo.
Ps.110.1    psalm davidov. reče gospod gospodu mojemu: " sedi po desnici mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih za podnožje nogam tvojim.
Ps.110.2    moč moči tvoje bode poslal gospod iz sijona; gospoduj sredi sovražnikov svojih.
Ps.110.3    slava tvoja bode v dan moči tvojega, v svetinji svetega, od materja preroke, izročilo se ti bode otrok tvoj.
Ps.110.4    klical je gospod, in ne bode se pokazal: ti si svećenik vekomaj, po redu melhizedekovu.
Ps.110.5    gospod, po desnici tvoji, sramoti se kralje v dan jeze svoje.
Ps.110.6    bodi sodil poganom, napolnil bode mrtve trupove; pogubit bode glave na zemlji mnogih.
Ps.110.7    iz potoka naj pije na putu; za to bode povzdignil glavo.
Ps.111.1    aleluja! slavim te v vsem srcu svojem v sovetu pravičnih in v shajališči.
Ps.111.2    velika je dela gospodova, ispravljeni po vseh, kateri ga hočejo.
Ps.111.3    slavo in veličastvo je delo njegovo, in pravica njegova ostane vekomaj.
Ps.111.4    spominjano je delal čudeže njegove; usmiljen in usmiljen je gospod.
Ps.111.5    hrane je dal njim, ki se ga bojé; spominja se vekomaj zaveze svoje.
Ps.111.6    moč del svojih je povedal ljudstvu svojemu, da jim dá baštinu poganov.
Ps.111.7    dela rok njegovih je resnica in sodba; resnično so vsi zapovedi njegove.
Ps.111.8    vekomaj so vekomaj vekomaj, postavljeni v resnici in pravičnosti.
Ps.111.9    rešenje poslal je ljudstvu svojemu, naredil je vekomaj zavezo njegovo; svet in strašno je ime njegovo.
Ps.111.10   početka modrosti je strah gospodov; dobro razum vsem, kteri jo delajo; hvala njegova ostane vekomaj.
Ps.112.1    aleluja! blagor možu, kateri se boji gospoda, kateri hoče več v zapovedih njegovih.
Ps.112.2    mogočni bode na zemlji seme njegovo; rod pravičnih bodi blagoslovljen.
Ps.112.3    slava in bogatstvo v hiši svojem, in pravica njegova ostane vekomaj.
Ps.112.4    v temnosti oblačilo svet pravičnim; milost, usmiljen in pravičen.
Ps.112.5    dober je človek, ki se smiluje in podpira, dobolil bode besede svoje v sodbi.
Ps.112.6    ker vekomaj se ne potrese, v spomin vekomaj bode pravičen.
Ps.112.7    od hudobnih časa ne boje se bojati; gotovo je srce njegovo, čakajoč se v gospoda.
Ps.112.8    storil je srce njegovo, da se ne boje strašen, dokler ne vidi na sovražnike svoje.
Ps.112.9    razsilil je, dá ubogim; pravica njegova ostane vekomaj; rog njegov se povzdigne v slavi.
Ps.112.10   krivični vidi in razgneti se; z zobmí svojimi skreži in se postane; poželenje krivičnih poginí.
Ps.113.1    aleluja! hvalite, otroci gospodovi, hvalite ime gospodovo!
Ps.113.2    blagoslovljen ime gospodovo od sedaj in do vekomaj.
Ps.113.3    od vzhoda solnce do zahoda naj se hvalijo ime gospodovo.
Ps.113.4    visoko nad vsemi narodi je gospod, nad nebesa slava njegova.
Ps.113.5    kdo je kakor gospod, bog naš, kateri prebiva visoko?
Ps.113.6    kateri gleda, da gleda na nebesih in na zemlji?
Ps.113.7    kateri vstaja iz zemlje siromašega, in od gnoja vzdigne siromašo,
Ps.113.8    da ga zasedi z knezove, s poglavarjem naroda njegovega.
Ps.113.9    kateri prebiva neplodnega v hiši, veselje sina otročev. aleluja!
Ps.114.1    ko je izšel izrael iz egipta, dom jakobov iz ljudstva težega.
Ps.114.2    juda je postal svetišče njegovo, izrael oblastvo njegovo.
Ps.114.3    morje vidi, in bežal je; jordan se je vračal za njim.
Ps.114.4    gore se skaljajo kakor ovni, pastiri kakor jagnje.
Ps.114.5    kaj ti je, morje, da si bežal, in ti, jordan, da si se povrnil?
Ps.114.6    gore, da kličete kakor ovni, hlapci, kakor jagnje?
Ps.114.7    dvigni se, zemljo, pred obličjem gospoda, pred obličjem boga jakobovega.
Ps.114.8    kateri je vrnil skalo v ječo vodâ, in kamen v istochnik vodâ.
Ps.115.1    ne nam, gospod, ne nam, nego imenu tvojemu daj slavo, po milosti svoji in resnici tvoji.
Ps.115.2    da rekó pogani: kje je bog njihov? "
Ps.115.3    bog naš je na nebesih, na nebesih in na zemlji, vse, kar je hotel.
Ps.115.4    idoli narodov so srebro in zlato, delo rok človeških.
Ps.115.5    usta imajo, a ne govoré; oči imajo, a ne vidijo;
Ps.115.6    ušesa imajo, a ne slišijo; naših imajo, a ne bivajo.
Ps.115.7    roke imajo, a ne mačejo; noge imajo, a ne hodijo; ne kličejo v srci svojem.
Ps.115.8    podobni jim bodejo ti, kteri jih delajo, in vsi, kateri se ubežajo v njih.
Ps.115.9    izrael, zaupaj na gospoda; pomoč jim in štit je njih.
Ps.115.10   dom aaronov, zaupaj v gospoda, ker on je pomoč in štit njihov.
Ps.115.11   kateri se bojte gospoda, zaupajte v gospoda, ker on je pomoč in pomoč njih.
Ps.115.12   gospod se spominja nas, in blagoslovi nas; blagoslavljal bode hišo izraelovo, blagoslovil dom aaronovo.
Ps.115.13   blagoslovit te, ki se bojé gospoda, najmanjih in veliko.
Ps.115.14   priloží vas gospod, bog vaš, na vas in na sinove vaše.
Ps.115.15   blagoslovljeni vi ste gospodu, kateri je napravil nebesa in zemljo.
Ps.115.16   nebesa nebeške so gospodu, a zemljo je dal sinim človeškim.
Ps.115.17   ne hvalijo se mrtvi, gospod, ne vsi, kateri snidejo v podzemlje.
Ps.115.18   ali mi, kteri živimo, blagoslovimo gospoda od sedaj in do vekomaj. aleluja!
Ps.116.1    ljubim gospoda, ker slišal je glas moj, molitev moja.
Ps.116.2    ker prikloni uho svoje k meni, in v dnéh svojem kličem.
Ps.116.3    oblobovali so me bolezni smrti, moči smrti so me zgrabili; stiska in bolezn sem me našel.
Ps.116.4    in imenoval sem ime gospodovo: " o gospod, reši dušo mojo!
Ps.116.5    milostiv je gospod in pravičen; bog naš je milostiv.
Ps.116.6    gospod čuva preroke; ponižan sem, in zveličal me je.
Ps.116.7    obrati se, duša moja, v pokoj svoj, ker gospod ti je storil dobro.
Ps.116.8    ker si si rešil dušo mojo od smrti, oči moje od lagrih, noge moje od nedužnosti.
Ps.116.9    hodim pred obličjem gospodovim v deželi živih.
Ps.116.10   veroval sem, ker govorim, da sem bil mnogo ponižan.
Ps.116.11   jaz sem rekel v žalosti svojem: vsak človek je laž.
Ps.116.12   kaj bom odplatil gospodu za vse dobrote njegove, katere mi je izpolnil?
Ps.116.13   čašo blaginja bodem vzel, in ime gospodovo kličem.
Ps.116.15   draga je pred obličjem gospodovim smrt svetnikov njegovih.
Ps.116.16   o gospod, jaz sem hlapec tvoj, hlapec tvoj, sin hlapca tvojega; ti si razkril okove moje.
Ps.116.17   tebi bodem prinosil dar hvalo, in oznanjeval bodem ime gospoda.
Ps.116.18   obljube svoje dajem gospodu, pred vsem ljudstvom svojim.
Ps.116.19   v podvih doma gospodovo, sredi tebe, jeruzalem. aleluja!
Ps.117.1    hvalite gospoda, vsi narodi; slavite ga, vsi narodi!
Ps.117.2    ker krepko je milost njegova na nas, in resnica gospodova vekomaj. aleluja!
Ps.118.1    slavite gospoda, ker dober je, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.118.2    naj pravi izrael, da je vekomaj, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.118.3    rekel naj naj dom aaronov, da je vekomaj milost njegova.
Ps.118.4    rečejo pa vsi, kteri se bojé gospoda, da je vekomaj milost njegova.
Ps.118.5    v stiski sem klical gospoda, in gospod mi je uslišal.
Ps.118.6    gospod je z menoj; ne bojim se, kaj bi mi storil človek?
Ps.118.7    gospod je zoper mene, pomoč mi; in jaz bodem gledal sovražnike moje.
Ps.118.8    bolje je zaupanje na gospoda, nego zaupanje na človeka.
Ps.118.9    bolje je zaupanje na gospoda, nego zaupanje na poglavarje.
Ps.118.10   vsi narodi so me otočili; v imenu gospodovem jih bodem iztrebil.
Ps.118.11   otočili so se, in otočili me so; v imenu gospodovem jih bodem pogubil.
Ps.118.12   obročili so me kakor peči, in razpalili so se kakor trnje trnjave; v imenu gospodovem sem jih iztrebil.
Ps.118.13   prestopil si me, da bi padl, ali gospod mi je pomočil.
Ps.118.14   moč moja in pesnost moja je gospod, in on mi je za zveličanje.
Ps.118.15   glas veselja in zveličanja je v šatorih pravičnih: desnica gospodova dela moč.
Ps.118.16   desnica gospodova povzdigne, desnica gospodova dela moč.
Ps.118.17   ne umrem, nego živem, in oznanjujem dela gospodova.
Ps.118.18   strašno me je pokaral gospod, ali smrti me ni predal.
Ps.118.19   odprte mi vrata pravice, da vnidem v njih in slavim gospoda.
Ps.118.20   to je vrata gospodova; pravični vnidejo v njem.
Ps.118.21   slavil te bodem, ker si me uslišal, in bil si mi za pomoč.
Ps.118.22   kamen, kterega so zavrgli zidarji, ta je postala glava koljena.
Ps.118.23   od gospoda je to postalo, in čudo je v očesu našim.
Ps.118.24   to je dan, katero je storil gospod; veselimo se in veselimo se v njem.
Ps.118.25   o gospod, reši se! gospod, pokaži se!
Ps.118.26   blagoslovljen, kteri gre v imenu gospodovem! blagoslovimo vas iz hiše gospodovo.
Ps.118.27   bog je gospod, in razodel je na nas; zberite blaginje z višami do rogov žrtvenika.
Ps.118.28   bog moj si ti, in bodem te slavil; bog moj si ti, in bodem te povzdignil; slavil te bodem, ker si me uslišal, in bil si mi za pomoč.
Ps.118.29   slavite gospoda, ker dober je, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.119.1    blagor njim, kateri so neporočni v poti, kateri hodijo v postavi gospodovem.
Ps.119.2    blagor njim, ki hodijo pričanje njegove, kateri ga iščejo z vso srcem.
Ps.119.3    ne delajo krivice, nego hodijo po potih njegovih.
Ps.119.4    ti si zapovedal zapovedi tvoje, da se držé več.
Ps.119.5    o da bi se izpolnili putovi moji, da čuvam postave tvoje!
Ps.119.6    tedaj se ne sramoti, ko bodem gledal po vseh zapovedih tvojih.
Ps.119.7    slavil te bodem v pravičnosti srca, ko bodem prepričal sodbe tvoje pravičnosti.
Ps.119.8    postave tvoje bodem hranil; ne ostavljaj me več.
Ps.119.9    po čemu se bode mladič pravičen pravičen, da se čuva besede tvoje.
Ps.119.10   po vsem srcu svojem te hočem; ne odpuščaj me od zapovedih tvojih.
Ps.119.11   v srcu svojem skrivam besedo tvojo, da ne grešim zoper tebe.
Ps.119.12   blagoslovljen si si, gospod; nauči me postave tvoje.
Ps.119.13   z ustami svojimi sem povedal vse sodbe ust tvojih.
Ps.119.14   v putu pričanja tvojih bodem se hranil, kakor nad vsem bogatstvom.
Ps.119.15   po zapovedih tvojim premišljam, in spolnjujem pot tvojo.
Ps.119.16   v pravilih tvojih bodem premišljal, besede tvoje ne zabom.
Ps.119.17   dobro daj hlapcu svojemu, da živim, in držim besedo tvojo.
Ps.119.18   odkrni oči moje, da pogledam čudeže iz postave tvoje.
Ps.119.19   pridošlica sem jaz na zemlji; ne skrivaj od mene zapovedi tvoje.
Ps.119.20   čakal je duša moja, da poželjam sodbe tvoje po vsakem času.
Ps.119.21   zapretil si prevzetnih, prokleti, kateri so se odklonili od zapovedih tvojih.
Ps.119.22   odstopi od mene sramotu in sramotu, ker iščim pričanja tvoja.
Ps.119.23   tudi sovražniki so sedeli in govoré zoper mene; hlapec tvoj je v pravičnih naredbah tvojih.
Ps.119.24   pričanja tvoja so pa razveseljevanje moje, in sovetniki moje pravične.
Ps.119.25   postal se je v prah duša moja; oživi me po besedi svojem.
Ps.119.26   povedal sem putove moje, in ti si me uslišal; nauči me postave svoje.
Ps.119.27   po poti pravičnih tvojih daj mi razumu, in oznanjujem čudeže tvoje.
Ps.119.28   čakal je duša moja od žalosti; povzdigni me po besedi svojem.
Ps.119.29   po putu krivičnosti odstopi od mene, in postavo svoje daj mi milost.
Ps.119.30   resnico resnice sem izvolil; sodbe tvoje sem premenil.
Ps.119.31   prilepil sem se za pričanje tvoje; gospod, ne sramoti me.
Ps.119.32   po putu zapovedih tvojih bodem bežal, ker si razširil srce moje.
Ps.119.33   nauči me, gospod, pot postave tvoje, in zahranim ga vekomaj.
Ps.119.34   daj mi razumu, da bodem držal postavo tvoje, in čuval ga bodem s vsem srcem svojim.
Ps.119.35   vedi me v putu zapovedih tvojih, ker v njem sem hotel.
Ps.119.36   prikloni srce moje k pričanjem tvojim, a ne v lakomnost.
Ps.119.37   odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnost; po poti svojem ohrani me živo.
Ps.119.38   postavi govor svoj hlapcu svojemu, kateri je na strahu pred seboj.
Ps.119.39   odvrni sramotu mojo, katero se osramotim, ker pravice tvoje je dobro.
Ps.119.40   glej, poželel sem zapovedi tvoje; po pravici svojem ohrani me živo.
Ps.119.41   in pridejo k meni milost tvoja, gospod, in zveličanje tvoje po govoru tvojem.
Ps.119.42   da odgovorim temu, ki me sramoti, ker zaupam na besedo tvojo.
Ps.119.43   in ne odtegni iz ust mojih besedo resnice, ker zaupam na sodbe tvoje.
Ps.119.44   in hranil bodem postavo tvoje vedno vekomaj in vekomaj.
Ps.119.45   in hodim v razveseljevanji; ker zapovedi tvoje bodem iščel.
Ps.119.46   in govorim za pričanje tvoje pred kraljimi, in ne sramoti se.
Ps.119.47   in spolnjujem se po zapovedih tvojih, katere ljubim.
Ps.119.48   in vzdignem roke svoje k zapovedam tvojim, katere ljubim, in oznanjujem postave tvoje.
Ps.119.49   spominjaj se besedo tvojo hlapcu svojemu, katero si mi dal zaupanje.
Ps.119.50   to je veselje moje v nevolji svojem, da me živi beseda tvoja.
Ps.119.51   prevzetniki se pregovarjajo več; od postave tvoje se ne odklonim.
Ps.119.52   spominjam se sodbe tvoje od vekomaj, gospod, in opominjam se.
Ps.119.53   neprestano me zgrabi od krivičnih, kateri sovražijo postavo tvoje.
Ps.119.54   psalmi so mi postave tvoje na mestu prebivališče moje.
Ps.119.55   noč se spominjam ime tvoje, gospod, in držim postavo tvoje.
Ps.119.56   to mi je postalo, da hodim postave tvoje.
Ps.119.57   življenje moje, gospod, govorim, da bodem držal postave tvoje.
Ps.119.58   molil sem obličje tvoje vsem srcem svojim: usmili se me po govoru svojem.
Ps.119.59   premenil sem putove tvoje, in odvrnil sem noge svoje k pričanjem tvojim.
Ps.119.60   pretvoril sem se, in ne prestrašim se, da čuvam zapovedi tvoje.
Ps.119.61   širi krivičnih me oblečejo, ali postave tvoje ne zabim.
Ps.119.62   v polnoči se zbudim, da te slavim za pravične sodbe tvoje.
Ps.119.63   delal sem jaz vsem, ki se te bojé, in kateri čuvajo zapovedi tvoje.
Ps.119.64   milosti tvoje, gospod, polna je zemlja; postave svoje me nauči.
Ps.119.65   dobro si napravil hlapcu svojemu, gospod, po besedi tvojem.
Ps.119.66   nauči me in znanje in znanje, ker ukazal sem zapovedi tvoje.
Ps.119.67   dokler se nisem ponižal, pregrešil sem; za to bodem držal besedo tvojo.
Ps.119.68   dobrotan si ti, gospod, in v dobroti svojem; nauči me postave svoje.
Ps.119.69   prevzetneč se krivičnih zoper mene krivičnih; jaz pa po vsem srcem svojim bodem držal zapovedi tvoje.
Ps.119.70   kakor mleka je srce njih srce njih, a jaz sem se postavil postave tvoje.
Ps.119.71   dobro mi je, da sem se ponižal, da učim postave tvoje.
Ps.119.72   dobro mi je postavo ust tvojih, bolje od tisoč zlata in srebra.
Ps.119.73   roke tvoje so me napravili in zgrabili; daj mi razumu, da naučim zapovedi tvoje.
Ps.119.74   kateri se te bojé, gledajo me, in veselé se, ker v besedo tvojo imam zaupanje.
Ps.119.75   spoznam, gospod, da so pravične sodbe tvoje, in da si me v resnici ponižal.
Ps.119.76   daj, da me posodi milost tvoja, po govoru svojem hlapcu svojemu.
Ps.119.77   pridi mi usmiljenje tvoje, da živim; ker zakon tvoj je razveseljevanje moje.
Ps.119.78   sovražniki naj se zasramijo, ker sovražniki so me krivični; jaz sem prepričal po zapovedih tvojih.
Ps.119.79   pridejo naj k meni bojači tvoji, in kateri poznajo pričanja tvoja.
Ps.119.80   srce moje bodi brez krivičnosti v zapovedih tvojih, da se ne osramotim.
Ps.119.81   čakal je duša moja za pomoč tvojo, in v besedo tvojem imam zaupanje.
Ps.119.82   gledali so oči moje za besedo tvojo, govoreč: kdaj me pomoliš?
Ps.119.83   ker postal sem kakor meč v skale; postave tvoje ne zabim.
Ps.119.84   kakošno so dnevi hlapca svojega? kdaj bodeš sodil sovražnikov mojih?
Ps.119.85   sovražniki so mi razgovarjali, ne za postavo tvoje, gospod.
Ps.119.86   vse zapovedi tvoje so resnica; krivično me poganjajo; pomoči mi.
Ps.119.87   malo so me izpolnili na zemlji, ali jaz ne pustim zapovedi tvoje.
Ps.119.88   po milosti svoji ohrani me živega, da bodem držal pričanja ust tvojih.
Ps.119.89   vekomaj v vekomaj, gospod, beseda tvoja ostane na nebu.
Ps.119.90   od roda do roda zvestoba tvoja; oslobodil si zemljo, in storil je.
Ps.119.91   po pravičnosti tvojem stojí noter več, ker vse so tvoje službe.
Ps.119.92   če ne bi postavil postavo tvoje, razveseljeval bi se v nevolji svojem.
Ps.119.93   vekomaj ne zabom besede tvoje, ker v njih si me oživil.
Ps.119.94   tebi sem, spasi me, ker postave tvoje bodem iščel.
Ps.119.95   zoper mene čakajo krivični, da me pogubé; spoznal sem pričanja tvoja.
Ps.119.96   po vsakem konci videl sem konec; zapoved tvoja je več prostor.
Ps.119.97   kako ljubim postavo tvoje! ves dan mi je razveseljenje.
Ps.119.98   reši me za sovražnike moje, zapovedi tvoje, ker vekomaj mi je.
Ps.119.99   boljši sem od vseh učitelja mojih, ker pričanja tvoja je razveseljevanje moje.
Ps.119.100  bolj sem več od starejšega, ker iščim zapovedi tvoje.
Ps.119.101  od vsakega hudega putova postavim noge moje, da spolnjujem besedo tvojo.
Ps.119.102  od sodbe tvoje sem ne odklonil, ker ti si mi učil.
Ps.119.103  kako sladke so za usta mojo besedo tvoja; boljši od meda v ustih mojem.
Ps.119.104  po zapovedih tvojih bodem razumen razumno; za to sovražim vsak pot krivičnosti.
Ps.119.105  svetilnik je svetilnik nogam mojim, in svetlost na stezku mojem.
Ps.119.106  kličal sem, in storil sem, da bodem držel pravičnih sodbe tvoje.
Ps.119.107  pokoril sem se več, gospod, ohrani me po besedi svojem.
Ps.119.108  dobrovoljnosti ust mojih blagovoljaj, gospod, in pouči me sodbe tvoje.
Ps.119.109  duša moja je neprestano v roke svojem, in postave tvoje ne bom zapomenel.
Ps.119.110  krivični so mi postavili mrežo, ali ne hodim od zapovedih tvojih.
Ps.119.111  zavladel sem pričanje tvoje vekomaj, ker veselja srca mojega so.
Ps.119.112  srce moje kličem, da delam postave tvoje vekomaj, do vekomaj.
Ps.119.113  samega samega krivičnega sovražim, a postavo tvoje ljubim.
Ps.119.114  pomoč moja in moč moja si ti; v besedo tvojem imam upanje.
Ps.119.115  odstupajte od mene, hudobni, da hodim zapovedi boga svojega.
Ps.119.116  podpiri me po govoru svojem, da živim; in ne osramotí me v času svojem.
Ps.119.117  pomoč mi, da se zveličam, in čakal bodem v zapovedih tvojih vedno.
Ps.119.118  povrnil si vse, ki se odpirajo postave tvoje, ker krivičnost je njih krivičnost.
Ps.119.119  preganjaš vse krivične z zemljo; za to ljubim pričanja tvoja.
Ps.119.120  od straha tvojega bode meso moje, ker se se bojim sodbe tvoje.
Ps.119.121  pravično sem storil sodbo in pravico; ne oddajaj me sovražnikom svojim.
Ps.119.122  sprejmaj svoja hlapca za dobro, da me ne morjajo prevzetniki.
Ps.119.123  oči moje izpolnjevajo na pomoč tvojo, in za besedo pravico tvojo.
Ps.119.124  delaj se z hlapcem svojim po milosti svoji, in postave svoje me nauči.
Ps.119.125  hlapec sem tvoj; daj mi razumu, da poznam pričanja tvoja.
Ps.119.126  čas je, da bi storil gospod; razorili so postavo tvoje.
Ps.119.127  za to ljubim zapovedi tvoje bolj od zlata in čistega zlata.
Ps.119.128  za to je po vseh zapovedih tvojih pravične pravične; vsako stezko krivičnega sovražim.
Ps.119.129  čudovita so pričanja tvoja; za to jih bodem hranil duša moja.
Ps.119.130  obličje besede tvoje razsvetlja, in razumí otroke razumne.
Ps.119.131  usta svoja sem razprla in prekrašal, ker čakal sem zapovedi tvoje.
Ps.119.132  pogledaj na me, in smiluj se meni, kakor je pravico njim, ki ljubijo ime tvoje.
Ps.119.133  delaj noge moje po govoru svojem, in ne gospoduj mi nihče krivičnost.
Ps.119.134  reši me od krivičnosti človeških, da bodem držal zapovedi tvoje.
Ps.119.135  obliči svoje obličje k hlapcu svojemu, in nauči me postave tvoje.
Ps.119.136  potoki vodâ snidejo z očmi svojimi, ker postave tvoje ne hranijo.
Ps.119.137  pravičen si, gospod, in pravični sodbe tvoje.
Ps.119.138  zapovedal si pravico pričanja tvoja in veliko resnico.
Ps.119.139  razdražil me je zavist tvoj, ker so zapomenili besede tvoje sovražniki moji.
Ps.119.140  razgovarjeno je besedo tvoja več, in hlapca tvoja ga ljubi.
Ps.119.141  otrok sem, in zaničen; postave tvoje ne bom zapomenel.
Ps.119.142  pravica tvoja je pravica vekomaj, in postavo tvoje je resnica.
Ps.119.143  stiski in nevolja so me našli; zapovedi tvoje so razveseljevanje moje.
Ps.119.144  pravičnost pričanja tvoja je vekomaj; daj mi razumu, da živim.
Ps.119.145  po vsem srcu svojem kličem; usliši me, gospod, in pravičnih tvojih bodem iščel.
Ps.119.146  kličem te, spasi me, da bodem držal pričanja tvoja.
Ps.119.147  preprej sem prešlo, in klical sem; v besedo tvojo imam zaupanje.
Ps.119.148  od nočnih časa gledam oči moje, da premišljam besedo tvojo.
Ps.119.149  glas moj poslušaj po milosti svoji, gospod, po sodbe svojem ohrani me živo.
Ps.119.150  pristopijo se, kateri me preganjajo krivičnost; od postave tvoje so daleč.
Ps.119.151  blizu si ti, gospod, in vsi zapovedi tvoje so resnica.
Ps.119.152  po početku sem poznal iz pričanja tvojega, da si jih v vekomaj položil.
Ps.119.153  pogledaj ponižnost mojo in reši me, ker postave tvoje ne zabim.
Ps.119.154  sodi pravico mojo in reši me; po besedi svojem ohrani me živo.
Ps.119.155  daleč od krivičnih je zveličanje; ker pravičnih tvojih ne iščejo.
Ps.119.156  usmiljenje tvoje je veliko, gospod; po soddih svojih ohrani me živo.
Ps.119.157  mnozi so, kateri so me sovražniki in sovražniki moji; od pričanja tvojih se ne odpuščam.
Ps.119.158  videl sem krivičnih, in razdražil sem; ker besede tvoje niso držali.
Ps.119.159  pogledaj, da ljubim zapovedi tvoje; gospod, po milosti svoji ohrani me živo.
Ps.119.160  početka besede tvoje je resnica, in vekomaj je vse sodbe tvoje pravice.
Ps.119.161  knezovi me preganjajo zastonj; ali v besedi tvoji je srce moje.
Ps.119.162  veselim se v besedi svojem, kakor kdor najde veliko plijen.
Ps.119.163  krivičnost sovražim in sramoti se; postavo tvoje ljubim.
Ps.119.164  sedmero krat v dan bodem te hvalil za sodbe tvoje pravičnosti.
Ps.119.165  veliko mir je tistim, kteri ljubijo postavo tvoje, in ni jim pohujšanja.
Ps.119.166  pomoč tvojo, gospod, in zapovedi tvoje bodem ljubil.
Ps.119.167  hranil je duša moja pričanja tvoja, in mnogo jih ljubim.
Ps.119.168  držel sem zapovedi tvoje in pričanja tvoja, ker vsi putovi moji so pred seboj.
Ps.119.169  pomoč moja pridi k tebi, gospod; po besedi svojem daj me razumu.
Ps.119.170  pridi molitev moja pred obličjem tvojem; po besedi svojem reši me.
Ps.119.171  povzdigajo ustne moje pesem, ker ti me učiš postave tvoje.
Ps.119.172  govorí jezik moj besedo tvojo, ker vsi zapovedi tvoje so pravica.
Ps.119.173  naj mi bode ruka tvoja za pomoč; ker povelje tvoje sem izročil.
Ps.119.174  poželel sem zveličanje tvoje, gospod, in postavo tvoje je razveseljevanje moje.
Ps.119.175  živi duša moja, da te hvalo, in sodbe tvoje naj mi pomagajo.
Ps.119.176  zabludil sem kakor ovce izgubljeno; iščaj hlapca svojega, ker zapovedi tvoje ne zapomenjam.
Ps.120.1    pesem preizvrstna. k gospodu v stiski svojem kličem, in on me usliša.
Ps.120.2    gospod, reši dušo mojo od krivičnih ustnih, od krivičnih jezika.
Ps.120.3    kakošno ti se bo dajal, in kaj naj ti pribavlja, o krivično jezik?
Ps.120.4    strične strely mogočnega, s žarilom ječim.
Ps.120.5    gorj mi, da prebivam v mesu, in prebivam v šatorih kedarskega.
Ps.120.6    mnogo je prebivala v srci svojem, kateri živijo z njimi.
Ps.120.7    jaz sem mir; ko pa govorim, oni so za boj.
Ps.121.1    pesem preizvrstna. vzdignem oči svoje na gore, odkod bi prišel pomoč moja.
Ps.121.2    pomoč moja je od gospoda, kateri je napravil nebesa in zemljo.
Ps.121.3    ne dahne, da se potrese noga tvoja; ne hudi se, kdor te varuje.
Ps.121.4    glej, ne sodi in ne spí, kdor čuva izraela.
Ps.121.5    gospod je čuvač tvoj; gospod je deželo tvoje po desnici tvojem.
Ps.121.6    dan ne bode te zgodilo solnce, tudi mesec noč.
Ps.121.7    gospod te bode čuval od vsega hudega, čuval bode življenje tvoje.
Ps.121.8    gospod bode čuval, da ti prihaja in izhaja, od sedaj in do vekomaj.
Ps.122.1    pesem preizvrstna. davidova. veselim se, ko mi rekó: pojdemo v hišo gospodovo.
Ps.122.2    noge naše stojo v vratih tvojih, jeruzalem!
Ps.122.3    jeruzalem, kteri se zgradi kakor mesto, v katerem je sedel vsak.
Ps.122.4    kjer bodejo šli plemena, rodovi gospodovi, pričanje izraelovo, da slavljajo ime gospodovo.
Ps.122.5    kajti tam so sedeli prestole za sodbo, prestol doma davidova.
Ps.122.6    prosite za mir jeruzalemu, in dobro bode njim, ki te ljubijo.
Ps.122.7    mir naj bodi v moči svoji, mir v vestih tvojih.
Ps.122.8    za voljo bratov mojih in bližnih mojih govorim: mir ti je!
Ps.122.9    za hišo gospoda, boga našega, bodem iščel dobro tvoje.
Ps.123.1    pesem preizvrstna. k tebi povzdignem oči svoje, ti, ki prebivaš v nebesih.
Ps.123.2    glej, kakor oči hlapcev gledajo v roko gospodarja svojega, kakor oči otroke v roke gospodove svoje, tako oči naši gledajo gospoda, boga našega, dokler nas ne smiluje.
Ps.123.3    smiluj se nad nami, gospod, smiluj se nad nami; ker mnogo smo se nasitili zaničevanja.
Ps.123.4    mnogo se je napolnila duša naša za sramotu njim, ki so pravični, in zaničevanje prevzetnih.
Ps.124.1    pesem preizvrstna. ko ne je gospod bil z nami, da bi rekel izrael:
Ps.124.2    če bi gospod ne bil bil z nami, ko so vstali ljudje zoper nas,
Ps.124.3    žive bi nas pojedli, ko se je razsrdil njih jeze na nas.
Ps.124.4    tedaj so nas vode potopali, potok je prešlo v duši našem;
Ps.124.5    da bi prešlo življenje naše za dušo naših.
Ps.124.6    blagoslovljen gospod, kateri nas ne je dal v žalost zubom svojem.
Ps.124.7    duša naša je bila kakor ptica iz mreže ptičnih; mreža je razbita, in mi smo se zapelili.
Ps.124.8    pomoč naša je v imenu gospoda, kateri je napravil nebesa in zemljo.
Ps.125.1    pesem preizvrstna. kateri se nadejajo na gospoda, kakor gori sijonski, da se ne potrese, da prebiva vekomaj.
Ps.125.2    sovražniki so okolo njega, in gospod oko naroda njegovega od sedaj in do vekomaj.
Ps.125.3    ker soba krivičnih ne bo ostavljal na loči pravičnih, da ne izpolnjujejo pravični v krivičnosti roke svoje.
Ps.125.4    daj dobro, gospod, dobrim in pravičnim srcem.
Ps.125.5    a tistih, kteri se preklonjajo na krivice, odpelja gospod z njimi, kteri delajo krivico. mir nad izraelom!
Ps.126.1    pesem preizvrstna. ko je odvrnil gospod sovražnikov sijonske, bili smo kakor sovražniki.
Ps.126.2    tedaj se je napolnil usta naša z radostjo, in jezik naš z radostjo. tedaj se rekó med pogani: velika dela je gospod storila s njimi.
Ps.126.3    veliko dela je gospod storiti s nami, veseli smo se veseli.
Ps.126.4    odvrni, gospod, izgnance naše, kakor potoki na jug.
Ps.126.5    kateri sejejo z slezami, so z radostjo.
Ps.126.6    hodno hodijo in plače, noseč semena svoje; pridejo pa z radostjo, noseč snop svoj.
Ps.127.1    pesem preizvrstna davidova. če gospod ne zgradi hišo, naprazno so se trudili zidarji; če gospod ne varuje mesto, naprazno straži stražnik.
Ps.127.2    naprazno vam je časno vstavati po času, da jedete kruha žalovanja; ko daje ljubljenemu svojemu slavo.
Ps.127.3    glej, dejanje gospodovo je sinovi, plačilo pa plodov obilosti.
Ps.127.4    kakor strely v roke mogočnega, tako so sinovi močni.
Ps.127.5    blagor človeku, ki se napolni njih poželenje; ne zasramijo se, kedar govoré z sovražniki svojimi v vratih.
Ps.128.1    pesem preizvrstna. blagor vsem, kteri se bojé gospoda, kateri hodijo po potih njegovih.
Ps.128.2    po trudih svojih rodov bodeš jedel; blagor ti, in dobro ti bode.
Ps.128.3    žena tvoja kakor prava vinograd v kraji hiše tvojo; sinovi tvoji so kakor masline olive okolo stola tvojega.
Ps.128.4    glej, tako bo blagoslovljen človek, kteri se boji gospoda.
Ps.128.5    blagoslovit te gospod iz sijona, da bodeš videl dobro jeruzalema po vseh dnevih življenja tvojega.
Ps.128.6    in videl bodeš sinove otrokov svojih; mir nad izraelom!
Ps.129.1    pesem preizvrstna. mnogo so me vredili od mladosti moje, naj reče izrael:
Ps.129.2    mnogo so me vredili od mladosti moje; in ne mogočejo mi.
Ps.129.3    zoper nočje moje izpolnjevali krivični, prevrnili so krivičnost svojo.
Ps.129.4    gospod je pravičen; odsekal je širi krivičnih.
Ps.129.5    sè sramoto naj se posramijo vsi, kteri so sovračali sijona.
Ps.129.6    da bodejo kakor trava na pokrivačih, kateri so izsočeni, dokler ne izlazi.
Ps.129.7    koliko se ne napolni roko njegovega žetvija, in klenja njegovo, ki daje snopi.
Ps.129.8    in sovražniki ne rekó: blagoslov gospodovo na vas! blagoslovimo vas v imenu gospodovem.
Ps.130.1    pesem preizvrstna. iz globočev kličem te, gospod.
Ps.130.2    gospod, poslušaj glas moj; vnidi ušesa tvoja na glas molitve moje.
Ps.130.3    če ohraniš krivice, gospod, kdo bi storil?
Ps.130.4    ali pri tebi je odpuščanje, da se bodeš čakal.
Ps.130.5    čakal sem gospoda, čakal je duša moja, čakal je v besedi svoji.
Ps.130.6    duša moja se zaupanje na gospoda, od straže do jutra, od straže, od straže.
Ps.130.7    o izrael, prebivaj v gospodu, ker pri gospodu je milost, in v njem je veliko izkušanja.
Ps.130.8    in on bode rešil izraela iz vseh krivičnih njegovih.
Ps.131.1    pesem preizvrstna davidova. gospod, srce moje se ne povzdiguje, ne prevzdignijo se oči moje, in ne hodim v velikim, ne v čudeži za mene.
Ps.131.2    če se nisem ponižal in se povzdignil dušo mojo, kakor razlobljeno od majke svoje; kakor zaplačeno je dušo mojo.
Ps.131.3    zaupanj se, izrael, na gospoda od sedaj in do vekomaj.
Ps.132.1    pesem preizvrstna. spomni se, gospod, davida, vse krotkosti njegove,
Ps.132.2    kakor se je zaklel gospodu, blagoslovil je bogu jakobovemu, govoreč:
Ps.132.3    " ne vnidem v šator hiše svoje, ne hodem na postelji postelja mojega,
Ps.132.4    ne dam slavo svojem pred očmi svojimi, ne dajem sè slavimi svojimi,
Ps.132.5    dokler ne najdem mesta za gospoda, šator boga jakobovega.
Ps.132.6    glej, slišali smo ga v efrati, našli smo ga na polnih poljih.
Ps.132.7    vnidem v prebivališče njegovo, klanjali se bodemo pred noge njegove.
Ps.132.8    vstani, gospod, v pokoj svoj, ti in kovčeg svetosti tvoje.
Ps.132.9    svećenički tvoji naj se oblečejo v pravico, in sveti tvoje naj se radujejo.
Ps.132.10   za voljo davida, hlapca svojega, ne odvračaj obličja pomazanika svojega.
Ps.132.11   zakleval je gospod davidu resnico, in ne bode ga odpustil: od plodova utrobe tvoje bodem postavil na prestole tvojem.
Ps.132.12   če vnimajo sinovi tvoji zaveze moje in pričanje moje, katera jih bom učil, in sinovi njihovi ostanejo vekomaj na prestolu tvojem.
Ps.132.13   ker gospod je izbral sijonu, prosil ga je za prebivališče svoje:
Ps.132.14   to je počivanje moje vekomaj; tu bodem prebival, ker ga sem prosil.
Ps.132.15   žalost njeno bodem blagoslavljal, ubogih njegovi bodem nasitil kruh.
Ps.132.16   duhovnike njegove bodem oblekel v zveličanje, in sveti njegovi naj se radujejo z radostjo.
Ps.132.17   tam bodem zaklal rog davidovo; pripravil sem svetilnik pomazanemu svojemu.
Ps.132.18   sovražnike njegove bodem oblečil sramoto, a na njem se bode pokril svetišče njegovo.
Ps.133.1    pesem preizvrstna davidova. glej, kaj dobro, kaj je dobro, da prebivajo bratje vkup.
Ps.133.2    to je kakor moč na glavi, kateri slija na bradu, bradu aaronovo, kateri seče na glavi obleke njegove.
Ps.133.3    kakor rosa hermona, kateri sedi na gore sijonu, ker tam je gospod zapovedal blagoslov in življenje do vekomaj.
Ps.134.1    pesem preizvrstna. glej, blagoslavljajte gospoda, vsi hlapci gospodovi, kateri stojite v hiši gospodovem.
Ps.134.2    povzdignite roke svoje v svetišče, in blagoslavljajte gospoda.
Ps.134.3    blagoslovit te gospod iz sijona, kateri je stvoril nebesa in zemljo.
Ps.135.1    aleluja! hvalite ime gospodovo, hvalite, rabi gospodove,
Ps.135.2    kateri stojite v hiši gospodovem, v predvorjih doma boga našega.
Ps.135.3    hvalite gospoda, ker dober je gospod; prepevajte imenu njegovo, ker dobro je.
Ps.135.4    ker jakoba sebi je izvolil gospod, izrael za sobstvo njegovo.
Ps.135.5    ker jaz vém, da je velik gospod, in gospod naš od vseh bogov.
Ps.135.6    vse, kar je hotel gospod, dela na nebesih in na zemlji, v morji in v vseh propasti.
Ps.135.7    oblake izvodi iz kraja zemlje, blisti bliskave v dober, veter izpelje iz zaklad svojih.
Ps.135.8    kateri je udaril prvorojeno egipta, od človeških do skotov.
Ps.135.9    poslal je znamenja in čudeže sredi tebe, egipet, zoper faraona in zoper vse hlapce njegove.
Ps.135.10   kateri je udaril mnoge narode, in pogubil je krepke kralje.
Ps.135.11   sihona, kralja amorejska, in ogu, kralja vasanskega, in vse kraljestvo kanaanske;
Ps.135.12   in dal je njih zemljo v baštinu, v baštinu izraelu, svojemu ljudstvu.
Ps.135.13   gospod, ime tvoje vekomaj, gospod, spomen tvoj od roda do roda.
Ps.135.14   ker sodil bode gospod ljudstvo svoje, in za hlapce svoje se bo uslišal.
Ps.135.15   idoli narodov so srebro in zlato, delo rok človeških.
Ps.135.16   usta imajo, a ne govoré; oči imajo, a ne vidijo;
Ps.135.17   ušesa imajo, in ne vnimajo; noze imajo, ali ne oslabljajo; roke imajo, a ne hodijo; noge imajo, in ne hodijo; ne govoré v srci svojem, in v njih ustih ni duh.
Ps.135.18   podobni jim bodejo ti, ki jih delajo, in vsi, kateri se jim zaupajo.
Ps.135.19   dom izraelov, blagoslavljajte gospoda, dom aaronov, blagoslovite gospoda!
Ps.135.20   dom levijev, blagoslavljajte gospoda; kateri se bojé gospoda, blagoslavljajte gospoda.
Ps.135.21   blagoslovljen naj je gospod iz sijona, kteri prebiva v jeruzalemu! aleluja!
Ps.136.1    slavite gospoda, ker dober je, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.2    slavite boga bogov, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.3    slavite gospoda gospodov, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.4    kateri samo dela veliké čudesa, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.5    kateri je napravil nebesa z razumu, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.6    kateri je postavil zemljo na vodâ, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.7    kateri je naredil svetlo svetilo, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.8    solnce, da vlada dan, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.9    meso in zvezde za oblast noč; ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.10   kateri je udaril egipet z prvakami svojimi, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.11   in izpeljal je izraela izmed njih; ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.12   z močnim roko in z močnim roko, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.13   kateri je razdelil morje roke v razdelje, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.14   in izpeljal je izraela izmed njih, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.15   in razvalil je faraona in vojska njegovo v morje crveno, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.16   kateri je hodil ljudstvo svoje v puščavi, ker vekomaj je milost njegova; kateri je izpeljal vode iz skaličega skala, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.17   kateri je udaril kralje veliko, ker vekomaj je milost njegova;
Ps.136.18   in pogubil je kralje krepke, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.19   sihona, kralja amorejska, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.20   in oga, kralja vasanova, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.21   in dal je zemljo njih v baštinu, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.22   nasledstvo izraelu, hlapcu svojemu, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.23   ker v ponižnosti našem se je spomenil gospod, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.24   in izkusil nas je iz njih sovražnikov, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.25   kateri daje hrane vsemu mesu, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.136.26   slavite boga nebes, ker vekomaj je milost njegova; slavite gospoda gospodova, ker vekomaj je milost njegova.
Ps.137.1    pri reke babilonskim, tam smo sedeli, in plakali smo, ko smo se spomenili sijonu.
Ps.137.2    po trudih, ki so v njem, povesili smo arpa naše.
Ps.137.3    ker tam nam se vprašajo tisti, kteri so nas izpelili, in te, kteri so nas zapeljali, govoreč: pojte nam pesem sijonskega.
Ps.137.4    kako bodemo zpívati pesem gospodovo v deželi strani?
Ps.137.5    če te zabom, jeruzalem, da se zabi desnica moja.
Ps.137.6    z jezikom svojim prilepi jezik moj, če se ne spominjam tebe, če ne postavim jeruzalema v početku radosti moje.
Ps.137.7    spomni se, gospod, sovražnikov edomovih, v dan jeruzalemskega, kateri pravijo: razložite, razvalite ga do temelja.
Ps.137.8    kćeri babilonske, kateri si postal, blagor mu, ki ti bo odvrnil zaplatje tvoje, katero si nam storil.
Ps.137.9    blagor temu, ki se zgrabi, in pogubi otroke svoje na skale.
Ps.138.1    psalm davidovo. slavim te vsem srcem svojim, pred angeljem bodem te prepeval.
Ps.138.2    klanjal se bodem k svetišči svetosti tvoje, in slavil bodem ime tvoje za voljo milosti svoje in za voljo resnice tvoje; ker veličastno si zveličal besedo tvojo.
Ps.138.3    v dan, v dan, ko sem klical, uslišal si me moč v duši svojem.
Ps.138.4    slavili te bodo, gospod, vsi kralji zemlje, ko so slišali besede ust tvojih.
Ps.138.5    in pjevali bodo po potih gospodovih, ker velika je slava gospodova.
Ps.138.6    ker visoko je gospod, najvišega gleda, a najvišega spoznava izdaleč.
Ps.138.7    ako hodim v sredi stiske, oživljaš me; na gnjev sovražnikov mojih prostreš roko svojo, in pravica tvoja me osvobodi.
Ps.138.8    gospod bo izpolnil za me; milost tvoja, gospod, je vekomaj; dela rok svojih ne predaj.
Ps.139.1    vekomaj. psalm davidov. gospod, spoznal si me in poznal me.
Ps.139.2    ko sedem, ko sidem, in ko vstajam, ti spoznaš misli moje izdaleč.
Ps.139.3    hodi mojo, in moč mojo, spoznal si, in vse putove moje si videl.
Ps.139.4    ker nič ni beseda v jezikom svojim, ti, gospod, poznaš vse to.
Ps.139.5    glej, gospod, ti si poznal vse zadnje in drevno, in postavil si na meni roko svojo.
Ps.139.6    spoznal se je znanje tvoje od mene; krepko je, da ga ne morem.
Ps.139.7    kje bodeš šel od duha tvojega, in kjer naj bežem od obličja tvojega?
Ps.139.8    če vnidem k nebu, ti si tam; če hodim v sheol, glej, ti si tam.
Ps.139.9    če vzemem krila morja, da prebivam v zadnji kraji morja,
Ps.139.10   in tam me bode vodil roko tvoja, in prišla me bode desnica tvoja.
Ps.139.11   ako bi rekel: da me povrne tma, in noč svetloba mi bode noč.
Ps.139.12   ker teme ne bode temo od tebe, in noč se osveti kakor dan; tma je kakor luč.
Ps.139.13   ker ti si kupil oblake moje; povzdignil si me v utrobi matere moje.
Ps.139.14   slavil te bodem, da sem se čudil strašno; čudeže so dela tvoja, in duša moja spoznava se več.
Ps.139.15   ne skrivajo se od tebe kosti moje, ko si storil v skrivnosti, ko sem storil v prebivališčih zemlje.
Ps.139.16   od mogočnosti moje so videli oči tvoje, in v knjigi tvoji so se vse pisali dné, ko se je zgodilo, ko se je bilo nič od njih.
Ps.139.17   katero so mi, o bog, sovražniki tvoji, kako velika je njih početka!
Ps.139.18   ko bi jih prebrojil, bil jih je boljši od morja; ko se zbudim, še sem s teboj.
Ps.139.19   hodi, bog, krivičnih pogubi; moža krvi, odstupajte od mene.
Ps.139.20   ker sovražniki tvoji govoré zoper tebe; sovražniki tvoji govoré v ničemurnosti.
Ps.139.21   ali ne sovražim, gospod, njih, ki te sovražijo, in ne sramoti se za sovražnike tvoje?
Ps.139.22   neprestano jih sovražim, v sovražnike so mi bili.
Ps.139.23   izkušaj me, bog, in poznaj srce moje; izkušaj me in poznaj steze moje.
Ps.139.24   in pogledaj, da je v meni put krivičnosti, in vodi me po veku vekomaj.
Ps.140.1    vekomaj. psalm davidov. reši me, gospod, od hudega človeka, od moža krivičnega reši me.
Ps.140.2    reši me, gospod, krivičnih, sramoti me, gospod, od krivičnih,
Ps.140.3    zoper mene, gospod, v krivičnosti, in v srci svojem izpolnjevajo.
Ps.140.4    puščajo me, gospod, iz roke krivičnih; od ljudî krivičnih reši me, kateri so mislili, da se skrivajo.
Ps.140.5    reši me, gospod, od krivičnih ljudstva; prepiri me, gospod, od krivičnih krivičnih.
Ps.140.6    povzdigovali so se pred obličjem svojimi, in izpolnjevali so mi obličje.
Ps.140.7    rekel sem: gospod, bog moj! poslušaj me, gospod, oznanjuj me, gospod.
Ps.140.8    gospod, bog moj, bog mogočni; podaj me, gospod, blaginjo mojo.
Ps.140.9    ne oslobodi se, gospod, sovražnike moje; ne daj, da izpolnjujejo ljudstvo svoje.
Ps.140.10   reši jih, gospod, ljudstvo svoje, in sovražniki moji naj se povzdignejo na njih obličje.
Ps.140.11   bodi se krivičnega, da bi se povzdigovala, da se ne izpolnjuje, da bi se izgnali, da se ne vrne.
Ps.140.12   ne oslobodi se krivičnih, ne oslobodi se v deželi krivičnih.
Ps.140.13   ker sovražniki bodo hvalili ime tvoje, in pravični bodejo prebivali pred obličjem tvojim.
Ps.141.1    psalm davidov. gospod, k tebi kličem; poslušaj me, poslušaj glas moj, ko se kličem k tebi.
Ps.141.2    molitev moja bodi kakor kadilo pred seboj, povzdignenje rok mojih kakor večer večer.
Ps.141.3    daj, gospod, straže na ustih mojih, stražo vrata ustnih mojih.
Ps.141.4    ne odvračaj srca svojega v hudo besedo, da delam krivice v kriviceh z ljudmi, kteri delajo krivico, in da ne osramotim njih blaginja.
Ps.141.5    daj, da me poučuje pravični, v milosti, in obličja mi bode; olivo je krivičnega, ne oslobodi glavo moje; ker tudi molitva moja je v njih kriviceh.
Ps.141.6    po skalih skalih so sovražniki njegovi, da slišijo besede moje, ker so mogočni.
Ps.141.7    kakor da se potopi in razsičejo zemljo, razprli so se kosti naše pred podzemljo.
Ps.141.8    ker k tebi, gospod, gospod, gledajo oči moje; k tebi se uzdam, ne odtegni duše moje.
Ps.141.9    čuvaj me od mreže, katero so mi postavili, in od mreže, ki delajo krivico.
Ps.141.10   popadajo krivični v mrežo svojem, da sem prešlo.
Ps.142.1    pismo davidova, ko je bil v peshcherji, molitev. glas moj kličem k gospodu, z glasom svojim molim k gospodu.
Ps.142.2    k gospodu kličem, k gospodu, k gospodu, v molitvi svojem kličem.
Ps.142.3    ko se morí duh moj v meni, ti poznaš steze moje; po poti, po kterem sem hodil, skrivali so mi mrežo.
Ps.142.4    ko bi slišal moč mojo, oznanjaš, da ne bodeš nikogar, kateri bi me spoznal; ne bodi nikogar, kdor bi me išel.
Ps.142.5    vnimajo k tebi, gospod, govoreč: ti si moja upanja, moč moja v deželi živih.
Ps.142.6    k tebi kličem, gospod, govoreč: ti si bog moj; ti si bog moj, in ti si moč moja.
Ps.142.7    reši me, gospod, moč mojo; reši me, gospod, s močjo svojimi.
Ps.143.1    psalm davidov. poslušaj molitve moje, gospod, poslušaj molitev mojo; po resnici svoji usliši me v pravici svoji, v pravici svoji.
Ps.143.2    ne vnidi v sodbo z hlapcem svojim; ker ne bode pravičen pred teboj vsak živ.
Ps.143.3    ker sovražnik preganjajo dušo mojo, ponižal je v zemljo življenje moje; posadil me je v temi, kakor mrtve mrtvi.
Ps.143.4    in duh moj se skriva v meni, raztrebljen je srce moje v meni.
Ps.143.5    spominjam se dné dnî, in premišljam se v vseh djelih tvojih; v času svojih roke premišljam.
Ps.143.6    položil sem roke svoje k tebi; duša moja ti je kakor suha zemljo. ( sela. )
Ps.143.7    precej me usliši, gospod, duh moj je oslabljena; ne skrivaj obličja svojega od mene, da ne bodem podoben njim, ki gredó v grob.
Ps.143.8    ukazuj mi jutro milost tvojo, ker v tebi se uzdam; pokaži mi pot, po katerem hodem, ker k tebi povzdignem dušo svojo.
Ps.143.9    reši me od sovražnikov mojih, gospod, ker k tebi pribegam.
Ps.143.10   nauči me delati voljo tvojo, ker ti si bog moj; duh tvoj dobro vodi me v deželi pravičnosti.
Ps.143.11   za voljo imena svojega, gospod, oživljaj me; v pravici svojej izvedi iz stiske dušo mojo.
Ps.143.12   in v milosti svoji pogubi sovražnike moje, in pogubi vse, ki stiskajo dušo mojo; ker jaz sem hlapec tvoj.
Ps.144.1    pesem davidova. blagoslovljen gospod, bog moj, kateri učí roke moje na boj, prsty moje na boj.
Ps.144.2    milost moja in pribežališče moje, moč moja in rešitelja moja, štit moj, v katerem se uzdam, kateri podloži ljudstvo moje pod menoj.
Ps.144.3    gospod, kaj je človek, da ga spoznaš, in sin človečji, da ga misliš?
Ps.144.4    človek je podoben v ničemurnosti; dnevi njegovi so kakor sjena, ktera hodi.
Ps.144.5    gospod, prikloni nebesa svoje, in snidi; dotakni se gor, da se hudijo.
Ps.144.6    stopi blič, in razkropi jih; puščaj strely svoje, in pohrani jih.
Ps.144.7    prostri roko svojo iz visoke, reši me in reši me iz mnogih vodâ, iz roke tujcev.
Ps.144.8    katerega usta govoré praznost, in njih desnica je desnica krivičnosti.
Ps.144.9    o bog, novo pesem bodem te prepeval; v deseti strunakh bodem te prepeval.
Ps.144.10   ti, ki daješ blaginjo kraljem, kateri si izpeljal davida, hlapca svojega, od hudobnih meča.
Ps.144.11   reši me in reši me iz roko tujcev, katerih usta govoré praznost, in njih desnica je desnica krivičnosti.
Ps.144.12   da se bodejo sinovi njegovi kakor mladi mladeniči v mladosti svoji; hčere naše kakor vekomaj, pokrajeni kakor podobo tempeljna.
Ps.144.13   hranice naše naj je polna, da se izpolnjujejo med seboj; ovce naše naj se množijo v prebrojih svojih.
Ps.144.14   bodi so vaših vaših vaših, da se ne zgrabi, ne bodi izpolnjeno, ni vič po ulicah svojih.
Ps.144.15   blagor ljudstvu, kateremu je to, blagor ljudstvu, kateremu je gospod, bog njegov.
Ps.145.1    hvala davidova. povišal te bodem, bog moj, kralj moj, in blagoslavljal bodem ime tvoje vekomaj in vekomaj.
Ps.145.2    vsak dan bodem te blagoslovil, in hvalil bodem ime tvoje vekomaj in vekomaj.
Ps.145.3    velik je gospod in hvalen več, in veličastvo njegovo ni konca.
Ps.145.4    vsak pokolenie bode hvaliti delo tvoje, in moč tvojo oznanjajo.
Ps.145.5    veličastvo slave veličastva tvojega govoré, in čudeže tvoje bodem povedal.
Ps.145.6    in moč čudežev tvojih bodo rečili, in veličastvo tvoje naj oznanjajo.
Ps.145.7    spominjajo spomenje mnoge dobrote tvoje, in pravici tvojo naj se radujejo.
Ps.145.8    usmiljen in milostiv je gospod, potrpežljiv in mnogomilostiv.
Ps.145.9    dobrotan je gospod vsem, in usmiljenje njegovo na vseh delih njegovih.
Ps.145.10   slavili te bodo, gospod, vse dela tvoja, in sveti tvoje te blagoslavljajo.
Ps.145.11   slavo kraljestva tvojega bodo rečili, in moč tvojo govoré.
Ps.145.12   da oznanjuje sinom človeškim moč svojo, in slavo veličastva kraljestva tvojega.
Ps.145.13   kraljestvo tvoje je kraljestvo vseh vekomaj, in gospodovanje tvoje v vsakem rodu. zvest je gospod v besedah svojih, in svet v vseh delih svojih.
Ps.145.14   gospod podpiraje vse, kteri padajo, in prepeva vse sovražnike.
Ps.145.15   oči vseh čakajo na tebe, in ti jim daješ hrane v svojem času.
Ps.145.16   ti otvaraš roko svojo, in napolnjuješ vse žive v volji svoji.
Ps.145.17   pravičen je gospod po vseh potih svojih, in svet v vseh djelih njegovih.
Ps.145.18   blizu je gospod vsem, ki ga kličejo, vsem, kteri ga kličejo v resnici.
Ps.145.19   voljo njih, ki se ga bodejo bojali, delal bode volje njih, in rešil jih je.
Ps.145.20   hrani gospod vseh, kteri ga ljubijo, in vse krivične pogubi.
Ps.145.21   slavo gospodovo govori usta moja, in blagoslavljaj vse meso ime njegovo, vekomaj in vekomaj.
Ps.146.1    aleluja! hvalite, duša moja, gospoda.
Ps.146.2    hvalim gospoda po življenji svojem, hvalim bogu svojemu, dokler bodem.
Ps.146.3    ne zaupajte se na starešine, na človeka, katerega ni zveličanja.
Ps.146.4    ko izide duh njegov, vrne se v zemljo svojo; v tem dan poginejo vsi misli njegovi.
Ps.146.5    blagor bogu, kateremu je bog jakobov pomoč, katerega upanje je na gospoda, boga njegovega,
Ps.146.6    kateri je stvoril nebesa in zemljo, morje in vse, kar je v njih, kateri čuva resnico vekomaj.
Ps.146.7    kateri dela sodbo krivičnim, kateri daje hrane gladnima; gospod oslobodi preseli.
Ps.146.8    gospod pravi oči slepce, gospod povzdigne slepce; gospod ljubi pravične.
Ps.146.9    gospod hrani prišnjave, sirote in vdove zgrabi, in pot krivičnih pogubi.
Ps.146.10   gospod kraljuje vekomaj; bog tvoj, sijon, od roda v rod. aleluja!
Ps.147.1    hvalite gospoda, ker dobro je pečati bogu našemu, ker hvala je hvala.
Ps.147.2    izgradi jeruzalem gospod, in sovražniki izraelove se zbere.
Ps.147.3    kateri ozdravlja pogubljenih srca, in vezé razlomljenje svoje.
Ps.147.4    njih število je število zvezd; vsem jim imenuje imena.
Ps.147.5    velik je gospod naš, in velik krepost njegovo, in razumnosti njegove ni število.
Ps.147.6    povzdiguje gospod krotke, a krivičnih ponižuje do zemlje.
Ps.147.7    prepevajte gospodu s hvaljem, prepevajte bogu našemu s citarom.
Ps.147.8    kateri pokriva nebesa z oblakami, kateri pripravi na zemljo dozhd, kateri raste po puščavi travo.
Ps.147.9    kateri daje skotom hrane svoje, in mladenim otrokom, kteri se kličajo.
Ps.147.10   ne raduje se v moči konja, ne blagovolja se v noge človeku.
Ps.147.11   blagovoljen je gospod v tem, ki se ga bojé, v tistih, ki se pričajo v milosti njegove.
Ps.147.12   hvalo, jeruzalem, gospoda, hvalite boga svojega, sijon.
Ps.147.13   ker krepko je mogočnost vrata tvojega; blagoslovil je sinove tvoje v tebi.
Ps.147.14   ti praviš mir svoj mir, in nasičal te je pšenico pšeničnega.
Ps.147.15   odgovarjajoč besedo svojo na zemljo, na grob poteče beseda njegova.
Ps.147.16   sneg daje kakor lana, čakal je kakor pepel.
Ps.147.17   obličje svoje vrzuje kakor mišice; pred obličjem njegovem kdo bi storil?
Ps.147.18   besedo svojo pošlje, in delal jih je; daje duh svoj, in vode se skrivajo.
Ps.147.19   rekel je besedo svojo jakovu, postave svoje in pravice svoje izraelu.
Ps.147.20   tako ni storil tako nihče ljudstvu; sodbe njegove ne poznajo. aleluja!
Ps.148.1    aleluja! hvalite gospoda z nebes, hvalite ga v višavah.
Ps.148.2    hvalite ga, vsi angeli njegovi, hvalite ga, vsi moči njegovi.
Ps.148.3    hvalite ga, solnce in mesec; hvalite ga, vsi svetni zvezdi.
Ps.148.4    hvalite ga, nebesa nebes, in vode, ki so nad nebesimi.
Ps.148.5    naj hvalijo ime gospodovo, ker on je zapovedal, in stvorili so se.
Ps.148.6    in postavil jih je vekomaj in vekomaj; postavil je zapoved, ktera ne bi prešlo.
Ps.148.7    hvalite gospoda iz zemlje, morje in vsi bezdani!
Ps.148.8    oganj in grad, sneg in kruh, vetr vič, kateri dela besedo njegovo.
Ps.148.9    gore in vsi brevi, drevesa sad in vsi cedri;
Ps.148.10   zvijeri in vsi životinje, rodi in ptice krile;
Ps.148.11   kralji zemeljski in vsi narodi, knezovi in vsi sodniki zemlje;
Ps.148.12   mladi in devici, starci z mladosti.
Ps.148.13   naj hvalijo ime gospodovo, ker veliko je ime njegovo samo; slava njegova na zemlji in nebeških.
Ps.148.14   in povzdignil je rog ljudstva svojega, hvalo vsem svetim njegovim, sinovi izraelovim, ljudstvu, kteri je približal njemu. aleluja!
Ps.149.1    aleluja! pojte gospodu novo pesem, hvala njegova v zboru svetih.
Ps.149.2    naj se raduje izrael, kteri ga je stvoril; sinovi sijonski naj se radujejo v kralji svojem.
Ps.149.3    naj hvalijo ime njegovo več, v tistih in psaltih naj mu prepevajo.
Ps.149.4    ker gospod blagovolje v ljudstvu svojem; povzdigne krotke v blaginjo.
Ps.149.5    blagoslavljajo se sveti v slavi, naj se radujejo na ložakh svojih.
Ps.149.6    hvalo božja je v srci svojem, in meč dvoje v njih rokih;
Ps.149.7    da se osramoté poganom, obličje nad ljudstvom;
Ps.149.8    da bodejo okovali njih kralje v okove, in slavnih njih z železnimi okovami;
Ps.149.9    da bi sodili na njih pismo pismo; slava je to vsem svetim njegovim. aleluja!
Ps.150.1    aleluja! hvalite boga v svetišči svojem, hvalite ga v moči moči njegove.
Ps.150.2    hvalite ga za mogočnosti njegove, hvalite ga za veliko veličastva njegovega.
Ps.150.3    hvalite ga v trubi trombe, hvalite ga z psaltirom in citarom.
Ps.150.4    hvalite ga s timpanom in vičem, hvalite ga s strenami in vičami.
Ps.150.5    hvalite ga v cimbalih cimbalih, hvalite ga v cimbalih cimbalih.
Ps.150.6    jaz sem izročil svojo angelja, in izročil me je v olem pomazanih svojem. jaz sem poslal k davidu, in vne broja, ko se je izročil zoper goljnika mojega, in kdo je malec v shajališčih očeta mojem, ki so mladi v shajališčih očeta svojega, podelavali so ovce očeta svojega.
Prov.1.1    prilikah salomona, sina davidova, kralja izraelova,
Prov.1.2    da spoznate modrost in poučjenje, da poznaš besedo razumu;
Prov.1.3    da sprejmemo pravično besedo, pravičnost, sodbo in pravičnost;
Prov.1.4    da dá nepravičnemu zvijačo, in otrokom znanje in znanje.
Prov.1.5    razumen pa sliši mudrac, in oznanjuje se razumno;
Prov.1.6    da razumije priliko in priliko, besede razumnih in zagadčev.
Prov.1.7    početka modrosti je strah božji; spoznanje je dobro vsem, kteri jo delajo. a krivični prezirajo modrost in poučjenje.
Prov.1.8    poslušaj, sine moj, pouka očeta svojega, in ne odvrni postave matere svoje.
Prov.1.9    kajti hvali so za desno desnica tvoja, in vekomaj za vrat tvojo.
Prov.1.10   sine moj, če te preklinjajo krivični, ne hodi.
Prov.1.11   ko rekó: " pojdi s nami, osramotimo krvi; skrimo na zemljo krivičnega krivičnega;
Prov.1.12   dajemo ga žive kakor podzemlje, in tiste, kteri so v grobi kakor grob;
Prov.1.13   neprestano bodemo najbolje kraja, napolnimo svoje hiše plijen.
Prov.1.14   vrši svoje kocko v nas, sedaj bodemo vse meč; "
Prov.1.15   oče moj, ne khodi s njimi po poti, pazi nogu tvojo od njih steze.
Prov.1.16   ker noge njih hodijo na hudo, in pospevajo, da izlijo krvi.
Prov.1.17   ker nič krivično skriva mrežo kričevanje.
Prov.1.18   in sami sami svoje krivice zakladajo zoper sebe, in sovražniki svoje delajo krivico.
Prov.1.19   tisti so puti vsakega, kteri izpolnjujejo krivico; za voljo krivičnega je pogubil življenje svoje.
Prov.1.20   modrost viči na ulici, na ulicah kliče glas svoj;
Prov.1.21   v konci zidih se oznanjuje, v vratih mestnih mestnih, govoreč:
Prov.1.22   doklej, nepravični, da boste nedolžni, da boste nerazumni zasramovali, in sovražniki sovračajo znanje?
Prov.1.23   poslušajte se mojo obličje; glej, potegnem vam življenje svoje, in učim vam besede svoje.
Prov.1.24   ko sem bil poklical, in niste poslušali; razložil si besedo, in nič ne poslušal;
Prov.1.25   nego odvrgli ste vse obličje moje, in obličje moje ne vnimaste;
Prov.1.26   za to se bodem tudi jaz s vašijo pogubljenjem, spoštujem se, kedar vam pride hudo.
Prov.1.27   ko vam pride nadloge kakor vič, in sovražnik vam pride kakor vič, ko vam pride nevolja in nevolja.
Prov.1.28   tedaj me kličejo, ali jaz ne poslušam; iščejo me, ali ne najdejo.
Prov.1.29   ker so sovražili modrost, in strah gospodovo ne zabrali,
Prov.1.30   ne hotevali so sovražnikov mojih, in zasramovali so vse obličje moje;
Prov.1.31   za to bodo jedili plodove svoje, in nasitijo se krivičnih svojih.
Prov.1.32   ker krivični pogubijo, in sovražniki krivičnih bode pogubljeno.
Prov.1.33   kdor pa mene sluša, prebiva v hodi, in bode spokojen, bez straha od hudega.
Prov.2.1    sine moj, če sprejemeš besede moje, in skriš na sebi moje zapovedi,
Prov.2.2    da vnimaš na modrost uho svoje, in naklepiš srce svoje k razumu;
Prov.2.3    glej, če kličeš modrost, in razglasiš z razumu glas svoj,
Prov.2.4    če ga iščeš kakor srebro, in hočeš ga kakor zaklad,
Prov.2.5    tedaj spoznaš strah gospodovo, in spoznaš spoznanje boga.
Prov.2.6    ker gospod daje modrost; od njega je znanje in razum.
Prov.2.7    pravičnim je za pravičnega zveličanje; čakal je za pravične čast.
Prov.2.8    da hodi putove pravičnih, in sodi pravičnih njih bode čuval.
Prov.2.9    tedaj spoznaš pravico in pravico in pravičnost, vse pravične stvari.
Prov.2.10   ker modrost pride v tvojo srce, in znanje bode slavo tvojej duši.
Prov.2.11   modrost te bode čuval, spoznanje te bode čuvala.
Prov.2.12   da te reši od hudo puta, od moža, ki govori krivico;
Prov.2.13   od tistih, kteri ostanejo po pravičnom putu, da hodijo po vedovih putih,
Prov.2.14   kateri se veseljajo za hudo in radujejo se v krivičnostih krivičnih,
Prov.2.15   katerim stezke pravične, in delajo se v srci svojem;
Prov.2.16   da te odpelja od tujce od tujce, od tujce, ktere govoré za krivico,
Prov.2.17   kateri odpustí vekomaj mladosti svoje, in zabi zavezo svojega boga.
Prov.2.18   ker hišo njeno je postala hišo njeno, in zaveze njene do mrtvih.
Prov.2.19   vsi, kteri so šli k njej, ne vrnejo se, in ne hodijo po stezh življenja.
Prov.2.20   da hodi po stezh dobrih, in hodi stezke pravičnih.
Prov.2.21   ker pravični prebivajo zemljo, in nepravični ostanejo v njem;
Prov.2.22   a krivični bodejo izgnani iz zemlje, in krivični bodejo izgnani od nje.
Prov.3.1    sine moj, postave moje ne zabi, in besede moje naj čuvali moje besede.
Prov.3.2    ker mnogo življenja in let življenja in miru naj ti pridajajo.
Prov.3.3    milost in vero naj te ne osramoté; pripelj jih na vrata svoja, in nasedi jih na vrata svoja.
Prov.3.4    tako bodeš delal dobro in dobro v očích gospoda in ljudî.
Prov.3.5    zaupanj se gospodu svim srcem svojim, in ne boj se na tvojo modrosti.
Prov.3.6    v vseh potih tvojih naj ga spoznaš, in on pravi pravice tvoje.
Prov.3.7    ne bodi razumen v sebi; boj se gospoda in odstopi od hudega.
Prov.3.8    to bode ozdravljenje za telo tvoje, in veselje na kostih tvojih.
Prov.3.9    čakaj gospoda z svoja kraja in od prvina od vseh rodov pravičnih.
Prov.3.10   da se napolnijo polnice tvoje polne pšenice, in tlapci tvoji prelijajo z vinom.
Prov.3.11   sine moj, ne sramoti se hlapca gospodovo, in ne oslobodi se, ko bi mu obličja.
Prov.3.12   ker kogar ljubi gospod, po katerega ljubi, in straša vsakega sina, katerega sprejema.
Prov.3.13   blagor človeku, kteri je našel modrost, in človek, kteri je videl razum.
Prov.3.14   kajti bolje je, da ga vpijajo od zlata, nego od srebra, in srebra.
Prov.3.15   boljši je od dragih kamenja, in vsako, kar je čisto, ne bode jej pokazala.
Prov.3.16   ker mnogo življenja in leta življenja v desnici svoji, in v levo svoji bogastvo in slava; iz ust njene izhaja pravica, a postavo in milost za jezikom.
Prov.3.17   puti njene so puti dobrote, in vsi stezi njene v miru.
Prov.3.18   drevo življenja je vsem, kteri se ga držajo, in blagoslavljeni so tistim, kteri so jo držali.
Prov.3.19   gospod je v modrosti osnoval zemljo, prepravil je nebesa v razumu.
Prov.3.20   v znanji njegovi se razločilo bezdani, in oblaci ročejo rosa.
Prov.3.21   sine moj, ne skrbi se, držai se soveta in znanje.
Prov.3.22   da živiš duša tvoja, in milost za vrata tvojo, da bodeš ozdravljeno srcem tvojim, in ozdravljenje na kostih svojih.
Prov.3.23   da hodeš v miru po srci svojem, in noga tvoja ne skriva.
Prov.3.24   ko bodeš sedel, neprestano bodeš prestrašen, in sedaj bodeš ležal, bodeš sovražnik.
Prov.3.25   ne bodeš se strašati straha, ne strahovanja krivičnih, ko pride.
Prov.3.26   ker gospod bode v srci svojem, in prepeval bode nogu tvojo, da se ne potrese.
Prov.3.27   ne oslobodi dobro, da bi imel dobro, ko bi imel, da bi imel dobro.
Prov.3.28   ne reci svome bližnjemu: pojdi in pojdi, in jutri bodem dal; ti imaš jutri, ko si imel dobro.
Prov.3.29   ne delaj hudo zoper bližnjega svojega, da prebiva zaupanj v tebi.
Prov.3.30   ne razvračaj se z človeškim krivicem, če ti ni nič hudega storil.
Prov.3.31   ne bodi hudobnega moža, in ne bodi zavoljo njih putova.
Prov.3.32   ker krivični je krivičnega pred gospodom, a v pravičnih je sovražnik.
Prov.3.33   prokletstvo božje v deželi krivičnih, a prebivališče pravičnih blagoslavljajo.
Prov.3.34   krivičnim je postavljen, a ponižnim daje milost.
Prov.3.35   modrosti bodo podedovali preveč, a krivični nosijo sramoto.
Prov.4.1    poslušajte, rabi, poučevanje očeta, in vnimajte, da spoznate znanje.
Prov.4.2    ker dajem vam dobro postavo; ne ostavljajte zakona mojega.
Prov.4.3    kajti jaz sem bil sin svojega očeta, otrok in pobožnik pred obličjem svojim.
Prov.4.4    in govoril je, in učil me je, povedal mi je besedo v srci svojem.
Prov.4.5    čuvaj zapovedi, ne zabudi se, in ne odstopi besede svojih ust.
Prov.4.6    ne zapusti jo, da te postane; ljubi ga, in čuval te bode.
Prov.4.8    povzdigni se, in povzdigne te; čakaj ga, da bi te obšel.
Prov.4.9    dajal bode na glavi svoji koronilo milosti; vendar slabost ti bode dal.
Prov.4.10   poslušaj, sine moj, in vzemi besede moje, da se množijo leta življenja.
Prov.4.11   po putu modrosti te učim; učim te po putih pravičnih.
Prov.4.12   če hodeš, ne bode stopi tvoja zapušeno; in če hočeš, ne boš se trudil.
Prov.4.13   hrani se za hlapca, ne odpuščaj; čuvaj ga, ker to je tvoja življenje.
Prov.4.14   ne pojdi po putu krivičnih, ne pojdi po putu krivičnih.
Prov.4.15   izdaj ga, ne pojdi po njem; odstopi od njega, in predaj.
Prov.4.16   ker niso se sovražili, če ne delajo hudo, potegne se snič njih, če so ne storili.
Prov.4.17   kajti nasitijo jezo krivičnosti, in pijejo vino krivičnosti.
Prov.4.18   a puta pravičnih je podobno svetlobo svjetlost, ktera prihaja in posvetuje, dokler ne bode dan.
Prov.4.19   sodba krivičnih je za temo; ne znajo, kako se pretrpijo.
Prov.4.20   sine moj, poslušaj mojih besede, prikloni uho svojemu besedo.
Prov.4.21   da se ne izganjajo od tebe; hrani jih v srci svojem.
Prov.4.22   kajti življenje je tistim, kteri so jih našli, in ozdravljenje na vsej meso.
Prov.4.23   vsako straži hrani srce svoje; kajti iz tega izhaja življenja.
Prov.4.24   odvrni od sebe krivičnost ust, in krivične ustne daleč od tebe.
Prov.4.25   oči tvoje naj gledajo po pravici, in obličje tvoje naj ti pripadajo pravično.
Prov.4.26   reši pripravljeno noge svoje, in vse putove tvoje naj bodejo pravični.
Prov.4.27   ne odvračaj se napravo, ne napravo; odvrni noge svoje od hudobnih putova; ker po pravici, kateri so po desno, zna bog; razvračeni so pa levo na levo.
Prov.5.1    sine moj, poslušaj modrosti, poslušaj uho svoje,
Prov.5.2    da paziš dobro znanje, in ustne tvoje naj spoznajo znanje.
Prov.5.3    ker med ženi žene je med med med med med med, ko je med med med mečem;
Prov.5.4    izmed njih je gorje gorčega kakor pelje, kakor meč črez dvojega meča.
Prov.5.5    noge njene snidejo z smrti v podzemlje, a stopi njene ne zapuščajo.
Prov.5.6    ne hodi se po putu življenja; kočne so njeni puti, in ni ga spoznal.
Prov.5.7    zato, sinovi, poslušajte mene, in ne odstupajte od mojih besede.
Prov.5.8    oddaleči od nje put svoj, ne približaj se k vratima hiše svoje,
Prov.5.9    da ne praviš drugim življenje svoje, in življenje svoje za nemilovanje;
Prov.5.10   da se ne nasitijo tujci z mojo moč, in sovražniki tvoji ne vnidejo v hudo hišo;
Prov.5.11   in zahraniš se na konci, ko se zavrne meso in telo tvoje,
Prov.5.12   in rekel si: kako sem sovražil nastavljenje, in srce moje je obličilo obličje moje?
Prov.5.13   in ne poslušal sem glas učiteljev mojih, in ne poslušal uho mojega učitelja.
Prov.5.14   malo sem bil v vsem hudobnim v sredi zboru in zboru. "
Prov.5.15   pij vode iz svojega studenca, vode iz svojega studenca.
Prov.5.16   naj se vode tvoje izpolnjajo po ulicah, in potočne vode na ulice.
Prov.5.17   bodi ti samo ti, in ne stranim s teboj.
Prov.5.18   slava tvoja naj bode blagoslovljen, in veseli se z ženom mladosti svoje.
Prov.5.19   dragocjeno dragocjeno in dragocjeno dragocjenost, naj se hlapja svojo v vso času, in v jezusu dragocjenji se naj v jeziku svojem.
Prov.5.20   kaj torej, oče moj, bodeš hodil za hudič, in za drugega se ne skočeš?
Prov.5.21   kajti pred obličjem božjim so putovi človeške, in na vse noge njegove gleda.
Prov.5.22   krivičnih krivičnih zgrabijo, in oblačja svojih greha se zgrabi.
Prov.5.23   on umira z nerazumnim, in z množico svojega bezakonja bode pogubljen.
Prov.6.1    sine moj, če bodeš proti bližnjemu svojemu, predal si roko sovražniku svojemu;
Prov.6.2    ker si se skril z ustnami svojimi, in si se zgrabil z ustami svojih ust.
Prov.6.3    delaj torej to, sine moj, in spasi se, ker si šel v roko bližnjega svojega: pojdi, prestopi se, in razdraži se bližnjemu svojemu;
Prov.6.4    ne daj snu svojem očim, in ne zaklej glaz svojih.
Prov.6.5    reši se kakor gazel iz mreže, in kakor ptica iz mreže.
Prov.6.6    pojdi k mrakom, lenični, pogledaj, pogledaj noge njegovo, in bodi razumen.
Prov.6.7    kateri nič ne ima, ni oblačnika, ni gospodarja,
Prov.6.8    pripravljajo za žetevo hranjo, in delal je obilnost v žanji; ali pojdi k mladenci, in pouči se kakor delatnika, katero dela, kakor oznanje.
Prov.6.9    doklej bodeš ležel lenic? kdaj bodeš obudil iz snu?
Prov.6.10   malo se satiš, malo trpeš, malo se zakriš rukama, da se zadržeš rukama;
Prov.6.11   neprestano ti pride siromač siromač, in siromač kakor razbojnik ozdravljen.
Prov.6.12   človek krivičnega in krivičnega hodi po nedobrom putu.
Prov.6.13   stopi glazami svojimi, oblačuje se z nogami svojimi, učí s prsti svoje;
Prov.6.14   ničemurnost je v srcu svojem, v vsakem času hudo hudi;
Prov.6.15   za to pride vnezapno pogubljenje njegovo; razdrazi se, in ne ozdravlja.
Prov.6.16   šest je to, kar sovraži gospod, in šest je nečisto dušo njegovo:
Prov.6.17   oči gorljive, jezik krivičnega, roke, kateri izlijajo kri pravičnega.
Prov.6.18   srce, ktera zamislijo hudobne misli, noge, ki skrivajo na hudo,
Prov.6.19   krivičnega priča krivičnega krivičnega, in kateri pošlje krivičnost sredi bratov.
Prov.6.20   sine moj, hrani postavo očeta svojega, in ne odvrzi postave matere svoje.
Prov.6.21   ohrani jih neprestano v duši svojem, oblečaj jih na vrat svojem.
Prov.6.22   ko hodeš hoditi, sodi te; ko bodeš ležal, bodi te čuvali; kad se vstaješ, razgovarjajo se z teboj.
Prov.6.23   kajti svetilo je zapoved, postavo in luč, in obličja življenja je obličje in nastavljenje.
Prov.6.24   da te čuvajo od krivičnega žene, od krivičnega jezičnih jezika.
Prov.6.25   ne poželjaj v srci svojem blaginjo, in da se ne sedi v očéh svojih.
Prov.6.26   kajti v časti bludničnega je bilo enega kruha; žena pa žalostna je za čisto duše.
Prov.6.27   hodi li kdo oganj v srci svojem, da se oblačila ne izgori?
Prov.6.28   hoće li kdo hoditi po žalostih ognjem, in noge mu se ne spali?
Prov.6.29   tako, kdor vnide k ženi svojega bližnjega; ne ostane brez krivice vsak, kdor ga dotakne.
Prov.6.30   ne ozdravlja se kradca, če kradi, da se napolni dušo svojo, ko je gladnih;
Prov.6.31   ali če se najde, zaplatí sedemkrat, in dá vse, kar je imel.
Prov.6.32   kdor pa prešestva prešestvuje, pogubi dušo svojo.
Prov.6.33   sramoto in sramoto bo nosila, in sramotu njegovo ne bode izbrišena vekomaj.
Prov.6.34   ker gorljivost je obličja moža moža; ne poshchadi se v dan sodbe.
Prov.6.35   ničesar se ne bode zgrabil nihče, in ne pripravlja, ko bi imel mnoge darove.
Prov.7.1    sine moj, hrani besedo mojo, in zapovedi moje skrivaj pred seboj. sine moj, časti gospoda in prepevaj se; ali ne boj se drugega.
Prov.7.2    držaj zapovedi moje, da živiš, in zapovedi moje kakor kraja svojih očî.
Prov.7.3    obledi jih na prsti svoje; napiši jih na prostor srca svojega.
Prov.7.4    reci modrosti: si moja sestru! " in razumnosti: " mož si! "
Prov.7.5    da te čuvajo od žene tujke, od hudobnega žene, ktera govoré po besedah.
Prov.7.6    ker iz okna doma svojega pogleda na ulice,
Prov.7.7    ko gledam nevednih, glej, mogočnega mladič nerazumnega,
Prov.7.8    preganjajoč se pri koleni na ulici hiše svoja,
Prov.7.9    v večerji, v večerji, v nočnosti noči in v temerji.
Prov.7.10   in glej, žena ga je zgodilo, več bludnička, ktera se je srčilo s srcem.
Prov.7.11   bolje je in nedužna, noge njene ne prebivajo v hiši svojem;
Prov.7.12   ko je na ulice, časa na ulice, pri vseh kolenih obleče.
Prov.7.13   ona ga zgrabi in ga poljubi, in obličja obličja mu reče:
Prov.7.14   " žrtve pričesnice so mi; danes sem izpolnil svoja obljube.
Prov.7.15   zatorej sem ti izšel, da te zgodim, da te najdem, in našel sem te.
Prov.7.16   pokril sem postel posteljo mojo, izkušnjavim pokrivanjem iz egipta;
Prov.7.17   postel sem ležel svojo med aloem, aloem in kanelom.
Prov.7.18   pojdi, veselimo se v ljubezni noter do jutra, in veselimo se v ljubezni.
Prov.7.19   ker mož moj ne je v hiši, šel je na daleč put.
Prov.7.20   penje srebra ga je vzel v roko; za veliko dnî se bo prišel v hišo svojo.
Prov.7.21   prevolil ga je s mnogim besedami svojimi, in zgrabi ga z mnogimi ustami svojimi.
Prov.7.22   za njim je šel za njim za obličje; kakor vol hodi na zakoljenje, kakor moč na ječo,
Prov.7.23   kakor ptica se skriva v mrežo, kakor ptica v mrežo, in ne znaje, da je za življenje.
Prov.7.24   sedaj torej, sinovi, poslušajte me, in vnimajte se besedo mojih ust.
Prov.7.25   ne odvračaj se na stezke njene, srce tvoje naj se ne prevrača.
Prov.7.26   kajti mnogo jih je pohrala, in veliko je teh, kterih je bil pogubljena.
Prov.7.27   hiši do pekla je dom njegov, hodijo v pokoje smrti.
Prov.8.1    ali modrost oznanjajo, in znanje svoje ne odgovarjajo?
Prov.8.2    na visokih visokih krajih, na sredi stezke stoje.
Prov.8.3    pri vratih oblačnih, pri vratih, v vratih, govoreč:
Prov.8.4    vas, ljudje, opominjam, in glas moj je k sinim sinim.
Prov.8.5    razumijte, nepravični, razumni, in razumni, poslušajte srce.
Prov.8.6    poslušajte me, ker pravično govorim, in pravične ustne imam pravično.
Prov.8.7    ker resnico moja bode oznanjeno resnico, in krivico so krivičnih ustne moje.
Prov.8.8    v pravici so vsi besede ust mojih; v njih ni ničesar krivičnost, in ničesar.
Prov.8.9    vse so obličja razumnim, in pravico njim, ki so našli znanje.
Prov.8.10   primite nastavljenje moje, a ne srebro, in znanje, več od čistega zlata.
Prov.8.11   kajti bolje je modrost od dragovih kamenja, in ničesar, kar je dragocjeno, ne pristopijo od nje.
Prov.8.12   jaz, modrost, prebivam s razumu, in spoznajem znanje in znanje.
Prov.8.13   strah gospodovo sovraži krivico; gordost in prevzetnost, in hudobnost in hudo puto, sovražim krivico.
Prov.8.14   jaz sem sovet in pravičnost; jaz sem razum, a moja moč.
Prov.8.15   po meni kraljajo kralje, in moči pravične pravične pravico.
Prov.8.16   po meni bodejo veličajniki, in pravičniki, vsi sovražniki zemlje.
Prov.8.17   jaz ljubim, kteri me ljubijo, in kateri me iščejo, najdejo.
Prov.8.18   bogatstvo in slava je v meni, in posednost veliko in pravico.
Prov.8.19   bolje moje je bolje od zlata, in od čistega zlata, in moč moje bolje od čistega srebra.
Prov.8.20   po putu pravičnosti hodim, sredi stezev pravičnih,
Prov.8.21   da izpolnjujem tistim, kteri so me ljubili, in napolnil bodem zaklad svoja dobro.
Prov.8.22   gospod me je stvoril v početku pusti svoja, po početku svojem.
Prov.8.23   od vekomaj sem postavljen, od početka, od vekomaj.
Prov.8.24   ko je nič nič ne izpolnjevala, ko nisem imel potočnih izvodnih vode.
Prov.8.25   dokler se gore niso postavljene, pred brežami sem se rodil;
Prov.8.26   ko je ni storil kraja in kraja, in kraja zemeljskih kraja.
Prov.8.27   ko je postavil nebesa, to sem bil tam; ko je oslobodil prestol svoj nad morom,
Prov.8.28   ko je krepčal oblačne oblake, ko je krepčal istochniki zemlje;
Prov.8.29   in krepčal si krepko osnove zemlje.
Prov.8.30   bil sem pri njem razumno; jaz sem bila veselja vsak dan, veselil se pred obličjem njegovem vsako čas;
Prov.8.31   veselil se sem ves zemljo, in veselil se sem z ljudstvom ljudstvom.
Prov.8.32   sedaj torej, sinovi, poslušaj mene.
Prov.8.34   blagor človeku, kteri me posluša, čuvajoč po vratih mojih vsak dan, da čuva vrata mojega.
Prov.8.35   kajti kdor hodi v meni, hodi življenje, in pripravlja volje od gospoda.
Prov.8.36   kdor se pa greši zoper mene, pogubi duše svoje; vsi, kteri me sovražijo, ljubijo smrt.
Prov.9.1    modrost je postala dom svoj, naredil je sedem stupov.
Prov.9.2    zaklal je svoje žarje, naredila je mojo vino, in je pretvorila stola svojo.
Prov.9.3    poslala je hlapce svoje, naredila je na viših krajih, govoreč:
Prov.9.4    " kdor je nerozumno, naj se pristopi k meni, a nerazumnim reče:
Prov.9.5    pojdite, jedite kruh moj, in pijte vino, ktero sem vam oznanjal.
Prov.9.6    odpravljajte nespametnost, in živete, in hodite po razumu razumu.
Prov.9.7    kdor uči hudobnika, vzeme si sramoto; in kdor obličja krivičnega, opravlja se samega.
Prov.9.8    ne obliči hudobnika, da te ne sovraži; obliči moudrega, da te ljubi.
Prov.9.9    daj mudromu, in on bode več; oznanjaj pravičnemu, in sprejema bo sprejema.
Prov.9.10   početka modrosti je strah gospodov, in znanje svetega je razum.
Prov.9.11   kajti po meni se množajo dnî, in pridajajo ti leta življenja.
Prov.9.12   sin moj, če si mudar, boš sam sebe mudar, in bližnjemu svojem bodeš mudar; ali če se razvrača za krivično, ta pazi veter, in zemlja, ktera je v zhadnih krajih, sodelava veter.
Prov.9.13   žena nedužna, sramota, sramota, in ne znaje ničesar.
Prov.9.14   sedel je pri vratih hiše svoje, na kraji na ulici na ulici,
Prov.9.15   da kliče tiste, kteri hodijo, kteri hodijo po svojim puših:
Prov.9.16   " kdor je nerazumnik, odstopi se! " in nerazumnomu govori:
Prov.9.17   dolžni vode je sladko, in plačeno kruha je sladko.
Prov.9.18   kdor pa ne vé, da si se od nje naročeno, in da si po skale morske vse je izpolnil. ali boš se odpelil, da ne bodeš prošlo v mestu, in ne stopi očí svoje k njej. tako si namreč prošlo drugega vode, da bi ti prošlo čas življenja.
Prov.10.1   razumen sin veselí očeta; a hlapčni sin je žalost materi svojej.
Prov.10.2   nedolžni so sobe krivičnih, a pravičnost je rešil od smrti.
Prov.10.3   gospod ne osramotí duša pravičnega, a življenje krivičnih povrne.
Prov.10.4   siromahu človeku, kteri se ponižuje, a roko pravičnih bodejo obogatena.
Prov.10.5   razuman je sin krivičnega, kdor se je zgodilo v žeti sin krivičnega.
Prov.10.6   blagoslove so na glavi pravičnega, a usta krivičnih pokriva krivice.
Prov.10.7   spomen pravičnega je s pobožnost, a ime krivičnih postane.
Prov.10.8   premudrej srce sprejema zapovedi, a nerazumljiv ustne se skriva.
Prov.10.9   kdor hodi krivično, hodi zaupanje; a kdor hodi po putih svojih, spoznal se bo.
Prov.10.10  kdor hodi pred očmi, s zvijačo se zgrabi žalost; kdorkoli je obličja, prepada.
Prov.10.11  moč življenja je v ruci pravičnega, a usta krivičnih pokriva pogubo.
Prov.10.12  sovražnik vstaja časa, a ljubeznost pokriva vse krivico.
Prov.10.13  za obličja mogočnega je razumnost modrost, in šiba skriva krivičnega.
Prov.10.14  mudri skrivajo znanje, a usta krivičnih približajo se pogubljenjo.
Prov.10.15  blago bogačemu je mesto krepko, in razlomljenje krivičnih je pogubljenje.
Prov.10.16  delo pravičnega je življenje; sad krivičnih je za krivice.
Prov.10.17  pot življenja čuva poučevanja življenja, kdežto napolnjevanje življenja je pogubljena.
Prov.10.18  kateri sovražijo sovražnost ustne pravične, in kdor izlazi sramoto, to je neveč.
Prov.10.19  mnogo besede ne poteče krivice, a kdor se skriva ustnih svojih, je razumen.
Prov.10.20  čista srebro je jezik pravičnega, a srce krivičnih izgine.
Prov.10.21  ustne pravičnih pristavljajo visoko, nerozumni pa morjajo v nerazumnosti.
Prov.10.22  blagoslovlje gospodovo je za glavo pravičnega, in žalost v srci jej ne pridaja.
Prov.10.23  za sramoto krivičnega dela zlo, a modrost je človeku, kteri je razumnost.
Prov.10.24  v pogubljenji hudobni se krivični, in poželenje pravičnega izpolnjuje.
Prov.10.25  ko se preganja veter, pogubi se krivični, a pravični je vekomaj zveličal vekomaj.
Prov.10.26  kakor pič zubih, in dim na očí, tako je pobožnik njim, kteri ga vpijejo.
Prov.10.27  strah gospodov pribavlja dnî, a leta krivičnih poginejo.
Prov.10.28  sovražnost pravičnih je veselje, a upanja krivičnih zagine.
Prov.10.29  moč pravičnega je strah gospodov, a razlomljenje krivičnim je pogubljenje.
Prov.10.30  pravični ne hodi vekomaj; krivični pa ne prebivajo na zemlji.
Prov.10.31  usta pravičnega dela modrost, a jezik krivičnega je pogubljen.
Prov.10.32  ustne pravičnih spoznajo blaginjo, a usta krivičnih razvračajo se.
Prov.11.1   krivičnih jeze je merzost pred gospodom, a peč pravičnega mu je pridobeno.
Prov.11.2   ko pride gordost, pride tudi sramota; a od ponižnih je modrost.
Prov.11.3   pravičnost pravičnih pogubi njih, a krivične pogubi njih krivičnih.
Prov.11.5   pravičnost pravičnega hodi po srci, a krivični pada krivico.
Prov.11.6   pravica pravičnih jih reši, a krivični se prepira za njih pogubljenje.
Prov.11.7   ko je umrl krivičnega, pogubi se upanja, in sovražnost krivičnih zagine.
Prov.11.8   pravični se osvobodi iz žalosti, in krivični izdaja po njem.
Prov.11.9   v usta krivičnih laži se bližnjega, a znanje pravičnih je znanje.
Prov.11.10  v dobroti pravičnih je postavljen mesto.
Prov.11.11  obličje krivičnih se osramotí.
Prov.11.12  razumen je bližnjega svojega nerazumno; kdor pa je razumen, čakal je.
Prov.11.13  kdor hodi, otkriva sovražstvo v zboru, a kdor je verno duša, skriva več.
Prov.11.14  ko ne ima moža, padla je ljudstvo, in zveličanja je v mnogih sovetakh.
Prov.11.15  krivico deluje, ko je pravičnega pomagal, a sovražnik sovraži.
Prov.11.16  žena z slavoslovijo sprejema slavo; a pravični, kateri sovražijo pravičnega, bodejo siromašni bogati, a krotki dajo bogatstvom.
Prov.11.17  blagovoljen človek deluje dobro dušo svojemu, a nemilostiv je pogubil telo svoje.
Prov.11.18  krivičnega dela delo krivičnega, a seme pravičnega je plačilo resnice.
Prov.11.19  kdor je pravično rodil za življenje, krivičnega je za smrt za smrt.
Prov.11.20  merzosti so gospodu razvračeni pusti, in priiatni so mu vsi, kteri so brez krivičnosti.
Prov.11.21  za moč krivičnega se ne bode osramotil, a seme pravičnega bode pripravljen.
Prov.11.22  kakor zlatna več v svinji, tako je žena slabost več.
Prov.11.23  poželenje pravičnih je vse dobro, in upanja krivičnih zagine.
Prov.11.24  kdo se seče, ima največ več, a tisti, kteri ga zbirajo, je nedolžno.
Prov.11.25  duša, kteri se blagoslavlja, ozdravlja se; in tisti, ki se hodi, ne bode spodobljeno.
Prov.11.26  kdor sobiraje žito, pogubi ga narodi; blagoslov pa je na glavi, kteri ga predaje.
Prov.11.27  kdor hodi dobro, hoče dobro milost; a katero hoče hudo, sprejema ga.
Prov.11.28  kdor se zaupaja na bogatstvo svoje, upade; a pravični, kteri so pravični, pogibne.
Prov.11.29  kdor sprejema hišo svojo, posedi veter, in nerazumnik služi razumnemu.
Prov.11.30  sad pravičnega je drevo življenja; in krivični je duša krivičnega.
Prov.11.31  glej, pravični se bode nasprotil, ko se bo krivični in grešnik.
Prov.12.1   kdor ljubi pouč, ljubi znanje; kdor pa ljubi obličje, je neveč.
Prov.12.2   bolje je, kdor najde milost v gospoda; kdor pa je krivičnega, ohrani se.
Prov.12.3   človek ne bode pripravljen od krivičnosti, a korenje pravičnih ne bode zapušeno.
Prov.12.4   žena razumna je venec mužu svojemu; kdorkoli je v čerpih, to je človek, ktera je sramota.
Prov.12.5   misli pravičnih so sodbe, a misli krivičnih zdravo.
Prov.12.6   besede krivičnih delajo krivico, a usta pravičnih jih je rešil.
Prov.12.7   krivični se ohrani in se ne osramotí, a hiši pravičnih prebivajo.
Prov.12.8   zoper razumnega se pokhvaljajo človeku; a sovražnik se sramoti.
Prov.12.9   bolje je človek v sramoti, in otrok sebi, nego da se opeči, in ne ima kruha.
Prov.12.10  pravični čakaje duše svoje, a srce krivičnih nemilost.
Prov.12.11  kdor obdeluje svojo zemljo, nasiti se kruha; kdor pa za marljivo hodi, to je nič nerazumno.
Prov.12.12  krivičnega poželja krivičnega, a korenje pravičnih deluje.
Prov.12.13  krivičnega krivičnega se skriva za krivičnega krivice, a pravični pazi od njih.
Prov.12.14  od sadú ust svojih se nasiti človek, in dajal mu se bo za zaplatje ustnih njegovih.
Prov.12.15  puta nespametnika je v njih obličji, a razumen slišal je mudrac.
Prov.12.16  nerozumno se oznanjuje gnjev njegov, a kovarnik skriva sramotu.
Prov.12.17  kdor govori pravico, oznanjuje pravično; a krivičnik krivičnega je krivično.
Prov.12.18  tiste, kteri govoré: meč je meč; a jezik mudrih ozdravlja.
Prov.12.19  pravične ustne bodo pravični pričanje, a krivičnega jezik je skoraj.
Prov.12.20  zvijačo je v srcu sovražnikov hudobnega; a kateri hočejo mir, veseljajo se.
Prov.12.21  krivičnemu ni bilo ničesar krivičnega, a krivični se bodo nasitili hudobno.
Prov.12.22  krivice so gospodu ustne lažnjive, a kateri delajo pravico, dovoljen mu je.
Prov.12.23  razumen človek postavlja znanje, a srce nerazumnih sprejema glupost.
Prov.12.24  moč pravičnega zgrabi, a krivični bodejo razgrabljeni.
Prov.12.25  strah v srcu pogubi človek, a dobro beseda ga veselí.
Prov.12.26  pravičen je pravičnega bližnjega svojega, a put krivičnih jih zabludi.
Prov.12.27  krivičnega ne dopušča krivičnega, a dovolj, katero je moža, je čisto.
Prov.12.28  v putih pravičnosti življenje je življenje, in krivico ni na smrt.
Prov.13.1   razuman sin poslušuje očeta, a razumnik ne sluša pogubljenja.
Prov.13.2   od sadú pravičnega jedi dobro, in duša krivičnih postane krivično.
Prov.13.3   kdor čuva usta svoja, čuva dušo svojo; kdor pa reši ustne svoje, pogubi se.
Prov.13.4   v poželenji je vse nebrežljivo, a krivičnih rok je nasičilo.
Prov.13.5   pravičnega besedo sovraži pravični; hudobnik je sramoto in sramoto.
Prov.13.6   pravico hrani nepravičnega, a krivični deluje krivico.
Prov.13.7   kdo se bogatí, ne ima ničesar, in ima, kdor se ponižuje, in ima mnogo bogatstva.
Prov.13.8   prekupljivo človeku je bogatstvo svoje, a ubogih se ne prekupa.
Prov.13.9   svjetlost pravičnih neprestano je neprestano, a svetlobo krivičnih poginja.
Prov.13.10  gorljivo je z gorljivostjo delal hudo, a znanje svoje je premodrost.
Prov.13.11  imenje, ktera se skriva za voljo krivičnega, povalilo se je; kdor pa se zbiraje z pobožnost, množilo se je pravični.
Prov.13.12  neprestano sovražnik sprejema srce, kdorkoli je obljubo, je drevo življenja.
Prov.13.13  kdor prezira več, povrni se od njega; kdor pa se boje zapoved, tako je dobro.
Prov.13.14  postavo premogočnega je izvor življenja, izkušen je pod mrežom smrti.
Prov.13.15  dobro razum daje milost, a puta krivičnih je v pogubljenji.
Prov.13.16  vsak razumno dela s spoznanjo, a nespametnik sprejema hudobnost.
Prov.13.17  krivični angelj pada v hudo, a vestnik resničnik je rešitelj.
Prov.13.18  sramoto in sramoto oddajajo nastavljenje, a kdor čuva obličje, osramotí se.
Prov.13.19  poželenja poželenja je dušo življenja, a delo krivičnih je daleč od znanja.
Prov.13.20  kdor hodi med premudrimi, bode mudar; a kdor hodi v srci, spoznal se bode.
Prov.13.21  grešniki poganjajo hudo, a pravičnim bode dajal dobro.
Prov.13.22  dober je človek podedoval sina otrokov, a sovražnik krivičnih jé za pravičnega.
Prov.13.23  mnogo krivičnih je storil za obilnost, a krivično bode pogubljen krivično.
Prov.13.24  kdor se umira v sramoto, sovraži sina svojega; kdor pa ga ljubi, ostrašava ga je.
Prov.13.25  pravični je jedel, osramotil se je življenje svoje, a življenje krivičnih je oslabljen.
Prov.14.1   modrost žene zbudi hišo svojo; nerozumno je razorila roke svoje.
Prov.14.2   kdor hodi po pravici, boje se gospoda; a kdor hodi po putih njenih, sramoti ga.
Prov.14.3   iz ust nespametnih laž gorljivo, in ustne razumnih jih čuvajo.
Prov.14.4   v katerem ne imajo goveda, čakal je čist; ali mnogega rodú je obličja volja.
Prov.14.5   veren pričan ne govori, a pravičnik krivičnega govori krivico.
Prov.14.6   pregrešnik išče modrost, in ne najde, a razuman je znanje razumega.
Prov.14.7   pojdi od poštenega človeka, ker ti ne poznaš znanja ustne.
Prov.14.8   modrost znanje poznaje voljo svoja, a krivičnosti krivičnih je zabluda.
Prov.14.9   krivični delajo krivico, a v hih pravičnih je priiatno.
Prov.14.10  srce pozná razlomljenje svoje; in v veselji se ne smeče drugega.
Prov.14.11  hiši krivičnih se poganjajo, a šator pravičnih se postane.
Prov.14.12  ima pot, kogar se čini pravično človeku, a konca njena je k smrti.
Prov.14.13  tudi v žalosti se ne smeče žalost, in konca radosti je v žalosti.
Prov.14.14  s svojimi pušimi se bode nasitila sovražnik, a dobro človek od njih.
Prov.14.15  neveč veruje vsakemu besedi, kdežto razumnik veče po govoru svojem.
Prov.14.16  mudar se boje in se odvrača od zla; nerozumno je čakal, in razdražil se je krivični.
Prov.14.17  naredil se je krivično krivično, in krivičnega človek je zapretil.
Prov.14.18  nerozumni delajo krivico, a razumni imajo znanje.
Prov.14.19  hudobni se bodejo pred dobrimi, in krivični pred vratima pravičnih.
Prov.14.20  siromaši sovražniki sovražniki, a prijatelje bogač je veliko.
Prov.14.21  kdor prezira ubogih, greši; a kdor se smiluje ubogih, blagor.
Prov.14.22  ali ne zabludijo, kteri zamislijo hudo? a milost in resnica v njih, ki zamislijo dobro.
Prov.14.23  v vsakem trudovanji ima obilnost, a krivičnost je za ničemurnost.
Prov.14.24  venec premudrih je razumnost, a poštenja nespametnih je opačina.
Prov.14.25  resničnik resnično reši duše, a lažljiv govori krivičnega.
Prov.14.26  v strahu gospodovem je upanje moč, in za dejanje svojimi bode pribežal.
Prov.14.27  obličje gospodovo je istochnik življenja, da odstopi od mreže smrti.
Prov.14.28  iz mnogih ljudstva je slava kraljestva, in čakal ljudstva je poguba mogočnega.
Prov.14.29  potrpežljiv je mnogo razuma, a hudobitnik je silno krivičnega.
Prov.14.30  krotko je srce srce ozdravljenj, kdežto pisto srce je v kostih.
Prov.14.31  kdor oplakuje siromago, sramoti ga, ki ga je storil; a kdor ga je čakal ubogih, razdraži ga.
Prov.14.32  v krivici svojem se povrne krivični, a pravični v srci svojem.
Prov.14.33  v srcu človeku je modrost modrost, in v srci bezumnih ne razumije.
Prov.14.34  pravica povzdigne narod, a krivica je ljudstva greh.
Prov.14.35  dovoljnik kraljestva je otrok razumen; kdor pa je v srci svojem sramoto, sramota.
Prov.15.1   odgovarjeno odgovorí jezo, a odgovora odgovarjajoč jeze.
Prov.15.2   jezik prerazumnih je dobro znanje, a usta bezumnih razgovarjajo nespametno.
Prov.15.3   na vsakem mestu oči gledajo, in gledajo hudo in dobro.
Prov.15.4   bolje jezika je drevo življenja, a kdor ga drži, napolnjuje duha.
Prov.15.5   neveč prezira obličje očeta svojega, a kdor hodi besedo, je khitrost.
Prov.15.6   v domačnosti pravičnega je veliko moč, a v hiši krivičnih poginejo.
Prov.15.7   ustne modrih opravljajo znanje, a srce nespametnih ne osramotí.
Prov.15.8   žrtvovanje krivičnih je merzost gospodu, a molitva pravičnih mu je priiatno.
Prov.15.9   krivičnost je gospodu put krivičnih, a pravičnega po pravici ljubi.
Prov.15.10  poštedost se ozdravlja tistega, kteri hodi, a kdor sovraži obličje, umre.
Prov.15.11  podzemlje in pogubo so pred obličjem gospodovo, kako ne bi tudi srca ljudî.
Prov.15.12  nerazumnik ne ljubi tistega, kteri ga obličja, ne hodi z mudrimi.
Prov.15.13  vesel srce razveselí obličje, a v žalosti žalosti je v žalosti.
Prov.15.14  srce pravičnega išče znanje, a usta krivičnih spoznajo krivico.
Prov.15.15  vsak čas hudobnega je hudo; kdorkoli je dobro, čakal je neprestano.
Prov.15.16  bolje je malo z strahom gospodovim, nego veliko zaklad z oblastjo.
Prov.15.17  bolje je zeleno zeleno z milostjo in milostjo, nego telega telega z sovratom.
Prov.15.18  človek, kteri je potrpežljiv, prepeva krivičnega, a potrpežljiv izpolnjuje.
Prov.15.19  putica krivičnega je popravljeno trnja, a puta pravičnih je pogubljeno.
Prov.15.20  razumen sin veselí očeta, a nerazumnik prezira mater svojo.
Prov.15.21  krivičnost krivičnega je razumu, a človek razumen hodi pravičnega.
Prov.15.22  premenjujejo se misli, kateri se ne skrivajo; ko so v srcih sovetnikov, prebivajo.
Prov.15.23  bog je v srci svojem odgovoril, in v času času, kako je dobro!
Prov.15.24  stezka življenja je krivičnega, da bi se izgnal iz pekla.
Prov.15.25  hiše krivičnih razodi gospod, a prestavlja oblasti udovice.
Prov.15.26  odvratno so gospodu misli krivično, a pravične razlogi pravične.
Prov.15.27  kdor se sramoti, sramoti se samega sebe; kdor pa sovraži daritve, zveličal se bode.
Prov.15.28  srce pravičnega gleda pravičnega, a usta krivičnih odgovarjajo zlo.
Prov.15.29  daleč je bog od krivičnih, in blaginje pravičnih se bode uslišal. bolje je malo sprejema z pravičjo, nego mnogo rodú z krivičnost.
Prov.15.30  svetlobo obličja veselí srce; dobro razumije kosti.
Prov.15.32  kdor odvrača nastavljenje, sovraži se samega; kdor pa varuje obličje, ljubi dušo svojo.
Prov.15.33  strah od boga je nastavljenje modrosti, in od slave se odgovorí.
Prov.16.1   strah od boga je nastavljenje modrosti, in od slave se odgovorí.
Prov.16.2   vse dela njegovega je čisto pred obličjem svojimi, a gospod spolnjuje krivice.
Prov.16.5   krivično je gospodu vsak sovražnik; v roke krivičnega se ne bode osramotil.
Prov.16.7   ko bi pravične pravice čakal pravičnega, on je z njimi v srci svojimi.
Prov.16.8   bolje je bolje z pravičjo, ko je bolje bolje z pravičjo.
Prov.16.9   misli je človeku v srci svojem; ali gospod pazi njene.
Prov.16.10  pravičnost je na ustih kraljevih; v sodbi ne zabludi usta njegova.
Prov.16.11  pravična več in jug so pred gospodom, in vsak vesel so po njegovej službi.
Prov.16.12  merzost kraljem je, kteri dela hudo; kajti pravico je postavljen prestol.
Prov.16.13  pred kraljem so oblasti pravični, in pravične besedo ljubi.
Prov.16.14  obličje kraljestva je angelja smrti; kdor pa je razumen, oprosti ga.
Prov.16.15  v svjetlosti življenja kraljeva je življenja, in prijetnost mu je kakor oblačne oblak.
Prov.16.16  bolje modrosti je bolje od zlata, in več razuma je več od srebra.
Prov.16.17  puti življenja bodejo odločili od hudega, in dolžnost življenja bode v srci. kdor sprejema obličje, bodi v dobro.
Prov.16.18  pred razlomljenjem je gordost, in pred strahom je opačina.
Prov.16.19  bolje je krotko z ponižljivim, nego da razdelí plijen s gorljivimi.
Prov.16.20  razumel se je v sprave dobro; a kdor se zaupanja gospodu, blagor.
Prov.16.21  kdor je razumen z razumnim, imenuje razumnost, in sladost besede govoré več.
Prov.16.22  razum življenja je znanje za njive; a poučja nespametnika je hudo.
Prov.16.23  srce modrogo razumije usta svoja, in v ustih njegovih daje znanje.
Prov.16.24  kraja meda je beseda bolja, sladko za dušo, in ozdravljenje duše.
Prov.16.25  ima pota, da se pravi pravico človeku, a konca njih je po smrti.
Prov.16.26  kdor je za trud, deluje se za sebe, ker v ustih svoja deluje pogubo.
Prov.16.27  človek krivičnega hudi hudo, in na ustih njegovih je kakor ognjem oganj.
Prov.16.28  lažljiv človek razložuje hudo, in podložnik razložuje prijatelje.
Prov.16.29  krivičnega človek izkuša bližnjega svojega, in vodi ga na voljo ne dobro.
Prov.16.30  čakal je očí svoja, da misli razlomljenje; ko je rešil ustne svoje, to je hudo krivičnega.
Prov.16.31  kraja hvala je starost, v putu pravičnosti se najde.
Prov.16.32  bolji je potrpežljiv od mogočnega, a kdor ječi jezo, boljši od mesta.
Prov.16.33  v krivo pazi vsa krivičnost, ali vse pravičnost je od gospoda.
Prov.17.1   bolje je suho kruh s mirom v miru, nego dom polna žalostega s svarstjo.
Prov.17.2   razumnik hlapec gospoduje gospodovo, in med bratje razdelí dela.
Prov.17.3   kakor peč za srebro, in za zlato, in srce izkušuje gospoda.
Prov.17.4   krivični sluša krivičnega jezika, in krivičnega se ne posluša besede krivičnega.
Prov.17.5   kdor se smeja siromahu, preklinja stvarjanja svojega; kdor se raduje v pogubljenji, ne ostane brez krivice.
Prov.17.6   vence starovnih je dejanje otrokov; slava pa otrokov je očetje njih.
Prov.17.7   ne goduje nespametnemu ustne besedo, in pravičnemu ustne lažljivo.
Prov.17.8   pobožnost je za milost za njim, ki ga podpira; kjer se bo obračal, uspeh.
Prov.17.9   kdor skriva krivičnost, išče ljubezni; kdorkoli se sovraži, skriva prijatelje.
Prov.17.10  bolja je za razumno bolega od razumega, nego od nespametnika, nego za neveč.
Prov.17.11  krivično vstane krivični, a krivičnega angelja pošlje zoper njega.
Prov.17.12  spolnjevajo se skrbi človeku, a nerazumni delajo krivico.
Prov.17.13  kateri odvrača hudo za dobro, nič hudega ne potegne iz doma njegovega.
Prov.17.14  poglavarje gospodovo je kakor dan pravičnosti; ko se prepira, izpolnjeva obličje.
Prov.17.15  kdor praviče krivičnega pravičnega, a pravičnega krivičnega, opačina so zoper gospoda.
Prov.17.16  za kaj je za besedo hlupáka, da kupi modrost, da ne bode ničemar.
Prov.17.17  v vsakem času je prijatelj, in brat se rodi v potrebnosti.
Prov.17.18  človek nespametnik kladi, in daje se za roko bližnjemu svojemu.
Prov.17.19  sovražniki, kateri se veseljajo, veselja se raduje.
Prov.17.20  krivičnega srcem ne bode dobro dopolnil, in kdor je v jezičem jezikom, padne v hudo.
Prov.17.21  kdor je poštuje neveč, žalosti ga je; in oče nespametnika se ne veselí.
Prov.17.22  veselil je srce veselja, a razveseljeno človek seče kosti.
Prov.17.23  krivični prinaša daritvo krivičnega, da izvrača putove pravice.
Prov.17.24  obličja razumega je mudra človek, a oči nespametnika na krajih zemlje.
Prov.17.25  bolje je očetu nerozumna sin, in bolezni roditelji svojemu.
Prov.17.26  ne dobro je pravičnega pravičnega, ne dobro, da sodi pravice pravičnega.
Prov.17.27  kdor sprejema besedo svojivo, spoznal se je razumen človek.
Prov.17.28  tudi človeč, če vprašuje, ozdravlja se modrost; in kdor zameče svoje usta, bode razumen.
Prov.18.1   sovražnik išče, kdor hoče odpuščati se od drugega, in v vsakem dobrem času bode.
Prov.18.2   nerazumno ne potrebuje modrosti, nego da je najbolje bolje.
Prov.18.3   ko pride krivični, pride sramoto, in s sramoto pride sramoto.
Prov.18.4   besede v srci človeku je globa globočega, izročena voda in istochnik življenja.
Prov.18.5   ne dobro je na obličje krivičnega ne dobro, da odvrača pravičnega v sodbi.
Prov.18.6   ustne nespametnika pripeljajo na hudo, in usta njegove kličejo morje.
Prov.18.7   usta krivičnega mu je pogubljeno, in ustne njegove lap za dušo njegovo.
Prov.18.8   lenive so kakor točkove lenive, in po žalostih očekivajo duša.
Prov.18.9   kdor se ljubi v delom svojem, je brat pogubljenega.
Prov.18.10  v moči moči je ime gospodovo; v njem hodi pravični, in postane.
Prov.18.11  bogač bogačega je mesto krepko, in več je obličja njegovega.
Prov.18.12  pred pogubo se povzdigne človek srce, in pred slavo se ponižuje.
Prov.18.13  kdor odgovorí, dokler ni slišal, sramota je njemu in sramotu.
Prov.18.14  obličja človeka opravlja žalost; kdorkoli je žalostno dušo, kdo bi ustopil?
Prov.18.15  srce razumnega kupi znanje, a ušesa razumnih išče znanje.
Prov.18.16  dar človeku ga razšira, in odvedi ga od mogočnih.
Prov.18.17  pravičen je za pravičnega besedo, in vpravlja ga sovražnik, in reši ga.
Prov.18.18  jezo prepuščava jezo, in prepira se v mogočnih.
Prov.18.19  zgrabljen brat je kakor krepka mesto, in obličja je kakor vekomaj kraljestvo.
Prov.18.20  od plodov ust mož se nasiti človek, nasiti se z plodom ustnih njegovih.
Prov.18.21  smrt in življenje so v roki jezika; in kteri ga hodijo, dajo sadú njeno.
Prov.18.22  kdor je našel ženo ženo, našel je darovanje; prejel je pa od boga dovoljnost.
Prov.19.3   nerozumnost človeku je razvračal pot njegovo, in srce njegovo se skriva zoper gospoda.
Prov.19.4   bogatstvo pribavlja veliko prijatelje; siromaši je pa prejel od bližnjega svojega.
Prov.19.5   lažljiv svjedok ne ostane bez krivice, in kdor govori lažno, ne bode izbegnil.
Prov.19.6   mnogi hočejo obličje kraljestva, in vsak je prijatelj človeku.
Prov.19.7   vsak siromago sovraži vsak drugega, od drugega od njega daleč daleč daleč od njega, ki se preklinjajo za besedo, ali se ne potegne.
Prov.19.8   kdor prikupa razumnost, ljubi samega sebe; kdor pazi razumnost, najde dobro.
Prov.19.9   lažljiv svjedok ne ostane bez krivice, in kdor hudi lažljivo, poginí.
Prov.19.10  bolje je nerozumnemu hlapcem, da tudi hlapec vlasti nad močnim.
Prov.19.11  milost je človeku potrpežljiv, in slavnost mu je prišlo krivičnost.
Prov.19.12  obličja njegova je kakor grk lav; a milost njegova je kakor rosa na travu.
Prov.19.13  sramota je njegovemu očetu neveč, in sramota je hlapca od nasilnika.
Prov.19.14  hišo in dobrej je razdeljen od očeta, a razumna žena je od gospoda.
Prov.19.15  čakal je v žalostih žalostega, in duša nepravičnega izgladi.
Prov.19.16  kdor čuva zapoved, čuva dušo svojo; kdor pa ne misli po svojim puših, poginí.
Prov.19.17  kdor se smiluje siromahu, pomagava bogu, in zaplatí mu plačilo.
Prov.19.18  pokaraj sina svojega, ko je imel upanje; ali ne unič ga, da bi ga pogubil.
Prov.19.19  krivičnega človek neprestano bode izgubil; in če bi se zapretil, pridajal bo tudi dušo svojo.
Prov.19.20  poslušaj, sine moj, pouka, da boš mudar v kraji svojem.
Prov.19.21  mnogi misli v srcu človeku; ali sovet gospodovo ostane vekomaj.
Prov.19.22  modrost človeku je milost; bolj je siromaši, nego lažljiv, nego lažljiv.
Prov.19.23  strah gospodov je za življenje; in kdor ga hodi, ostal se bo, in ničesar se ne bode zgrabil.
Prov.19.24  skrivač skriva roko svojo v krivo, in v ustih se ne pripelja.
Prov.19.25  hudočev bodeš udaril, in neveč je razumnik; če obličja razumnika, razumije znanje.
Prov.19.26  kdor sramoti očeta in pogubi mater svoje, bode sramotan in sramotan.
Prov.19.27  ozdravljeni sin, da hočeš nastavljenje očeta, in delajoč hudo besedo.
Prov.19.28  krivičnega hlapca sramoti pravico, in usta krivičnih pijajo krivičnost.
Prov.19.29  sovražniki pravične so pripravljeno, in pravični na podobih nespametnih.
Prov.20.1   vino je razlomljeno, in pič je pič, in vsak, kdor je za njo, ne je razumen.
Prov.20.2   krivičnost kraljestva je kakor moč lav; kdor ga razdraži, greši zoper dušo svojo.
Prov.20.3   slavo je človeku, da se odvrača obličje; kdorkoli je pa vsak nespametnik, pogubi se.
Prov.20.4   laže se leniv, in nič ne bode zasramita; in vsadi živo v žeti svojem.
Prov.20.5   soveti vode so soveta v srcu človeku; a človek, kteri je razumen, opiraje ga.
Prov.20.6   veliko človeške hodi po milosti svoji; kdorkoli je pa človek verno, da najde?
Prov.20.7   kdor hodi brez krivice v pravičnosti, blagor jim bodi otroci njegovi.
Prov.20.8   kralj, kteri sedí na prestole pravičnega, sovraži se z očmi svojimi vse hudo.
Prov.20.9   kdo bi rekel: " očistil sem srce svoje, čist sem od greha svojega? "
Prov.20.10  dvoja mjera in dvojica mjera; oba so nečisto pred gospodom.
Prov.20.11  tudi mladenec se poznaje po delih svojem, da je prava in pravična njegova.
Prov.20.12  uho, kteri čuje, in oko gleda, oba dela gospod.
Prov.20.13  ne ljubi drugega, da ne hočeš; otvori oči svoje, in nasiti se kruha.
Prov.20.20  kdor zloslovlja očeta svojega in mater, pogasne svetilnik njegovo v temerji.
Prov.20.21  područje, ktero se prepira prvi v prvi, ne bode blagoslovljeno.
Prov.20.22  ne reci: " izdajal bom krivico! " čakaj gospoda, in pomoč ti bode.
Prov.20.23  razvratnost je gospodu dvojica teglja, in krivičnega jezika ne je dobro.
Prov.20.24  od gospoda so pravične stopi človeke; kako bi pa človek razumil voljo svoja?
Prov.20.25  laž je človeku slešno, da se posveti, in po obročevanji se je povrnil.
Prov.20.26  mudar kralj razvrača krivičnih, in vrne na njih kolelo.
Prov.20.27  obličje gospodovo je duša človeške, kateri zgrabi zaklad utrobe.
Prov.20.28  milost in resnica čuvajo kralja, in v pravici obleče prestol njegov.
Prov.20.29  slava močnih je modrost, a slava starskih je oblast.
Prov.20.30  plaške in razlomljenje delajo hudo, a udari v kraja utrobe.
Prov.21.1   kakor vode vode, tako je srce kraljestva v ruci gospodovo; kuda hoče, odpelí ga.
Prov.21.2   vsak človek je v sebi pravičen, a gospod pravi srce svoje.
Prov.21.3   dela pravico in pravičnost, dovoljno je gospodu bolji od žrtve.
Prov.21.4   veličastni nadloge in srčni srci; svetilnik krivičnih je greh.
Prov.21.6   kateri delajo zaklad jezikom lažljivemu, neprestano hodi za mrežo smrti.
Prov.21.7   krivične pogubi krivice, ker niso hoteli praviti pravičnega.
Prov.21.8   krivičnega je pot krivičnega, a čistega je pravično dela njegova.
Prov.21.9   bolje je prebivati v žalostih koleti, nego v žalostih hiši s krivičnim hišo.
Prov.21.10  duša krivičnega se ne pomiluje ničesar od človeka.
Prov.21.11  ko se skriva razlomljeno, spoznal se je nepravičnega, in kdor je razumen, sprejema znanje.
Prov.21.12  pravičen je pravični v srcu krivičnih, in pogubi krivice v hudo.
Prov.21.13  kdor stopi ušesa svojega k strahu nedužnega, on bo tudi klical, in ne bode odgovornik.
Prov.21.14  daritvo skrivo razvrača jezo, in dar podložnega jeze moč krepko.
Prov.21.15  veselje pravičnega delajo sodbo, a krivičnega je krivičnega.
Prov.21.16  človek, kteri se zabludi po putu pravičnosti, odpočinuje v zajedničku zboru.
Prov.21.17  kdor ljubi veselje, ljubi veselje, in ljubi vino in olivo.
Prov.21.18  pravičnost pravičnega krivično je krivično.
Prov.21.19  bolje je prebivati v puščavi, nego s ženom svarljivim in jezikom.
Prov.21.20  poželenje poželenja in čakal je v ustih mudrago; a neveč človek ga je požel.
Prov.21.21  kateri hodi pravico in milostjo bode našla življenje in slavo.
Prov.21.22  mudar je prešlo vekomaj, in razruši krepost, na ktero se je načinila krivični.
Prov.21.23  kdor pazi usta svoja in jezik svoj, čuva dušo svojo od stiske.
Prov.21.24  prevzetljiv in prevzetnik se imenuje, kdor je v srci krivičnega.
Prov.21.25  poželenje leničega ubije, ker njegove roke ne hočejo delati.
Prov.21.26  vsak dan hrani poželenje, a pravični daje, in ne duša.
Prov.21.27  žrtvovanje krivičnih je opačina, ker so je prinosili krivično.
Prov.21.28  lažljiv je pričanje pogubljen, a kdor je poslušan, govori.
Prov.21.29  krivičnega človek stoji obličje obličja, a pravičen je pravičnega pot svojo.
Prov.21.30  ni modrost, ni razuma, ni soveta zoper gospoda.
Prov.21.31  konj se prepravi za dan brani, a pomoč je od gospoda.
Prov.22.1   dobro je ime bolje, nego veliko bogastvo; bolje je za srebro in zlato dobro.
Prov.22.2   bogat in siromah srečajo eden drugemu; gospod je storil oboje.
Prov.22.3   blagorazumnik gleda hudo, in skriva se; nerozumni gredó, in ječejo.
Prov.22.4   ljudstvo modrosti, strah gospodov, bogatstvo, slava in življenje.
Prov.22.5   trnje in mreža so v putih strahove; kdor čuva dušo svojo, odpustí se od njih.
Prov.22.7   bogač vladajo siromahu, in preljubnik je otrok preljubnika.
Prov.22.8   kdor seje hudobno, žeti hudo, in izpolnjeval se bo izpolnjeval sè delom svojimi.
Prov.22.9   kdor se smiluje siromahu, prepeval bo; kajti svoj kruh je dal ubogim.
Prov.22.10  izganjaj sè sramoto, in sè njim bode izšel sramoto; ko bo sedel sovražnik in sramotan.
Prov.22.11  kdor ljubi čistega srca, pridobi ga kralj, kateri je brez ustnih ustnih.
Prov.22.12  oči gospodove čuvajo znanje, a govoré besede krivičnih.
Prov.22.13  leniv govori: lev je na ulici; razbijo se po ulicah.
Prov.22.14  moč gluboko je usta krivičnega; kdor pa od gospoda sovraží, padne v njega.
Prov.22.15  krivičnost je oslabljena v srcu mladosti, a moč hudovanja je daleč od njega.
Prov.22.16  kdor oplakuje siromašo, umnoži se; in kdor daje bogatemu, potisne se.
Prov.22.17  prikloni uho svojo in poslušaj besede modrih, in vzemi srce svoje, da spoznaš, da so dobro.
Prov.22.18  in reši, da bi jih v srci svojem položil, da bi te vkupe na ustih svojih.
Prov.22.19  da ti bode upanja tvoja v gospodu, oznanjal te bodem.
Prov.22.20  ali ti si ti napisal tri več za sovet in znanje,
Prov.22.21  da te učim besede resnice, da bodeš odgovarjal besedo resnice, da bi odgovarjal besedo resnice njim, kteri te zaklinjajo.
Prov.22.22  ne preganjaj siromača, ker je siromač; in ne sramoti siromača v vratih.
Prov.22.23  ker gospod bode sodil njih sodbe, in osvobodi njih dušo.
Prov.22.24  ne bodi se z hudovoljnim človeku, in z jezičim se ne hodi.
Prov.22.25  da se ne naučiš po putih njegovih, in ne zgrabi prav za dušo svojo.
Prov.22.26  ne dajaj sebe v sramoto, v sramoto obličja svojega.
Prov.22.27  če ne imaš, odkod boš zaplatil, da vzeme postel, ki je pod tvojo kraja?
Prov.22.28  ne prevrni vekomaj kraja, ktere so postavili očetje tvoji.
Prov.22.29  videl si človeka, ktera je moč v času svojem? pred kraljimi se bode storil, in ne bode storil pri žalostih.
Prov.23.1   ko si sedel jesti z močnim stórem, spoznaj, kar je pred teboj.
Prov.23.2   in položi si mrežo v roke svojem, če si imel podobno.
Prov.23.3   ne želi svoja snesti, ker to je lažljivo življenje.
Prov.23.4   ne oslobodi se, da bi imel bogati; povrni se od svoja mogočnosti.
Prov.23.5   ko praviš oči svoje k njemu, to je nič, ker mu je napravljeno krila, kakor orel, ki se vrne v veter.
Prov.23.6   ne jedi hišnega moža, in ne hodi žalosti njegove.
Prov.23.7   ker kakor pokriva volja, tako jedi in pije;
Prov.23.8   moč, ktero si jedel, izpolnjevala si, in izpolnjevala si dobro besede tvoje.
Prov.23.9   v uših nespametnika ne govori, da se sramoti razumne besede tvoje.
Prov.23.10  ne prevračaj kraja vekomaj, ne vnidi v kraja siromačnih.
Prov.23.11  ker njih izkupitel je moč; on bode sodil njih sodbo zoper tebe.
Prov.23.12  vzemi srce svoje k pouku, in ušesa tvoja za besede znanja.
Prov.23.13  ne odtegni mladosti, da se uči; če ga udareš z šibom, ne bo umrl.
Prov.23.14  ti ga boš udaril z šibo, in življenje svoje izbaviš od smrti.
Prov.23.15  sine moj, če se pomogne srce tvoje, veselí se tudi moje srce.
Prov.23.16  in srce tvoje bode v govoru, če ustne tvoje govoré pravično.
Prov.23.17  naj ne zavist srce tvoje grešnikov, nego v strahu gospodovem vso dan.
Prov.23.18  ker to ima več, in upanja tvoja ne bode zapuščena.
Prov.23.19  poslušaj, sine moj, in premudi se, in pripravljaj srca svojega razumnost.
Prov.23.20  ne bodi z vinopijimi, ne z mečami mesa;
Prov.23.21  kajti pijanja in pijanca se ponižuje, in sovražnik se obleče v roke.
Prov.23.22  poslušaj očeta svojega, kteri te je rodil, in ne zanišaj mati svojega, ko se je zgodilo.
Prov.23.24  veselí se bode oče pravičnega; in kdor je razumen, veselí se duša njegova.
Prov.23.25  naj se veselí oče tvoj in mati tvoja, in naj se raduje, kteri te je rodila.
Prov.23.26  daj mi, sine moj, srce svoje, in oči tvoje naj se pohranijo.
Prov.23.27  kajti hudobno stvar je hlapca, in studna studenca siromača.
Prov.23.28  preganja jih je kakor krivičnega, in vsi, kteri so zoper krivičnih, poginja.
Prov.23.29  komu gorjé? komu gorje? komu sovražnik? k komu razlomljenje? k komu razlomljenje ničesar? za čega širi oči?
Prov.23.30  od tistih, kteri se čakajo z vinom, ki se gočajo, da hodijo pič.
Prov.23.31  ne pogledaj na vino, kakor bi se rešilo v čaši, ko se prepira v čaši, ko se prepira v čaši.
Prov.23.32  v zadnji je kakor zmeč, kakor zmija, in kakor meč, kakor meč.
Prov.23.33  oči tvoje bodejo videli v tujci, in usta tvoja govoré krivične.
Prov.23.34  in kakor bodeš ležal v srci morja, in kakor ti, kteri si ležal v hodnji kraji.
Prov.23.35  in rečeš: udarili me so, ali nisem me udaril; udarili so me, ali jaz ne spoznal. kedaj bodem prošlo, da hodem, da bi šel.
Prov.24.1   ne zavisti hudobnih možnih, in ne želi biti s njimi.
Prov.24.2   ker krivico misli njih srce, in njih ustne govoré neveč.
Prov.24.3   modrosti se zbudijo dom, in v razumnosti se postavijo;
Prov.24.4   z razznanjem se izpolnijo pokoja z vsakega dragocjenega in dobrega bogatstva.
Prov.24.5   razumen je mudar moč, in človek razumu ima velik.
Prov.24.6   pobožnost se je zgodilo boj, in pomoč je v srci sovetnikov.
Prov.24.7   modrost in razložnost je dobro; v vratih ne skriva usta svoja.
Prov.24.8   kateri mislijo krivično, razloča smrt.
Prov.24.9   krivičnost je krivičnega greh, in hudobnik je sramota človeku.
Prov.24.10  ko si bilo krivičnega dan v dan nadloge, da je nedolžna.
Prov.24.11  bodi ti, ki se odpeljajo na smrt, in ti, ki hodijo na morji, ne poshchadi se.
Prov.24.12  če praviš: " glej, ne vém tega! " spoznava li, da je gospod po srcem spoznal, in kdor je izpolnil dušo svoje, ta razumije vsakemu po delih njegovih.
Prov.24.13  jedi med, sine moj, ker je dobro, da je sladost tvoja sladko.
Prov.24.14  tako je znanje modrosti za dušo svojo; če najdeš, zgodilo se bode, in upanja tvoja ne bode ostavila.
Prov.24.15  ne pridi krivičnega, krivico, na prebivališče pravičnega;
Prov.24.16  kajti sedmeri padne pravičnik, in vstal bo; krivični pa bodejo padli v hudo.
Prov.24.17  ne raduj se, kedar padne neprijatelj tvoj, in ne raduj se, kedar padne,
Prov.24.18  da se vidi gospod, in ne bode mu dogodilo, in odvrnil se od njega jeze svoje.
Prov.24.19  ne raduj se za hudobnih, ne zavisti krivičnih.
Prov.24.20  ker sovražnik ne ima več; svetilnik krivičnih se pogasne.
Prov.24.21  boj se boga, sine moj, in kralja, in ne bodi se nepokorni.
Prov.24.22  kajti vnezapno bodo izročili krivice, in čez njih dvojih kdo se bode spoznal? govorí besedo človeka, da se izgubi kakor plamen.
Prov.24.23  tudi to so razumnih, da spoznajo obličje na sodbi, ne je dobro.
Prov.24.24  kdor pravi krivičnega: " ti si pravični ", preklinjal bode ljudstvo, in sovražniki bodejo sovražniki.
Prov.24.25  kateri pa obličejo, dajo dobro; in na njih bode prišel dobro blagoslov.
Prov.24.26  ustne ljubijo, kteri odgovarjajo dobrote besede.
Prov.24.27  pripravljaj vekomaj dela tvoja, in prepevaj ga na polji, in pojdi za menoj, in zgrabi dom svoj.
Prov.24.28  ne pričaj krivičnega zoper bližnjega svojega; ne razloži se z ustnami svojimi?
Prov.24.29  ne reci: kakor je napravil mi je, dopustim mu, da mu odrečem po krivičnosti svojem.
Prov.24.30  šel sem za vinogradnik človeka nespametnika, kakor vinograd ubogo človeka nerazumnega;
Prov.24.31  in glej, vse je bila ogorčena z ognjem, in ogorčeno je ogorčeno, in kamenje kamenja njegovo je pokrita.
Prov.24.32  ko sem se pokazal, pogledal sem, pogledal, da izberim pouka;
Prov.24.33  malo se nočim, malo sečeš, malo nočim rukama, da se podrjaš,
Prov.24.34  in neprestano ti bode prišla siromaštvo tvoje, in siromaštvo tvoje kakor razbojnik.
Prov.25.1   tudi to so krivičnosti salomonovega, ktere so se izpolnili sinovi ezekiji, kralja judejskega.
Prov.25.2   slava božja je, da se skriva besedo, a slava kraljevih dela več.
Prov.25.3   nebesa visoko, in zemlja v globočine, in srce kraljevih je neprekoršena.
Prov.25.4   potegni sramoto iz srebra, in časlo se bode za več.
Prov.25.5   odvrni krivičnega iz obličja kraljestva, in postavil se bode v pravici prestol njegov.
Prov.25.6   ne povzdigni se pred kraljem, in v mestakh mogočnih ne stoj;
Prov.25.7   kajti bolje je, da ti rekó: " pojdi se gor ", nego da te ponižajo pred obličjem mogočnega, katero so videli oči tvoje.
Prov.25.8   ne oslobodi se na sramotu, da se ne delaš v poslednji času, kedar te zasramova prijatelj tvoj?
Prov.25.9   reši svoje obličje s bližem svojem, ali ne sramoti sovražnika svojega,
Prov.25.10  da te ne sramoti prijatelj tvoj, in moč tvoja in sovražnik naj se ne dotakne; nego ti bode milost, milost.
Prov.25.11  kakor zlatne misli v zlatnih vrstih, tako rečeno besedo.
Prov.25.12  kakor pripravljeno zlato in več zlato, to je razumnik razumnik za poslušnega uho.
Prov.25.13  kakor moč sneg v žesni času, tako je resničnik resničnik njim, ki ga pošljajo; ker dušo svojega gospodovega je dopravljen.
Prov.25.14  kakor mraki in veter, ali oblaka, tako je ta, kteri se hvali v lažljivosti.
Prov.25.15  s potrpežljivost je pravično kraljestvo, in nedolžno jezik razbija kosti.
Prov.25.16  med medom najdeš, jedi to, kar je dogodilo, da ne bodeš napoljen, in se ne izpolniš.
Prov.25.17  zaklej noge svoje k bližnjemu svojemu, da te ne napolni in te sovraži.
Prov.25.18  kakor mač, in meč, in strela strela, tako je človek, kateri pričuje zoper bližnjega svojega lažno pričanje.
Prov.25.19  kakor popravljeno noga in noga krivičnega v dan krivičnega v dan krivičnega.
Prov.25.20  kakor ki, ki se opravlja obleko v srcu, tako je to, ki se hvali peč v telesu srca žalostega.
Prov.25.21  če je lačen sovražnik tvoj, napoji ga; če je žedno, napoji ga.
Prov.25.22  ker to praviš globoče ognjene na glavo njegovo, in gospod ti bo izpolnil dobro.
Prov.25.23  veter severja sprejema oblačilo, in obličja krivičnega jezik je obličja.
Prov.25.24  bolje je prebivati na uglu na krovi, nego s žalostnim ženom v česar hiši.
Prov.25.25  kakor obilna voda za žalostno dušo, tako je dobro beseda iz daleč zemlje.
Prov.25.26  človek, ki je padlo pred hudobnim, tako je pravičnik krivičnega pred krivičnim.
Prov.25.27  da jedi mnogo med, ne je dobro, da slavi slavo slavo.
Prov.25.28  kakor grad, katerega zid je zgrabljen, tako je človek, kteri se ne vrne s sobom.
Prov.26.1   kakor rosa v žeti, in kakor dozhd v žeti, tako ne bode čast nespametnemu.
Prov.26.2   kakor ptica, ki se skriva, kakor vsač, tako je opačina krivičnega nič ne hodi.
Prov.26.3   bič za konja, mač za oslico, in šiba za ljudstvo krivičnega.
Prov.26.4   ne odgovarjaj glupomu po sramoti njegovem, da ne bodeš podobno njemu.
Prov.26.5   odgovarjaj poštenemu po sramoti njegovem, da se ne bodi razumen v očeti svojem.
Prov.26.6   sè nogami svojimi pije sramoto, kdor je pošljen besedo krivičnega.
Prov.26.7   kakor stopi nobe noge, to je priliko iz ust nespametnih.
Prov.26.8   kakor pokrivač kamen v prazi, tako je, kdor daje nerazumnomu slavo.
Prov.26.9   kakor trnje, ktera je v ruci pijančarega, to je pravičnost v ustih bezumnih.
Prov.26.10  kakor skrivač, kteri izpolnjuje vse, to je ta, ki se prepira nerazumnika, in izpolnjeval je vse.
Prov.26.11  kakor moč, kedar pride na svoje, in da je nenavidljivo, tako je nerazumnik za voljo svojega krivice; sramota je za voljo svojega krivice; sramota je sramota, sramota je slava in hvala.
Prov.26.12  videl si človeka, kteri je razumen v sebi mudro? bolj upanja je bolj od bezumnika, nego od njega.
Prov.26.13  leniv pravi: " lav je na putu, lev na ulih! "
Prov.26.14  kakor vrata se vrne na srci svojem, tako leniv na postelji svoji.
Prov.26.15  leniv skriva roko svojo v srci svojem; ne može ga pripeljati na usta.
Prov.26.16  leniv je boljši za sebi boljši od bolega, kateri odgovarjajo zvijačo.
Prov.26.17  kakor kdor se opeče psa za hudoč, to je, ki se prestopi za hudobno sodbe.
Prov.26.18  kakor, ki se preganjajo, ki se preganjajo, ko se preganjajo, potegne se prvi.
Prov.26.19  tako je vsak, kdor se obleče bližnjemu svojemu, in rekó: " mačem sem storil. "
Prov.26.20  ko je drugega drevo, ogenj se je oganj; in kjer ni različena, težka je moč.
Prov.26.21  kakor žarje v ogledi, in drevo ognjem; in človek hudočljiv je za sramoto.
Prov.26.22  besede pravičnega so kakor slabosti, in popirajo se v zaklad srca.
Prov.26.23  kakor popravljeno srebro, kakor popravljeno glina, tako je srce krivično in srce krivično.
Prov.26.24  z ustnami svojimi se hodi sovražnik, a v srci svojem posodi zvijačo.
Prov.26.25  če te kliče z glasom velikim, ne poslušaj ga, ker sedem krivičnih je v srci svojem.
Prov.26.26  ker sovražnost se skriva v krivičnosti, a krivičnost njegova bode skrita v zboru.
Prov.26.27  kdor skriva jamo, padne v njih; a kdor valja kamen, na nj se povalí.
Prov.26.28  lažljiv jezik sovraží, in usta krivične delajo krivico.
Prov.27.1   ne hvalij se za jutra; ker ne véš, kaj bode rodila dan.
Prov.27.2   naj te hvale drugi, a ne usta tvoja; tujca, in ne ustne tvoje.
Prov.27.3   težka je kamen, in pič je težka; a gnjev nespametnega je več od oboje.
Prov.27.4   krivičnost je jezo, in razlomljivost jezo; ali kdo bi storil v žalosti?
Prov.27.5   bolje obličje bolje od skrivajočega ljubave.
Prov.27.6   prepričanje prijatelja je verno, a preobilno polja sovražnika.
Prov.27.7   bolje duša spira z zvijače, a siromahu duši vse gorljivo je sladko.
Prov.27.8   kakor ptica, ki se skriva z gnezda svoje, tako je človek, ko se je odšel iz svoja kraja.
Prov.27.9   miro in kadilo zahranijo srce njegovo, in blagovoljnost pobožnika za dušo dušo.
Prov.27.10  bližnjega svojega in prijatelja očeta svojega ne pustí, in v hišo brata svojega ne vnidi v neč dan svojega; bolji je blizu blizu nego brat daleč.
Prov.27.11  bodi mudar, sin moj, da se veselí srce moje, da bodem odgovarjal, kteri me preklinjajo.
Prov.27.12  razumnik gleda hudo, in skriva se; a nespametni vnidejo, in prepirajo se.
Prov.27.13  vzemi plašč njegovo, ker je prišlo za drugega, in vzemi ga za drugega.
Prov.27.14  kdor blagovoljno blagoslavlja bližnjemu svojemu glasnim glasom, oznanjeval se bo za prokletstvo.
Prov.27.15  laž izganjajo človeku v dan nobenega dan; tako je tudi žena zvijačna iz hiše svoje.
Prov.27.16  kdor hodi, opravlja veter, in po desnici svoji pravična se imenuje.
Prov.27.17  železo opravlja železo, in človek razdraži obličje bližnjega svojega.
Prov.27.18  kdor sodi smokovnicu, bode jesti plodove njene; in kdor se varuje gospodarja svojega, osramotil se bo.
Prov.27.19  kakor s obličjem obličjem obličja obličja, tako tudi srce ljudî.
Prov.27.20  podzemlje in pogubo ne izpolnjevajo, tako tudi oči človeških ne izpolnjujejo.
Prov.27.21  popravljeno srebro in čisto zlato, in človek se izkuša v hvalo hvala njegovega. srce krivičnega išče krivice, a srce pravičnega išče znanje.
Prov.27.22  ako pošljaš nespametnika v sramoti v meči, sramota mu se ne odtegne od njega.
Prov.27.23  spoznaj se, da poznaš ovce ovce svoje, in pazi srce svoje za ovce svoje.
Prov.27.24  ker vekomaj ne bode vekomaj, in moč nič od roda do roda?
Prov.27.25  ko se je zelenilo zelenje, in pokazala se je zeleno, in zbirajo kraja gorske.
Prov.27.26  ovce naj imajo za obleko, in jagnje za ravno polj.
Prov.27.27  in da imaš več roke za življenje tvoje, za življenje tvoje in za življenje hlapcev tvojih.
Prov.28.1   krivični bežé, ker nikogar ne preganja; pravični so, kakor lev;
Prov.28.2   za krivice krivičnega je postavljeno sodbe; ali v človeku, kateri je razumen in razumen, spoznava.
Prov.28.3   siromač, kateri oplakuje siromah, je kakor dozhd dozhd, da je nedolžno.
Prov.28.4   kateri so postavili postavo, hvalijo krivičnih, a kateri ljubijo postavo, popirajo se zoper njih.
Prov.28.5   hudobni možjé ne razumijejo sodbe; a kateri iščejo gospoda, spoznajo vse.
Prov.28.6   bolje je siromaši, ki hodi v resnici, nego bogač, ki hodi v pravici.
Prov.28.7   kdor čuva postavo, je razumen sin; a kdor se pazi s njimi, sramoti očeta svojega.
Prov.28.8   kdor umnožuje bogastvo svoje s likhim in premnožilo, sobiraje ga za to, ki se smiluje nad ubogimi.
Prov.28.9   kdor ukloni uho svoje, da ne posluša postave, tudi molitva njegova je nečista.
Prov.28.10  kdor izpolnjuje pravične na hudo putu, padel je sam v grob svoj; a krivični bodejo došli dobro.
Prov.28.11  bogat človek je mudar v sebi, a siromač, ki je razumen, spoznal ga je.
Prov.28.12  ko se bodo pravični pravični, veliko je slava; ali ko so se krivični povzdignili, ljudje se prepira.
Prov.28.13  kdor pokriva opačine svoje, ne bode uspeh; kdor pa priznava in jih odredi, bode ljubljen.
Prov.28.14  blagor človeku, kteri se hvali v strahu; kdor pa zakoravi srce svoje, upade v hudo.
Prov.28.15  kakor lev lav in vrč žalost, to je siromač siromača nad ljudstvom siromašem.
Prov.28.16  kralj razumen v obličji je velik sovražnik, a kdor sovraži krivičnost, daleč živi.
Prov.28.17  moža, ki je na krivičnosti krivičnosti, izročen bode, in ne je nedolžna. pokaraj sina, in ljubi te, in dal bo posvetnost duši svojemu duši, da ne bi poslušal ljudstva krivičnega.
Prov.28.18  kdor hodi pravično, bode pomoč; kdor pa hodi v putih putih, potegne se.
Prov.28.19  kdor deluje zemljo svojo, napolnil se bode kruh; a kdor hodi za sovražnike, nasiti se ubogih.
Prov.28.20  kdor je vedomaj, bodi mnogo blagoslovljen; a kdor se prepira, ne bode nedolžno.
Prov.28.21  ti, ki se ne sramoti obličja, ne je dobro; kdorkoli za kruha kruha, oprosti človeka.
Prov.28.22  izkušan se bode bogativši človek, in ne znaje, da bode mu pomagal pomilovanje.
Prov.28.23  kdor obličja človeku, pripada bolje bolj, nego ta, kteri govori jezikom.
Prov.28.24  kdor hodi očeta ali mater, in pravi: " ne je krivica ", to je zajedničnik krivičnega.
Prov.28.25  skrivač človek razloča krivičnost; kdor se pa zaupanje zaupanje v gospodu, neprestano bode.
Prov.28.26  kdor se veruje v srcu svojem, je nerazumen; a kdor hodi v modrosti, boje zveličal.
Prov.28.27  kdor daje ubogim, ne bode nedostavljen; kdor pa odstopi očí svoje, obilno bode zavoljo njih.
Prov.28.28  ko se vstajajo krivični, pobegajo se pravični; ko se poginejo, pravični se bodo pravični.
Prov.29.1   človek, ki se obličja zasramova, vstane vnezapno, in ne bode ozdravljenja.
Prov.29.2   ko so se pravični pravični, radujejo se ljudstvo; ko ima krivičnega, postane ljudstvo.
Prov.29.3   človek, kteri ljubi modrost, veselí očeta svojega; a kdor se gredi z bludnici, oddaja bogatstvo svoje.
Prov.29.4   kralj pravičuje pravičnega deželo, a kdor je krivičnega, pogubi je.
Prov.29.5   kdor se prepreda bližnjemu svojemu, mrežo ga pokriva za noge svoje.
Prov.29.6   zoper krivičnega moža je laž, a pravični se veselí in veselí.
Prov.29.7   pravičen je pravičnega krivičnega, a krivični ne razumije znanja.
Prov.29.8   mudri ljudstvo pogubijo mesto, a mudri razvračajo jezo.
Prov.29.9   ko se ima razumen človek, bodi se sovražnik, bodi se čakal in se smeje, tako da ne bode v srci.
Prov.29.10  kri krivičnih sovražniki sovražniki, a pravični iščejo življenje njegovo.
Prov.29.11  nerozumnik izlazi ves svoj gnjev, a mudrac se ohrani do kraja.
Prov.29.12  kralj, ki sluša krivičnega besedo, vsi njegovi služabniki so krivični.
Prov.29.13  siromač in krivičnik zgrabijo eden drugemu; oboje se daje gospod oboje.
Prov.29.14  kralj, kateri sodi ubogih v resnici, prestol njegov bo več postavljen.
Prov.29.15  moč in obličje dajo modrost; a otrok, ktera je sramota, sramoti roditelje svoje.
Prov.29.16  ko se množijo krivični, množilo se bode greh; pravični pa bodejo videli, da se popadajo.
Prov.29.17  pokaraj sina svojega, in odpočal te bode, in dal bode žalost duši tvojej.
Prov.29.18  ko bi nič več postavljen, narod je raztrebljen; blagor jim, kdor hodi postavo.
Prov.29.19  z besedami se ne napolnjuje hlapca; ker če razumije, ne posluša se.
Prov.29.20  glej, videl si človeka, kteri se skriva v besedah? bolj ima upanja, nego nerazumnik od njega.
Prov.29.21  če se hodi od otroka mogočnega otroka, nakončal se bo na koncu.
Prov.29.22  krivični človek prepira vekomaj, in žalost je v greh krivičnih.
Prov.29.23  gordost človeka ponižuje, a ponižljivega ponižuje slavo.
Prov.29.24  kdor se razdelí z ladrcem, sovraži duše svoje; slišal je zaklel, ali ne oznanjuje.
Prov.29.25  prestrašen se straša ljudî; a kdor se upovava na gospoda, prepeval se bode.
Prov.29.26  mnogi hočejo obličje poglavarja; ali od gospoda je pravičnost pravičnega.
Prov.29.27  krivičnega je merzost pravičnim, in krivičnega je merzost krivičnemu.
Prov.30.1   besedo, sina jakejovega, reči, katero je govorila človek, do itiela, do itiela in ukala:
Prov.30.2   kajti nedužno sem od vseh človeških, in razuma človeka ni v meni.
Prov.30.3   ne učim se modrosti, in spoznal sem znanje svetega.
Prov.30.4   kdo je prišel na nebo in snide? kdo je zberil veter v srci svojem? kdo zgrabi vode v obleko? kdo je zgrabil vse kraja zemlje? kakošna je ime njegovo? ali kaj je ime sina njegovega, da spoznaš?
Prov.30.5   vse to je beseda božja rešena; prepevač je za tiste, kteri so ga sprejeli.
Prov.30.6   ne priloži se k besedam njegovem, da te ne obličuje, in da boš lažljiv.
Prov.30.7   dvoje te prosim, ne odloži me, dokler ne umrem:
Prov.30.8   praznost in lažno besedo daleč daleč od mene; bogatstva in bogačnost ne daj mi; daj mi, kako bodem imel dobrem.
Prov.30.9   da se ne napolnjujem, ne oznanjujem se, in ne rečem: kdo je gospod? ali da bi se trudil, ne kradím, in kličem ime gospodovo.
Prov.30.10  ne predaj hlapca k gospodaru svojemu, da te ne preklinja, in ti se bodeš pogubil.
Prov.30.11  je rod, ki preklinja očeta svojega, in ne blagoslavlja majke svoje.
Prov.30.12  roditelja, ktera je pravična za sebe, ali ne hodi po svojem izhodu.
Prov.30.13  je rod, katerega oči visoko so prevzdigni, in višice njegove bodejo povzdigni.
Prov.30.14  je rod, katerega z zobmí so meči, in kamenje njegove kakor meč, da požró ubogih iz zemlje, in ubogih od ljudî.
Prov.30.15  pijač ima dve kćeri: " daj! daj! " te tri ne nasitijo, in četvrta ne pravi: " dovoljno! "
Prov.30.16  podzemlje in neveč žene, zemlja, ktera se ne napolni vode, in ogenj, da ne pravi: " dobro! "
Prov.30.17  očí, kteri se smeja očeta in sramotuje matere matere, odsekajo ga vrbe iz doline, in poječejo ga mladeniči orli.
Prov.30.18  tri so mi nedužne, in četa ne poznajem:
Prov.30.19  putica orla po skale, pota žarja na skale, po puščavi mladočega mladosti, in pot človeka v mladosti.
Prov.30.20  to je put žene preljubnika; ko se izpolni, ničesar ne pravi: " opačina! "
Prov.30.21  za tri se potrese zemlja, in četa ne more nositi:
Prov.30.22  otrok, kteri kraluje, in neveč, da se napolni žalost;
Prov.30.23  za sramoto, ko se žene žene, in hlapca, kedar izžene gospodarje svoje.
Prov.30.24  četri so najmanjši na zemlji, ali so mudri razumni:
Prov.30.25  mračni so, kteri ne imajo moč, in pripravijo kruha hrane svojo;
Prov.30.26  živici, ljudstvo ne mogoče; in delajo svoje hiše na skale;
Prov.30.27  skakavci so nebeški kralje, ali bodejo izšli po vsakem povelji;
Prov.30.28  ječi se v roke, ali je v oblekih kraljevih prebivaje.
Prov.30.29  tri so, kar hodijo dobro, in četa, ktero je dobro prešlo:
Prov.30.30  lavič, ki je silnišče od skotov, kteri se ne skriva, tudi nič ne skriva.
Prov.30.31  kolač, kolač, in kozel, in kralj, kteri je pred ljudstvom.
Prov.30.32  če si se prevrnil v sramoto, in si se razložil, potegni roko svojo.
Prov.30.33  ker mladenič mleka nastane maslo, in ko se prepira noze, izlazi krvi, in reši besedo, hodi sè sramoto.
Prov.31.1   besede kralja lemuela; beseda, ktero ga je pokazala mati njegova:
Prov.31.2   kaj, sine moj? kaj ti, oče moj? kaj si, sinu utrobe mojo?
Prov.31.3   ne dajaj ženom svoje žene, ne daj, da bodejo sovražniki sovražnikov.
Prov.31.4   ne sovi, lemuel, ne kraljem, ni sovetnikov, ne vino, da ne pijajo vino;
Prov.31.5   da ne pijo, in ne zabi modrosti, in pravičnost krivičnih ne pogubi.
Prov.31.6   dajte pič temu, ki je v žalosti, in vino njim, ki je v žalosti.
Prov.31.7   da se zazabi ubogijo svoje, in ne spominjaj se žalosti svoje.
Prov.31.8   otvori usta svoja za besedo božjo, za sodbe vseh, kteri ozdravljajo.
Prov.31.9   otvori usta svoja, sodi pravično, in sodi ubogim in ubogim.
Prov.31.10  pripravljeno ženo kdo bo našel? boljši je boljši od najboljih.
Prov.31.11  srce moža njegovega se je zaupanja v njem, in nič dobrega ne bode izpolnil.
Prov.31.12  dobro dela mužu svojemu vse življenje svoje.
Prov.31.13  išče lana in lana, in delal je blaga z rokami svojimi.
Prov.31.14  postal je kakor ladski korabe; izdaleka zbiraje življenje svoje.
Prov.31.15  vstaja pa po noči, in daje jed hišo svojemu, in delo hlapcem svojim.
Prov.31.16  gleda vinogradnika, in vrga ga; iz sadú roke svoje sadi roč.
Prov.31.17  prepeva se krepko stegna svoje, povzdigne roko svoja na delo.
Prov.31.18  spoznava, da je dobro deležnost njeno, in svetilnik njeno ne izlazi noč.
Prov.31.19  povzdigajo roke svoje za krivo, in roke njene opravljajo v roke.
Prov.31.20  roke svoje razprne siromahu, in daje ubogih roke svoje.
Prov.31.21  ne duša se za oblačilo za hišo svojega, ker vse roke njene oblečeni so oblečeni v obleke.
Prov.31.22  izpolnjevala se je za svoja moža; z vissonom in purpurem je jej oblek.
Prov.31.23  moža njeno je v vratih, ko sedí v zboru z starešinami zemlje.
Prov.31.24  opravljeno je napravil, in prodá; popravljeno je na kanaance.
Prov.31.25  moč in slavo je obličja njegovega, in je moč v času njegovem.
Prov.31.26  moč in moč se obleče, in veselje se je v dnéh dnevih.
Prov.31.27  delal je hotel hiše svoje, in kruha leničnega ne jedi.
Prov.31.28  otroci njeni vstanejo in ga prepevajo; tudi moža njeno ga prepeva:
Prov.31.29  veliko je žene, ktere so imeli mnogo bogačev, a ti si prešlo vse. "
Prov.31.30  laži je slabo, in hvala je prazna; žena, ktera se se boje gospoda, to se bode hvalil.
Prov.31.31  dajte jej od plodov roke svoje, in naj se hvalo v vračah moža njeno, da se prepeva med lakom; in ko se prepira nove, izide kri; in ko izpolnjevaš besedo, izide sè sramoto.
Eccl.1.1    besede predikanja, sina davidova, kralja v jeruzalemu.
Eccl.1.2    marljivost, govori oznanjevač, praznost marljivo; vse je praznost.
Eccl.1.3    kakošno je obilnost človeku po vsej trudi svojem, ktero se je trudil pod suncem?
Eccl.1.4    rod hodi, in rod pride, a zemlja vekomaj stoje.
Eccl.1.5    in zašla se je solnce, in zastopi solnce, in hodi k mestu, k kteremu je zašla.
Eccl.1.6    veter hodi k jugu, in hodi se na sever; kruha je hodila, in po hodom svojem se vrne duh.
Eccl.1.7    vsi potoki hodijo v morje, in morja se ne napolni; k mestu, k kterem popirajo potoki, tudi oni se vračajo, da hodijo.
Eccl.1.8    vsi besede so ozlobljeni, nihče se ne more govoriti; ne bo se napolnil oko, da se ne napolni uho, da se ne izpolni uho.
Eccl.1.9    kar je bilo, to bode bilo, kar se je zgodilo, in kar je postalo, to se bo zgodilo; in nič nove ni pod suncem.
Eccl.1.10   je to, kar bi govoril, in reče: glej, to je novo? to je bilo več v vekomaj, kteri so bili pred nami.
Eccl.1.11   ni spomen za preroke; in za to, kar se bo zgodilo, ne bode jim spomen s tem, kteri bodo postali nazaj.
Eccl.1.12   jaz, propovednik, bil sem kralj nad izraelom v jeruzalemu.
Eccl.1.13   in dal sem srce svoje, da bi se iskali in izgledati v modrosti vse, kar se je zgodilo pod nebom; to je delo hudobno, katero je dal bog ljudém, da bi se trudili v njem.
Eccl.1.14   videl sem vse dela, kar se je dočinila pod suncem, in glej, vse je marnost in puč po duhu.
Eccl.1.15   kar je ničesar, ne bo mogoč ozlobljeno, in ničesar se ne more bročiti.
Eccl.1.16   govoril sem v srcu svojem, da govorim: glej, veličal sem, in prepeval sem modrost za vse, kteri so bili pred menoj v jeruzalemu; in srce moje je videl veliko modrost in znanje.
Eccl.1.17   in dal sem srce moje, da bi spoznal modrost, in spoznat spoznanje in pripravljenje; spoznal sem, da je tudi to duhovništvo duha.
Eccl.1.18   ker v mnoštvu modrosti je veliko znanja; in kdor daje znanje, doda bolje bolje.
Eccl.2.1    rekel sem v srcu svojem: pojdi, da te izkušem z veseljem, in pogledaj na dobro. in glej, tudi to je marnost.
Eccl.2.2    za smeh rekoh: žalost, in veselje: kaj delaš to?
Eccl.2.3    pregledal sem v srcu svojem, da naj v vino morem meso svoje, in da srce moje hodi v modrosti, in da bi se držal v nerazumnosti, dokler ne vidim, kar je dobro človeškom, da delajo pod sluncem po broj dnéh svojih življenja.
Eccl.2.4    veličal sem storil; postavil sem mi hiše, zasadil sem mi vinogradniki;
Eccl.2.5    napravil sem za sebe vrt in vrt, in zasadil sem v njih vsako plodovo drevo.
Eccl.2.6    napravil sem za me vodoke vodâ, da bi jih napolnil vrg, ktera je lačilo drevo.
Eccl.2.7    kupil sem hlapce in otroke, in imel sem prebivališče; imel sem tudi stada goveda in ovce, bolje od vseh, kteri so bili pred menoj v jeruzalemu.
Eccl.2.8    zbral sem mi tudi srebro in zlato, in pripravljenje kraljev in kraja; sem mi napravil pjevače in pjevače, in pravičnosti sinov človeških, čisto in opijanja.
Eccl.2.9    in zveličal sem se, in prišlo sem bil več od vseh, kteri so bili pred menoj v jeruzalemu; in modrost moja mi je postavila.
Eccl.2.10   in vse, kar so poželeli oči moje, nisem jim skril, in nisem odsekal srca svojega od vsega veselja, ker srce moje se je veselil z vso trud mojo; in to je del moj od vsega truda mojega.
Eccl.2.11   ko sem se pa pogledal na vse dela, ktere so storili roke moje, in v trudi, v kterem sem se trudil, in glej, vse je marnost in puč po duhu, in nič nič je pod suncem.
Eccl.2.12   in pogledal sem, da bi videl modrost, in razložnost, in nespametnost; ker kaj bo ta človek, kteri bo prišel za sodom, to, kar je storil?
Eccl.2.13   in videl sem, da je preobilnost modrosti za nespametnost, kakor preobilnost sveta za temo.
Eccl.2.14   mudrago je oči v glavi njegovem, a bezumnik hodi v temi; ali spoznal sem tudi jaz, da je med njimi eden.
Eccl.2.15   in rekel sem v srcu svojem: kakor je toliko krivičnega, tako mi bo tudi meni. kaj sem torej izpolnjeval? in govorila sem v srcu svojem: tudi to je marnost.
Eccl.2.16   ker mogočni se ne spominja vekomaj, nego bezumnika vekomaj; kajti v dnevih prihodnjih vse se boste izmenili; in kako umre mudrak kakor neveč.
Eccl.2.17   in sovražil sem življenje, ker se mi je zgodilo delo, kar se je pod suncem delal, ker vse je marnost in puč po duhu.
Eccl.2.18   in sovražil sem ves trud mojo, katero sem se trudil pod suncem, da bi ga odpustil človeku, kteri gre po meni.
Eccl.2.19   in kdo znaje, da bode mudar ali neveč; in zavladuje se nad vsem trudom mojim, s katerim sem se trudil in sodil pod solem. tudi to je marnost.
Eccl.2.20   tako sem se odvrnil, da bi se povrnil srce moje za ves trud, kterega sem se trudil pod solem.
Eccl.2.21   kajti ima človek, kteri ga je trudil v modrosti, in v znanji, in v dužnosti, in da ima človek, kteri se ni trudil v njem; tudi to je marnost in veliko hudo.
Eccl.2.22   ker kaj bi bilo človeku po vsej trudi svojem, in v prazničnosti srca svojega, ktero se je trudil pod suncem?
Eccl.2.23   ker vsi dnevi njegovi so žalostni, in žalost je obličje njegovo; tudi v noči ne leží srce njegovo. tudi to je marnost.
Eccl.2.24   nima dobro človeku, da bi jesti in pil in pokazat dušo svojem dobro po trudu svojem; a to sem videl, da je od božjega roke.
Eccl.2.25   ker kdo bo jedel, in kdo bi pomagal, osim njega?
Eccl.2.26   ker temu človeku, kteri je pred obličjem njegovim, dal je modrost, in znanje, in veselje; a grešniku je dal obilnost, da se priloži in zgrabi, da dá temu, kteri je dobro pred obličjem božjim. tudi to je marnost in čast po duhu.
Eccl.3.1    za vse je čas, in čas za vsako delo pod nebom.
Eccl.3.2    čas roditi in čas umreti; čas saditi, in čas, da se je zasadil;
Eccl.3.3    čas pogubiti, in čas ozdraviti; čas razbiti in čas sozidati;
Eccl.3.4    čas plači in čas posmešati; čas žalosti in čas žalosti;
Eccl.3.5    je čas kameniti kamenja, in čas zbirati kamenja; čas, da se obleče, in čas, da se oddaleč od obleke;
Eccl.3.6    čas hledati in čas pogubiti; čas hraniti in čas izganjati;
Eccl.3.7    čas razdrjati, in čas pečati; čas molčati, in čas govoriti;
Eccl.3.8    čas ljubiti, in čas sovračati; čas obilja, in čas mira.
Eccl.3.9    kakošno je obilnost tega, kdor je delal, z tem, kar je trudil?
Eccl.3.10   videl sem obilnost, katero je dal bog ljudstvu ljudstvu, da se v njem izpolnjujejo.
Eccl.3.11   vse je storil dobro v svojem času; in vekomaj je položil v srci njih, da ne najde človek delo, katero je storil bog od začetka do konca.
Eccl.3.12   spoznal sem, da jim ni dobro, razen da se veselí in delajo dobro v življenji svojem.
Eccl.3.13   in da vsak človek, kteri bo jedel in pije, in vidi dobro v vsej trudi svojem, to je dar božji.
Eccl.3.14   spoznal sem, da vse, kar je storil bog, bode vekomaj; ničesar ni pridruženo, in ni od njega, da bi se skril; in bog je storil, da se bojé pred njim.
Eccl.3.15   kar je bilo, je již, in kar se bo zgodilo, več je bil; in bog bode iščel to, kar je prošlo.
Eccl.3.16   in ko sem videl pod suncem: mesto sodbe, tam je krivičnost, in mesto pravičnega, tam je krivico.
Eccl.3.17   rekel sem v srcu svojem: bog bode sodil pravičnega in krivičnega, ker je čas za vsako delo in za vse delo.
Eccl.3.18   rekel sem v srcu svojem: za ljudske sinove, da jih bode bog razsodil, in da pokazé, da so sami v njih živi.
Eccl.3.19   ker područje sinovih človeških, in područje skotov; enako je med njimi; kakor morja, tako smrt; in vso duh je v vseh, in ničesar je človek več od skočega, ker vse je marnost.
Eccl.3.20   vse hodi na enem mestu; vse je bila iz prave, in vse se vrne v prah.
Eccl.3.21   kdo znaje, da duh sinov človeških gre gore, in duh skotov, da gre nič dol v zemljo?
Eccl.3.22   in videl sem, da nič bolj ni, razen da se veselí človek z delami svojimi, ker to je dalje njegovo; ker kdo ga bo pripeljal, da vidi, kar bo po njem?
Eccl.4.1    in odvrnil sem se, in videl sem vse trudovanje, ktera se je zgodilo pod suncem; in glej, slezlih, kteri so oplačeni, in niso jim izročitelja.
Eccl.4.2    in prepeval sem mrtvih, kteri so bil več umrl, bolji od živih, kteri živijo do sedaj.
Eccl.4.3    a boljši od oboje je ta, kteri ni še bil, kteri ne je videl hudo hudo, kar se je pod suncem delal.
Eccl.4.4    in videl sem, da vse trud in vso spodobnost delo, da je tisti človeč zavist za drugega od drugega. tudi to je marnost in puč po vetru.
Eccl.4.5    nerozumnik obleče roke svoje, in jedi meso svoje.
Eccl.4.6    bolje je napolnjenja zmaj počivanja, bolj od dvojih drahočnih zapljenja in časa po duhu.
Eccl.4.7    in obratil sem se, in videl sem praznost pod solem.
Eccl.4.8    ima eden, in ni drugega, in ni sina in brata, in nima konca vsakega truda njegovega, in oko njegovo se ne pije bogatstva. ali k komu se bom jaz trudil in utrdil dušo mojo za dobro? tudi to je marnost in hudobnost.
Eccl.4.9    boljši so dva nego enega, ker imajo dobro plačilo v trudu svojem.
Eccl.4.10   ker če padejo, vstane eden drugega; ali gorjé tistemu, kteri je eden, če padne, in ne ima drugega, da ga vstane.
Eccl.4.11   tudi, ko se bodo dvojice ležali, žalostno jim je; ali kako bi bil eden, kako se bode žaloval?
Eccl.4.12   in če se vstane zoper eden, postavijo se dva zoper njega; in trećega šnura se ne bo skoraj prevrnil.
Eccl.4.13   bolji je otrok siromaši in mudar, od starega kralja in nespametnega, kteri se ne more več vniti.
Eccl.4.14   ker iz jetnika je izšel, da se kraljuje, če je tudi rodil siromač v kraljestvu svojem.
Eccl.4.15   videl sem vseh živih, kteri hodijo pod suncem, s mladijo, kteri je bil drugi, kteri bo storil na njegovo mesto.
Eccl.4.16   nihče je konec vsem ljudstvu, kteri so bili pred njimi; tudi poslednji se ne veselé v njem; kajti tudi to je marljivost in težka po duhu.
Eccl.5.1    ne ozlobi se krivičnega, in ne bodi pred obličjem tvojo; ker bog je v srci svojem, in ne daj, da bi ti, gospod, oznanjeval se je pred obličjem svojimi.
Eccl.5.2    ne hrani se v ustih svojih, in srce tvoje naj se ne bode prepevala besedo pred obličjem božjo; ker bog je na nebu, in ti na zemlji; za to naj bodejo malo besede tvoje.
Eccl.5.3    reši se, gospod, v srci svojem, in oznanjaj mu se ne izpolni.
Eccl.5.4    ko bi imel več obet bogu, ne delaj, da ga izdaješ, ker ni volja v nedužnih; po vsem, katero hočeš, oddaj.
Eccl.5.5    dobro je, da ne izpolnjuješ, nego da pomoliš, in ne izpolnjevati.
Eccl.5.6    povrni se, gospod, v srci svojem, da ne postane v srci svojem, da se pred obličjem svojem ne govoriš, da je bog krivično; da se ne razgneti bog na glas tvoj, in da pogubi dela roke tvoje?
Eccl.5.7    ker v srci svojih, in v mnoštvu, in v mnogih besedah; ker z bogom se bodeš čakal.
Eccl.5.8    ko bi imel krivičnega krivičnost, in izročilo sodbe in pravice v deželi, ne čudi se tega, ker najvišji je najvišji od najvišjega, in najvišji je nad njimi.
Eccl.5.9    ničemurnost je človek v vsej, da je kralj v polji.
Eccl.5.10   ko je imel blaginje, ne bode se napolnil srebra, in kdo se ljubi v mnoštvu svojem. tudi to je marnost.
Eccl.5.11   izpolnjevalo se je bolo, da je bolo, da se najbolje; in koliko je bolje, kar se ima od njega, nego da gleda očí svoje.
Eccl.5.12   bolj je, gospod, oznanjal se je v njenem času njegovem, kar je v času njegovem.
Eccl.5.13   imel je bolečino, katero sem videl pod suncem: bogatstvo, katero je imel, da se bode zgrabil.
Eccl.5.14   ko se je v srci svojem izpolnjeval, tako bode moč, ko je prišel, ne bode ni v njegovej roke ničesar.
Eccl.5.15   in to je bilo delo, katero je izšel iz materja matere svoje, tako da je šel, kakor je prišel; in nič ne vzeme v trudu svojem, da bi se vrnil v roke svoje.
Eccl.5.16   in to je nedolžno bolje; kakor je prišlo, tako bode tudi izšel; in katero obilnost mu je, da se trudi na veter?
Eccl.5.17   v teh dnevih je tudi po vseh dnevih svojih v temi, in v žalosti, in v žalosti, in v žalosti njegovem.
Eccl.5.18   ko bi imel dobro, je dobro in dobro, da jedi in pije in da vidi dobro v vsej trudi svojem, ktero se je delal pod suncem po broj dnéh življenja svoja, ktero mu je bog dal, ker to je del njegov.
Eccl.5.19   in ko je bilo vsako človek, kateremu je bog dal bogastvo in imel, in dal mu je oblast, da bi od njega jedel, in vzeme delo njegovo, in da se veselí v trudu svojem, to je dar božji.
Eccl.5.20   ker bog je neprestano v srci svojem, ker je bog v srci svojem izpolnjeval.
Eccl.6.1    ima hudo, katero sem videl pod solem, in veliko je nad ljudstvom:
Eccl.6.2    človek, kateremu mu je dal bog bogastvo, in imenje, in slavo; in ničesar ni v duši njegovem ničesar, kar se je poželel; ali bog mu ni dal oblasti, da ga jesti; to je marnost in hudobno bolje.
Eccl.6.3    če se rodi človek sto, in živel je mnogo let, in mnogo je dnî let njegovih, ali duša njegova se ne napolni blaga, in tudi ni mu bilo groba, to sem rekel: bolje je bolje od njih bolje.
Eccl.6.4    ker za praznost je prišel, in v temi hodi, in v temi se pokriva ime njegovo.
Eccl.6.5    tudi solnce ni videl, ni spoznal; odpočinutje je več od tega.
Eccl.6.6    in če je oživel tisoč let, ne bi pa videl dobro; ne hodi li vse v eno kraj?
Eccl.6.7    ves trud človeka je za usta njegova, in duša njegova se ne napolni.
Eccl.6.8    ker kakošno je modrost bolj od nespametnika? ker siromač, kteri zna, da hodi pred živimi?
Eccl.6.9    bolje je gleda očes, nego da hodi duša. tudi to je marljivost in čast po duhu.
Eccl.6.10   kaj je bilo, za kaj se je zgodilo ime njegovo, in spoznal se je, kar je človek, in da se ne more soditi s moč, kteri je več od njega.
Eccl.6.11   ker ima veliko besedo, da se množijo praznost; kaj je obilno človeku?
Eccl.6.12   kajti kdo vé, kaj je dobro človeku v življenji, po broj dnî življenja svojega, ko je storil kakor sjena? kajti kdo bi povedal človeku, kaj bode za njim pod suncem?
Eccl.7.1    dobro ime je za dobro olivo, in dan smrti za dan rodú.
Eccl.7.2    bolje, da hodi v hišo žalosti, nego da hodi v prebivališče; ker to je konec vseh človeških, in tisti, kteri živi, daja ga v srce.
Eccl.7.3    bolje je bolj za smeč; ker v obličji obličja je dobro srce.
Eccl.7.4    srce razumnih je v hiši žalosti, in srce bezumnih v hiši veselja.
Eccl.7.5    bolje je poslušati obličje modrogo za moža, da sliši pesje nespametnih.
Eccl.7.6    ker kakor glas trnja pod kotel, tako je smeč nespametnika. tudi to je marnost.
Eccl.7.7    ker krivičnost zgrabi moudrega, in krivično pogubi srce.
Eccl.7.8    kraja besede je bolje od početka njegovega; bolj je potrpežljiv od najvišega duha.
Eccl.7.9    ne skrbi se v duhu svojem, da se zahraniš, ker jezik je v srcu nespametnih.
Eccl.7.10   ne reci: kaj se je zgodilo, da so prvi dnevi boljši od teh? ( kajti ne po modrosti si vprašal tega.
Eccl.7.11   bolje je modrost s zhrebijo, in obilnost njim, kteri gledajo solnce.
Eccl.7.12   ker v morji je modrost, kakor pič srebro; a obilnost znanja, in modrost oživlja tistega, kteri je pri njem.
Eccl.7.13   pogledaj dela božjo; ker kdo more oznaniti to, kar je bog skril?
Eccl.7.14   v dan blaginja bodi dobro, in v dan hudobnosti pogledaj; tudi to je bog storil po tem, da človek ne najde ničesar za njim.
Eccl.7.15   vse to sem videl v dnéh sovražnosti mojo: pravi je pravičen v pravičnosti svojem, in ima krivičnega, da ostane v krivici svojem.
Eccl.7.16   ne bodi ti mnogo pravičnega, in ne bodi premučen; da bi se ne pogubil?
Eccl.7.17   ne bodi mnogo krivičnega, in ne budi krivični, da bi ne umrl v času svojem?
Eccl.7.18   dobro je, da bi se v tem držal, in tudi od tega ne potegni roko svojo; ker kdor se boje boga, izide vse.
Eccl.7.19   modrost pomagava modrost več nego deset oblanikov, kteri so v mestu.
Eccl.7.20   ker ni človek pravičnega v zemlji, kteri bi delal dobro, in ne greši.
Eccl.7.21   ne daj pa na vse besede, ktere govoré, da ne poslušaš hlapca svojega, da te preklinja.
Eccl.7.22   kajti srce tvoje je, da si tudi ti drugi raz proklinil.
Eccl.7.23   vse to sem izkušal v modrosti; povedal sem, da bodem modrost.
Eccl.7.24   daleč je to, kar je, in globoko, globoko, kdo ga bode našla?
Eccl.7.25   prišla sem jaz in srce moje, da bi spoznal in spoznal, in izkušati modrost in razumu, in da spoznam krivičnega krivičnost, in sramoto, in krivičnost.
Eccl.7.26   in našla sem, da je bolje gorčega od smrti, ženo, ktera je srce, in mreža, in roke njene; kdor je blag pred bogom, odpušča se od nje, a grešnik se bo zgrabil v njej.
Eccl.7.27   glej, to sem našla, in rekel je ekklesiast: vsak za drugega, da najde misli.
Eccl.7.28   ko je bil še iščel duša moja, ali nisem najel. enega človeka sem našla od jeza, in ženo v vsem tem nisem našel.
Eccl.7.29   glej, to sem najel, da je bog storil človeka dobro, a oni so iščeli mnoge misli.
Eccl.8.1    kdo je mudrac? in kdo more razložiti besedo? modrost človeka skriva obličje njegovo, in obličje obličja njegovega sovraži.
Eccl.8.2    rekel sem besedo kraljestva, in za voljo kletbe božjega.
Eccl.8.3    ne stavij se pred njim, ne stavij se v hudo besedi; ker vse, kar hoče, dela.
Eccl.8.4    ko govori kralj, ima oblast; in kdo mu bode rekel: kaj delaš?
Eccl.8.5    kdor hodi zapoved, ne poznaje ničesar hudo; in misli je srce mogočnega, ko je čas sodbe.
Eccl.8.6    ker v vsakem veči ima čas in sodba; ker delo človeka je veliko na njem.
Eccl.8.7    ker ne vé, kar se bo zgodilo; ker kdo mu bo rekel, kakor se bo zgodilo?
Eccl.8.8    ničesar ni človek, kteri ima oblast nad duhom, da pogubi duha, in nima oblasti na dan smrti, in nima postojanja v boji, in krivični ne bode rešil krivičnega od njega.
Eccl.8.9    vse to sem videl, in položil sem srce svoje na vse, kar se dela pod suncem, ko je človek po človeku oblastil za hudo.
Eccl.8.10   in videl sem krivičnih v grob, ko so prišli, in izšli so iz svetega mesta; in zasramovali so se v mestu, ker so tako storili. tudi to je marnost.
Eccl.8.11   ker sovražnost zoper hudobnih dela nič ne postane; za to se je izpolnilo srce ljudî v njih, da delajo hudo.
Eccl.8.12   ker sovražnik deluje hudobno krivico, in v času njegovem, ker tudi jaz vém, da bode dobro tistih, kteri se bojejo boga, da se bojé pred njim.
Eccl.8.13   ali krivičnemu ne bode dobro, in ne bode daleč dnî, kakor sjena, kateri se ne boje od boga.
Eccl.8.14   to je marljivost, ktero se je zgodilo na zemlji: da so pravični, k katerim je storil kakor dela krivičnih, in ima krivičnih, k katerim je delal delo pravičnih. jaz sem rekel: tudi to je marnost.
Eccl.8.15   in prepeval sem veselje, ker ni bilo dobro človeku pod solcem, razen da jedi in pije in se veselí; in to mu se bode zgodilo v trudi svojem v dnevih življenja njegovega, ktera mu je dal bog pod solcem.
Eccl.8.16   ko sem jim dal srce svoje, da spoznam modrost, in da vidi izpolnjevanje, kar se dela na zemlji, ker tudi noč in noč ne vidi sna v očesu svojem.
Eccl.8.17   in videl sem vse dela božjo, da človek ne more zgoditi delo, kar se je pod suncem delal; ker, če bi se človek trudil, da bi ga iščel, ne bode ga našla; in če pravi mudrac, da bi to spoznal, ne bo mogel naznati.
Eccl.9.1    kajti vse to sem položil v srce moje, da bi vse to gledal, da so pravični in premudri in njih dela v ruci božjem; tudi ljubezni, in sovražstvo ne znaje človek, kar je pred njim.
Eccl.9.2    vsak je po vsem; spodobnost je zoper pravičnega in krivičnemu, dobremu in čistemu, in nečistemu, in tistemu, kteri ne prinosi; kakor dobro, kakor grešnik; kateri se klijeva, kakor kdor se boji kletva.
Eccl.9.3    to je hudobno v vsem, kar se dela pod suncem, da je vsač v vsem; in srce sinov človeških je napolnjena hudobno, in srce je v srcem njih po življenji svojem, in za njim so k mrtvih.
Eccl.9.4    ker kdo je za voljo vseh živih, ima upanja, ker živo morje je bolji od mrtvih lav.
Eccl.9.5    kajti živi spoznajo, da bodo umrli, ali mrtvi nič ne znajo, in ni jim več plačilo, ker spomenilo se je spomenilo njih.
Eccl.9.6    in njih ljubezni, in njih sovražnost, in njih žalosti je već izgubljen, in nič več ni imel vekomaj v vsem, kar se dela pod suncem.
Eccl.9.7    pojdi, jedi s veseljem kruh svoj, in pij z dobrim srcem vino svojo, ker je več blagovoljen bog, kar si delal.
Eccl.9.8    v vsakem času naj imajo obleko tvoja, in olivo naj ne ostane na glavi tvojem.
Eccl.9.9    živi življenje z ženom, katero si ljubil, po dnevih živih življenja tvojega, ktera ti je dal pod sunce, po vseh dnevih praznosti tvoje; kajti to je del tvoj v življenji in v trudi svojem, katero si trudil pod solem.
Eccl.9.10   vse, kar postane ruka tvoja, da bi storila, delaj, ker ni dela, ne misli, ni znanja, ni znanja, ni modrosti v peklu, k kteremu si hodila.
Eccl.9.11   odvračal sem se, in videl sem pod solncem, da ne je za močne težka, ne za močnih boj, nego ne za modrih kruh, ni bogatstva za razumnih, ali ne za spoznavajočim milost, ker čas in sovražstvo prejme vsem.
Eccl.9.12   kajti človek ni poznal svoja časa; kakor ribe, ktere so se v mrežo mrežo, in kakor ptice, ktere se mrežajo v mrežu; kakor so so se mrežali sinovi človečji v hudo času, kedar se vnezapno napade na njih.
Eccl.9.13   tudi to sem videl moč pod suncem, in velika je za me.
Eccl.9.14   bila je malo mesto, in malo moža v njej; in pride na nju velik kralj, in obročil je je, in zbudil je je velike obrobe.
Eccl.9.15   in našel je v njej ubogo in moudrega moža, in on je spasil mesto z modrostjo svojem; ali nihče se ni spomenil tega ubogih moža.
Eccl.9.16   in jaz sem rekel: bolj je modrost za moč; ali modrost ubogih se zaničuje, in besede njegove ne slušajo.
Eccl.9.17   besede modrih, kteri slušajo v pokoji, boljši od krik gospodovanega v nedužnosti.
Eccl.9.18   bolj je modrost za več brani; ali eden grešnik pogubi veliko dobro.
Eccl.10.1   smrtni mišice opravljajo najbolje oljska olivo; malo modrosti je modrost, več modrost.
Eccl.10.2   srce mudrago je za desno, a srce bezumnika za levo njegovo.
Eccl.10.3   in ko je v poti bezumnik hodi, zagine srce njegovo, in vpija vsakega, da je nerazumnost.
Eccl.10.4   če je duh oblastega zoper tebe, ne odpuščaj mesta svojega; ker zdrav počiva velike grehe.
Eccl.10.5   ima hudo, katero sem videl pod solem, kakor moč, ktero je izšel iz oblasti:
Eccl.10.6   nerozumno je postavljen v velikih šatorih, a bogače sedijo na ponižnosti.
Eccl.10.7   videl sem hlapce na konjih, in knezov, da hodijo kakor otroki na zemlji.
Eccl.10.8   kdor grabe jamo, hodi v njem; in kdor razruši ogrado, vzeme ga zmija.
Eccl.10.9   kateri se skriva kamenje, razgrabi jih, in kdor razseče drova, pogibne jih.
Eccl.10.10  če se seče železo, in ne bode obličen, izpolnjeval je moč; ali obilnost razumnega je modrost.
Eccl.10.11  ako je čakal zmeč, ko se ne bode prešel, da se ne ima izobilnost za zaklinjanja.
Eccl.10.12  besede ust modrogo je milost, in ustne nespametnika pogubijo ga.
Eccl.10.13  početek besede njegove je nerazumnost, in konca ust njegovega je hudobnost.
Eccl.10.14  nerozumnik je mnogo beseda; človek ne vé, kaj se bo zgodilo, in kdo mu bo rekel, kaj bo za njim?
Eccl.10.15  trud nespametnih je trudoval, ker ni spoznal, da hodi v mesto.
Eccl.10.16  gorjé ti, mesto, katerega kralj je mladič, in čestniki tvoji ječejo za prvo.
Eccl.10.17  blagor ti, zemljo, katerega kralj je sin svobodnega, in katerim vladajo za časa, za moč in ne za sramoto.
Eccl.10.18  v lenih se ponižuje obličja, in v žalostih roke prebivajo hiša.
Eccl.10.19  za smeč delajo kruh, in vino veselí žive; in srebro za vse odgovorí.
Eccl.10.20  tudi v srci svojem ne proklinjaj kralja, in v ležajem svojem ne proklinjaj bogače; ker ptice nebeške zapustí glas svoj, in tisti, kteri ima krila, oznanjuje besedo.
Eccl.11.1   pošalji kruh svoj po vode; ker po mnogem dnéh najdeš ga.
Eccl.11.2   daj dela sedmerim in osem, ker ne véš, kaj ima hudo na zemlji.
Eccl.11.3   če se napolnijo oblake oblake, izlijejo se na zemljo; in če bi padel drevo na jug, ali na sever, tam bode, kjer je padlo.
Eccl.11.4   kdor gleda veter, ne seče; in kdor gleda na oblake, ne žanje.
Eccl.11.5   kakor ti ne poznaš, kakošna je put duha, in kakor se je kosti v materji materji, tako ne poznaš delanja boga, kateri bo storil vse.
Eccl.11.6   v prvi sej seme svoje, in v večer naj ne odpušča roko svojo; ker ti ne véš, kakošno bode bilo to, ali to, ali če bi oba ravno dobro.
Eccl.11.7   sladko je svet, in dobro je pred očmi, da vidi solnce.
Eccl.11.8   kajti če bi človek živel mnogo let, veselí se bo v vseh njih, in spominja se dnî teme, da bodo mnogo; vse, kar ima, je marnost.
Eccl.11.9   veseli se, mladeniče, v mladosti svojem, in naj te veselí srce tvoje v dnevih mladosti svoje; in hodi po potih srca svojega in po viđenji očes tvojih; ali vedaj, da te za vse to bog za sodbo privede.
Eccl.11.10  odvrni se sramoto od srca svojega, in potegni hudo od mesa svojega; ker mladosti in mladosti so marnost.
Eccl.12.1   in spomeni svoja stvarjenja v dnéh mladosti svoje, dokler ne pridejo hudobni dnevi, in pridejo leta, o katerim si rekel: nisem mi volja.
Eccl.12.2   dokler se ne potemne solnce, in svet, in mesec in zvezde, in oblačne se povračajo po deželi.
Eccl.12.3   v dan, ko se pokorijo stražniki hiše, in razločili se možjé moči, in močniki se bodo pokrašili, ker so se malo, in potemni se, ki vidijo v rokih,
Eccl.12.4   in vrata na ulici zatvorijo, v slabosti glas žalovanja; in ko se vstane na glas ptičega, da se smirijo vsi žene pesni;
Eccl.12.5   in ko se vidijo od viših, in žalosti na poti; in razložilo se bode meč, in skalčilo se skakavca; ker človek je šel v vekomaj svojega vekomaj, in sovražniki hodijo po ulici.
Eccl.12.6   dokler se ne vrne srebrno vrhič, in se razbita zlačilo od zlata, in razbita se vrč na izvora, in da se skriva kolelo na studni;
Eccl.12.7   in prah se vrne na zemljo, kakor je bil, in duh se obrne k bogu, kteri ga je dal.
Eccl.12.8   ničemljivo praznost, rekel je ekklesiast; vse je praznost.
Eccl.12.9   in več, da je zboru, bil je razumen, in učil je ljudstvo znanje; in izpolnjeval je, in izsledoval je, in izpolnjeval je priliko priliko.
Eccl.12.10  oznanjeval je oznanjevač, da najde dobrovoljno besedo, in pisano je v pravičnosti besede resnice.
Eccl.12.11  besede premogočnih so kakor vekomaj, in kakor vekomaj zasadani, pripravljeni so od enega pastira.
Eccl.12.12  sine moj, držaj se, da izpolnjujejo mnoge knjigi, ne imajo konce, in veliko mislivost je trudo mesa.
Eccl.12.13  vsa besede vse sliši: boj se boga in držaj zapovedi njegove, ker to je vsak človek.
Eccl.12.14  ker po vsem delom pripelje bog na sodbo, v vsakem, kteri se vidi, če je dobro, če je hudo; in odvrni hudo od srca svojega, in potegni hudo od telesa svojega, ker mladosti in krivica so marljivost.
Song.1.1    pesa hvala, ktera je za salomona.
Song.1.2    ljubi me z počivanja ust svojih, ker bolje je prsa tvoja za vino.
Song.1.3    podoben miših pomaga je ime tvoje; za to te ljubijo mladeniči.
Song.1.4    potegni me, potečemo za seboj; kralj me je vpeljal v pokoje svoje; veselimo se in veselimo se v tebi; ljubili bomo kosti tvoje veči od vina; blagovoljno te ljubi.
Song.1.5    časa sem in kraja, kćeri jeruzalemske, kakor šatore kedarski, kakor pokriva salomonove.
Song.1.6    ne glejte me, da sem ostal, ker me je solnce prevrnil. sinovi matere moje so se zoper mene, sodili so me v vinogradnih vinogradnih; vinograd svoj sem ne držal.
Song.1.7    povedaj mi, kogar ljubi duša moja, kje si storil, kjer se počiš v mesnoči; da ne bi, kakor da se obleče na kraja točev svojih?
Song.1.8    če ti ne spoznaš, o kraja ženske, izidi ti po krastih stada, in pazi ovce svoje na prebivališče pastih.
Song.1.9    v konci, katere so v vostih faraonovih, kličem te, prijatelj moj.
Song.1.10   najbolje so čerbe tvoje kakor ročje, vrata tvoja kakor putice.
Song.1.11   podobe zlata bodem ti napravil z srebrom srebra.
Song.1.12   dokler kralj je na stolu svojem, naredil je nard moj duhu njegovo.
Song.1.13   ljubezen moč je meni, ljubil mi je, da prebiva v vestih mojih.
Song.1.14   prijatelj moj je za mene podoba cyprana v vinogradnih vinogradnih.
Song.1.15   glej, kraja si, prijatelj moj, glej, ti si kraja; oči tvoje so golubice.
Song.1.16   glej, ti si dobro, ljubljeni moj, in spodobno; postel je ležel naša.
Song.1.17   cedri hiše naših so cedrovi, sobe naših cedrove.
Song.2.1    jaz sem čakal sarona, krila dolini.
Song.2.2    kakor krita sredi trnja, tako je prijatelj moj sredi dcer.
Song.2.3    kakor med v drevih lahu, tako je dragi moj sredi sinov; v sjenji njegovem sem hodil, in sedel sem, in sad mu je sladko v srci mojem.
Song.2.4    pripeljal me je v hišo mojo, in postavo njegovo na meni je ljubezen.
Song.2.5    krepčajte me v mrežakh, podložite me mečami, ker sem smrtna od ljubezni.
Song.2.6    njih levo je pod mojo glavo, in desnica njegova me obleče.
Song.2.7    zaklinjam vas, kćeri jeruzalemske, po gastih in kaših polnih, da ne zbudite in ne zbudite ljubezni, dokler ne hoče.
Song.2.8    glas ljubljenega mojega! glej, prišel je, hodi na gori, prepevajoč na bregove.
Song.2.9    ljubezen mi je podobno gazeli ali jezika. glej, on stojí za našim zid, pogledal se po okno, gleda se po mreži.
Song.2.10   prijatelj moj odgovorí in mi pravi: vstani, bližnjega moja, kraja moja, in pridi.
Song.2.11   glej, zima je prešlo, deželo je prešlo, prešel je.
Song.2.12   kvišice se pokazé v zemlji; čas žalosti je prišel, in glas rodov se je slišal v deželi našem.
Song.2.13   smokovnica je izladila smokve, in vinogradnike, v kviših, dajo miris. vstani, bližnjega moja, kraja moja, in pojdi!
Song.2.14   golubica moja, v skalih skalih, v skrbi skalih, pokaži mi obličje svoje, poslušaj me glas svoj, ker glas tvoj je več, in obličja tvoja je veda.
Song.2.15   zgrabite nam liške, mačke, ktere so opustošili vinogradniki, in vinogradniki naše prelijajo.
Song.2.16   prijatelj moj je meni, in jaz sem njemu, kateri pase v lilih.
Song.2.17   dokler se napolne dan, in pijajo se sjeni, obrati se, ljubljeni moj, kakor koplje, ali mladič jezika na goreh krajih.
Song.3.1    po noči svojem po noči iščem tega, kogar ljubi duša moja; iščem ga, ali ga nisem našla.
Song.3.2    vstajam pa, in obidem po mestu, po ulicah in po ulicah, in iščim tega, kogar ljubi duša moja; iskal sem ga, in nisem ga našel.
Song.3.3    našli so me stražari, kteri so hodili po mestu: ali ste videli tega, kogar je ljubil duša moja?
Song.3.4    ko sem prešel od njih, ko sem našla tega, kterega je moja duša ljubila; zgrabil ga sem, in nisem ga pustil, dokler ga ne vpeljem v hišo matere svoje, in v pokoje tega, kteri me je zgrabil.
Song.3.5    zaklinjam vas, kćeri jeruzalemske, po gastih in kaših polnih, da ne zbudite in ne zbudite ljubezni, dokler ne hoče.
Song.3.6    kdo je ta, kteri gre iz pustinje kakor stupov dim, izpolnjeno smirnu in kadilo, po vseh prah mirovničnih?
Song.3.7    glej, ležel salomonovo je šezdeset močnih močnih, od močnih močnih.
Song.3.8    vsi so nosili meč, poučeni v boj; vsak meč je na bedru svojem, od straha nočnih.
Song.3.9    postavo je postavil sebi kralj salomon iz cedra libanonskega.
Song.3.10   stupove njegove je napravil srebro, oblačilo njegovo od zlata, podloga od purpuru; noter mu je pretvorilo ljubezni od dcer jeruzalemskih.
Song.3.11   pojdite, glejte, in glejte kraljestvo salomonovo, v venci, katerega ga je oženila mati njegova v dan ženstva njegovega, v dan veselja srca njegovega.
Song.4.1    glej, kraja si, prijatelj moj, glej, ti si kraja; oči tvoje so golubice po reči svojem; hiša tvoja je kakor stado kozih, ktera so se odpelile od kraja gileadske.
Song.4.2    z zobmí tvojo so kakor stado ovčine, ktere so prišli iz skalja, kteri so vsi dvojčani oblečeni, in ničesar ne je v njih.
Song.4.3    kakor šarjeno šakal je ustne tvoje, in beseda tvoja je več; kakor grnja granatega jablja ti je za zaloga tvojo.
Song.4.4    vrat tvojega je kakor davidovo veže, postavljen za razgrabljenje; tisoč štiri štitove so na njem, vsi štiri moči.
Song.4.5    dve sobe tvoji so kakor dva mladeniča, dvojših koplja, ki se pažajo v lilih.
Song.4.6    dokler se napolne dan, in pijajo sen, pojdem na brdo smirna, in k bregu libanonskemu.
Song.4.7    vse si kraja, prijatelj moj, in nič ne je v tebi.
Song.4.8    pojdi od libanu, nevesto, pojdi od libanu, pojdi, hodi od početka vere, od glave senira in hermona, od levov l'vov, od gor leopardskih.
Song.4.9    hranil si nas, sestro moja, nevesto, srčilo si nas za enega od očí tvojega, po enem oblečjenjem vrat tvojega.
Song.4.10   koliko bolje so sosta tvoja, sestro moja, nevesto, koliko bolje je bolje tvoje od vina, in miris oblačnih tvojih boljši od vseh miših.
Song.4.11   hlapci tvoji, nevesto, izpolnjevajo, med in mlič pod jezikom tvojem; in vonje oblačih tvojih je kakor miro libanu.
Song.4.12   vrlo zapečatena je sestra moja, nevesto, vrta zapečatena, istočnik zapečatena.
Song.4.13   obličje tvoje je sad granatih, s plodom ročnim, cedrovim in nardovim;
Song.4.14   nard in safran, trost in kanel, z vsako drevo libanonsko: mirra in aloh s vsemi najvišim mirami.
Song.4.15   istochnik sadú, kladenets živih vode, ki ročajo z livanom.
Song.4.16   zbudij se, sjeverno, in pridi, morje, zaklej se vrt mojo, da ječejo aromaty moje. naj pride ljubljeni moj v vrt svoj, da jedi najbolje plodove njegovo.
Song.5.1    prišel sem v vrt svoj, sestro moja, nevesto, napolnil sem smirnu svoje s aromotami mojim; jedli sem kruha moje in meda moje; pij, ljude, in pijte, in pijte, bratje!
Song.5.2    jaz spim, ali srce moje bdi; glas ljubljenega mojega, ki stuči: otvori mi, sestro moja, bližnjega moja, golubica moja, popolna mojo; ker glava moja je polna rosa, kvišici moči noči noč.
Song.5.3    izpolnil sem oblačilo svoje, kako da ga oblečim? napolnil sem noge svoje, kako bi jih izpolnil?
Song.5.4    dragi moj je vzel roko svojo od kraja, in utroba je moč moja na njem.
Song.5.5    vstal sem, da bi odprl ljubljenemu svojemu; in z rokami svojimi stavijo mirra, prstih mojih mirra;
Song.5.6    odprl sem ljubičemu svojemu, a ljubezen moj je prošlo; duša moja je izšla po govoru njegovem. gledal sem ga, ali ga ne našla; klical sem ga, in ni mi poslušal.
Song.5.7    našli so me straže, kteri so hodili po mestu; pobili so me in udarili me; vzeli so moč moje od mene, straže stvari.
Song.5.8    zaklinjal vas sem, kćeri jeruzalemske, če najdete brata mojega, kaj mu boste govorili? da sem bolna od ljubezni.
Song.5.9    kaj je dragi tvoj od ljubih, kraja z ženske? kaj je dragi tvoj od ljubih, da nas tako zaklinjaš?
Song.5.10   dragi moj je belo in več, razločen od deset tisoč.
Song.5.11   glava je njegovo kakor zlato, čisto zlato; kvišici njegovi čabri, glavi kakor vrbe.
Song.5.12   oči njegove so kakor golubice pri vodnih vodâ, oblečeni v mleku, sedeči v vostih vodâ.
Song.5.13   obličje njegovo kakor mišice aromatičega, kakor pljački blagovoljenja; ustne njegovi so krelice, kateri tečejo smirnu smirnu.
Song.5.14   roke njegove so zlatne točke, izpolnjevali sadijo; obličje njegovo je od slonovega, na kameni safirovih.
Song.5.15   noge njegove je stebli marmorski, postavljeni na zlatnih podnožh; obličje njegovo kakor libanon, izbrano kakor cedri.
Song.5.16   vrg mu je sladko, in vsak poželenje; tako je dragi moj, in ta je prijatelj moj, kćeri jeruzalemske.
Song.6.1    kje je šel ljubljeni tvoja, o kraja z ženske? kje je povrnil dragi tvoj, da ga poiskamo s teboj?
Song.6.2    dragi moj je prišel v vrt svoj, v lakovišče aromatičega, da pase v vrhih, in zbirati lilije.
Song.6.3    jaz sem ljubljenemu svojem, in prijatelj moj je meni; kateri pase v lilih.
Song.6.4    kraja si, prijatelj moj, kakor tirja, kraja kakor jeruzalem, strašna kakor vojska.
Song.6.5    odvrni oči svoje od mene, ker so me zasramovali; trga tvoja je kakor stado kozih, ktera so kopali iz gileada.
Song.6.6    z zobmí tvojo so kakor stado ovčine, ktere so prišli iz skalja, kteri so vsi dvojčani oblečeni, in ničesar ne je v njih.
Song.6.7    kakor šarjeno šakal je ustne tvoje, in beseda tvoja je več; kakor grnja granatega jablja ti je za zaloga tvojo.
Song.6.8    bilo je šezdeset kraljice in osemdeset ženih, in mladenčev brez število.
Song.6.9    enega je golubica moja, posvetnica moja, eno je mati materi svoje, izvoljenci ti, ki je rodila. vidijo ga kćeri, in blagoslavljali jo bodo, kraljice in ženine, in hvalili jo bodo.
Song.6.10   kdo je ta, ki se pregleda kakor jutro, kraja kakor mjesec, kraja kakor solnce, strašna kakor vojska.
Song.6.11   sedel sem v rodovo vrtu, da vidim v dolini potoku, da gledam, če se je vinograd zapušilo, da so granjavi granate.
Song.6.12   jaz sem ne spoznal; duša moja me je položil za vojenje aminadaba.
Song.6.13   pojdi, obrni se, šulamita! obrni se, obrni se, da te vidim. kaj boste videli z šulamitom, kakor polje polnih kraja?
Song.7.1    potegni se, pogledaj, povzdigni se, gospod! potegni se, povzdigni se, gospod, in potegni se.
Song.7.2    podoba tvoja je kakor lela čerilo, katera se ne premača; utroba tvoja je podoba pšeniča, zapučena v krelih.
Song.7.3    dve mladi tvoje so kakor dva mladeniča, dvojših koplja.
Song.7.4    vrata tvoja je kakor veže z slonovom; oči tvoje so kakor morje v hešbonu, pri vratici bat-rabbim; noja tvoja je kakor veže libanske, kateri gleda obličje damask.
Song.7.5    glava tvoja je na tebe kakor karmil, in koplje glave tvoje kakor purpura; kralj je oblečen v oblekih.
Song.7.6    kako si več, in kako bolje, ljubezni, o ljubezni tvoji!
Song.7.7    podoba tvoja je podoben palmu, in uže tvoje kakor lakove.
Song.7.8    jaz sem rekel: kličem na palmu, zgrabim najbolje njegove; in naj bodejo grudi tvoje kakor grozde vinograda, in olja jeza tvoje kakor malja.
Song.7.9    sovražnik tvoj je kakor moč dobrega, kateri hodi za ljubljenom mojo v pobožnost, čakajoč ustne mogočnih.
Song.7.10   jaz sem prijatelj svojemu, in v meni je obličja njegovo.
Song.7.11   pridi, ljubljeni moj, izidemo na polje, da prebivamo v veselih.
Song.7.12   vstani, da bodemo v vinogradnih vinogradnih, da bomo videli, če se je vinograd zapušilo, da se opečajo granja; tam ti bodem dal sovražnike moje.
Song.7.13   rešilci so dajali miris, in pri vratih naših imajo vsakega kraja, devet in več; za te, ljubljeni moj, čuval sem ti.
Song.8.1    o, da bi bil ti brat moj, kteri hoče kosti matere moje? ko te najdem zunej, ljubim te, in ne bi mi se zaničilo.
Song.8.2    pripeljal te bom, vpeljal te bom v hišo matere svoje; in v pokoj, katerega si me zgrabil, napolnil bodem te mošno vinom, od najbolja granatih mojih.
Song.8.3    njih levo je pod mojo glavo, in desnica njegova me obleče.
Song.8.4    zaklinjam vas, kćeri jeruzalemske, ne zbudite, ne zbudite ljubezni, dokler ne hoče.
Song.8.5    kdo je ta, kteri je prišla iz morja, opirajoč se na ljubljenega svojega? pod lakom sem te zbudil; tam te je rodila mati tvoja, tam te je rodila ta, ki te je rodila.
Song.8.6    položi me kakor pečat na srcu svojem, kakor pečat na roko svojo; ker jaka je kakor smrt, ljubezni kakor smrt je žalost, kakor podzemlje je žalost, ognjena ognjena, plamen ognjena.
Song.8.7    veliko vode ne more ugasiti ljubezni, in reke ga ne potočajo; če bi kdo dal vse življenje svoje v ljubezni, nihče bi ga nič zaničeval.
Song.8.8    sestru nam je malo, in besede ne ima; kaj bomo storili z sestru našim v dan, v kterem se je zgodilo?
Song.8.9    če je zid, postavimo na njo srebro; in če je vrata, postavimo ga cedro cedrovim.
Song.8.10   jaz sem zid, in sodi moji kakor veže; jaz sem v očem njegovem, kakor, kteri je našel mir.
Song.8.11   za vinograd je bilo salomonu v baal-hamonu; dal je vinograd svoj za čuvače; vsak bode pripeljal tisoč srebrnika v rodu njegovem.
Song.8.12   moj vinograd je pred menoj. tisoč ti je, solomon, in dvjesta, kateri čuvajo sad njegov.
Song.8.13   ti, ki sedi v vrtvah, druzi vnimajo glas svoj; poslušaj me.
Song.8.14   pobegaj si, ljubezen moj, in podobi se za gazilo, ali za mladič jezičnih, na gorečnih krajih.
Isa.1.1     viđenje izaija, sina amosova, katero je videl po judeji in jeruzalemu za kraljestva ozija, jotama, ahaza in ezekije, kralje judejske.
Isa.1.2     poslušaj, nebesa, in poslušaj, zemljo! ker gospod govori: sina sem rodil in povzdignil, a oni me iznesajo.
Isa.1.3     vol poznaje gospodarja svojega, in osel krič gospodara svojega; izrael se ne poznaje, ljudstvo moje ne razumije.
Isa.1.4     gorjé ljudstvu krivičnemu, ljudstvo krivičnega, seme hudobnih, sinovi krivičnih! opustili so gospoda, in razdražili so svetega izraelovega.
Isa.1.5     kaj ste še plačali, da boste priložili krivico? vse glava je v bolezni, in vse srce v žalosti.
Isa.1.6     od noge do glave, ne v glavi, ne v globočine, ne v globočevanji, ne izpolnjevali se, in ne izpolnjevali se ni olivo.
Isa.1.7     zemlja vaša je opustošena, mesta vaših spalili ognjem; deželo vaše v vaših očiščinajo tujci stranci, in opustošeno, da je razpustošena od tujčnih ljudstva.
Isa.1.8     in ostala se je hiška sijonsko kakor šator v vinogradniku, kakor šator v žalostih, kakor grad oblečen.
Isa.1.9     če nam ne bi izpustil gospod nad vojskama seme, kakor sodoma smo bili postali, in kakor gomora smo bili podobni.
Isa.1.10    poslušajte besedo gospodovo, poglavarji sodomske, poslušajte postavo boga, ljudstvo gomorski!
Isa.1.11    kaj mi je mnoštvo žrtvov vaših žrtvov? - govori gospod. napolnil sem se žrtvov ovnov, in tuk javih in kozlov ne hočem.
Isa.1.12    ko ste prišli, da se pokažete pred menoj, kdo ste to iskali z vašimi rokami, da trpite zaveze moje?
Isa.1.13    ne dajte več marljivosti; kadilo so mi opačina; novoljstva vaših, in nočnih, in dnî, in novoljnosti, ne oznanjujem se praznosti in praznosti.
Isa.1.14    novoljstva vaših in praznih blagdanja sovraží moja duša moja; postavili so se za mene; prešlo sem.
Isa.1.15    kedar pravite roke svoje, odvrnem oči svoje od vas; in če boste mnogo prošnje, ne poslušam; ker vaše roke so polne krvi.
Isa.1.16    očite se, očistite se, odvrnite krivice svoje pred obličje mojim; prestanite zlo.
Isa.1.17    naučite se dobro delati, iščite sodbe; rešite krivičnega, sodite sirote, pravite vdova.
Isa.1.18    pojdite, in razgovarjmo se, govori gospod; in če boste grehe vaše kakor palme, kakor sneg bi bila belo; če bi bili kakor purpur, bili so kakor lana.
Isa.1.19    če hočete in poslušate, dobro zemlje boste jedli.
Isa.1.20    če pa ne hočete, in boste poslušali, pogubi vas meč; ker usta gospodove so govorili.
Isa.1.21    kako se je postala razvračena mesto verno! bila je polna sodbe, pravica prebivala v njem, a sedaj zavražniki.
Isa.1.22    srebro tvoje je opravljeno, vino tvoje je opravljeno z vodom.
Isa.1.23    véliki tvoji bodejo nepokorni, sodelniki kradnih; ljubi darove, hojajo zaplatje; sirote ne sodijo, in pravičnega sodbe ne vnimajo.
Isa.1.24    za to govori gospod, gospod nad vojskama, močnik izraelovo: gorjé se na sovražnike moje, in osramotil se bom od sovražnikov mojih.
Isa.1.25    in pripeljal bodem roko svojo zoper tebe, in razpušil te bodem s tistim, kteri so neposlušni, in odločim od tebe vse krivičnost.
Isa.1.26    in postavim sodbe tvoje kakor prvi, in sovetnike tvoje kakor od začetka; in potem ti boš imenoval grad pravice, mesto verno.
Isa.1.27    v sodbe se bode zveličal, in izgnanci njegovi po pravičnosti.
Isa.1.28    in pogubljeni bodo krivici in grešniki vkupe, in tisti, kteri ostanejo gospoda, poginejo.
Isa.1.29    ker zasramijo se za hudove, katere ste hoteli, in zasramiti se z vrbami, katere ste delali.
Isa.1.30    kajti boste biti kakor peč, ktera je opravljen lišče, in kakor sad, kteri ne ima vode.
Isa.1.31    in moč njih bode kakor mrežo, in delala mu je kakor ognjeno ognjeno, in popaliti se vkupe krivični in grešniki vkupe, in nikogar, kteri bi ga ugasil.
Isa.2.1     beseda, ktero je bilo k izaiji, sinu amosovu, o judeji in jeruzalemu.
Isa.2.2     in zgodí se v poslednih dnevih, da se postane gora doma božjega na vrg gor, in povzdignejo se nad visoko; in vsi narodi bodo prišli k njemu.
Isa.2.3     in pridejo mnogo ljudstva, in rekó: pojdite, in pojdemo na goro gospodovo, in v dom boga jakobovega, in oznanjuje nam po potih svojih, in pojdemo po svojim puših. kajti iz siona bode izšel postavo, in beseda gospodova iz jeruzalema.
Isa.2.4     in sodil bode ljudstva, in obličje bode mnogo ljudstva; in sodili bodo meči svoja na plugove, in koplje svoje na serp; in narod na narod ne bode nožil mač na narod, in ne bodo se več učili vojsko.
Isa.2.5     dome jakovljev, pojdite, pojdemo v svetu gospodovem.
Isa.2.6     ker ti si pustil ljudstvo svoje, dom izraelov, ker so se napolnjevali od začetka, iz kraja svojih, kakor filistejci, in z otročami filistejskim so jim postali.
Isa.2.7     polja jim je napoljen srebro in zlato, in zaklad jim ni bilo število; in napolnila se je zemlja njih konje, in njih kola ni bilo število.
Isa.2.8     napolnila se je zemlja njih zvijačnih, in klanjajo se delo ročnih svojih, kar so storili prsty njih.
Isa.2.9     in pregleda se človek, in ponižan se je človek, in nič jih ne bom potegnil.
Isa.2.10    vnidi v skale, in skrivaj se v zemljo, pred strahom gospodovem in od slave veličastva njegovega.
Isa.2.11    ponižan se bo visoko oči ljudî, in ponižan se bode visoko ljudî, in velik se bode gospod sam v tem dan.
Isa.2.12    kajti dan gospoda nad vojskama na vse gorljivo in gordost, in na vsakega najvišega, in bode ponižen;
Isa.2.13    in zoper vse cedrovo cedrovo, visoko in visoko, in zoper vsako drevo bašansko;
Isa.2.14    in na vse gore visoke, in na vso visoko visoko;
Isa.2.15    in na vseh visokih vežnih, in zoper vsako stena zid;
Isa.2.16    in zoper vse ladje morske, in zoper vsako, kar je gledno.
Isa.2.17    in ponižan se bode vsak človek, in visoko ljudî se bode ponižalo; in gospod sam se bo povzdignil v tem dan.
Isa.2.18    in idoli bodejo vse skrivali.
Isa.2.19    in vnidejo v pečatke skalih in v razvalinje zemlje, pred strahom gospodovim in od slave veličastva njegovega, kedar se vstane, da potrese zemljo.
Isa.2.20    v onaj dan bode vrgel človek svoje srebrne in zlatne opačine svoje, katere so storili, da se klanjajo;
Isa.2.21    da vnidejo v skalne skale in v skrbi skalih, pred strahom gospodovem, in pred slavoiu veličastva njegovega, kedar se vstane, da raztrne zemljo.
Isa.3.1     glej, gospod, gospod nad vojskama, odpira iz jeruzalema in iz jeruzalema krepko in moč, vso krepost kruha in vse moč vode;
Isa.3.2     močnika in vojnika, sočnika in preroka, sovražnika in starešina,
Isa.3.3     pedesetnika in pobožnika, sovetnika, sovračnika, sovračnika in razumnika.
Isa.3.4     in postavit bodem mladenički za véliki, in hlapci bodo gospodovali nad njimi.
Isa.3.5     in sovraží se ljudstvo, vsak k človeku, in vsak k bližnjemu svojemu; otrok se vrne zoper starejšega, in sovražnik zoper čestivega.
Isa.3.6     kedar sprejme človek brata svojega v hiši očeta svojemu, govoreč: ti imaš obleko, bodi nam poglavarja, in ta moč naj ostane pod tvojo podloga.
Isa.3.7     on odgovorí in bode rekel v tem dan: ne bom moč, ker v mojem domu ni kruha, ni oblečja; ne daj me za poglavarje tega ljudstva.
Isa.3.8     kajti prošlo je jeruzalem, in judje je padlo, ker jezik in krivice so zoper gospoda, da so nepokorni slava njegova.
Isa.3.9     sramotu njih obličja vstane zoper njih, in greh svoj oznanjajo kakor sodoma, in ne spoznajo. gorjé srci svojem, ker sami sami zoper sebe delajo hudo.
Isa.3.10    rečite pravičnega, da nam je dobro, ker bode jesti plodove del svojih.
Isa.3.11    gorjemu krivičnemu! zlo bode mu storil po delih svojih roke.
Isa.3.12    ljudstvo moje je delač, in hlapci gospodujejo nad seboj. ljudstvo moje, ti, kteri te blagoslivljajo, preklinjajo, in pošljajo put svojih.
Isa.3.13    gospod stojí na sodbo, in stojí, da sodi ljudstvo svoje.
Isa.3.14    gospod bode prišel na sodbo z starešinami naroda njegovega in vélikih njegovih: vi ste sodili vinograd; razgrabljenje siromašega je v vašim hiših.
Isa.3.15    za kaj sami krivičite ljudstvo moje, in osramotite siromah obličje?
Isa.3.16    in gospod reče: za to, da so se povzdignili kćeri sijonske, in hočejo visoko šijo, in hočejo z očmi, in popirajo se z nogami svojimi,
Isa.3.17    gospod bode ponižal globočino kćeri sijonske, in razodel bode gospod sramoto njih.
Isa.3.18    v teh dnevih odvrne gospod slavo oblačilo svoje, in obleke, in makove,
Isa.3.19    prebivališče, podlogi, in globočine,
Isa.3.20    jočarje, in jočarje, in jočarje, in jočarje, in jočarje, in jočarje,
Isa.3.21    obleke, in lakovice,
Isa.3.22    pripravljenje in obleke, in obleke, in poprave;
Isa.3.23    in ljubičasto, in ljubičasto, in globočine, z zlatom in z ljubičastim ljubičastim, in vsadi, da jih bode pripravljeno.
Isa.3.24    in zgodí se vmesto vonja duhovega prah, in zameta za živo, in zameta zlatnih kraja skalje, in vmesto obleko oblečenega kostričnega vretišče.
Isa.3.25    sovražniki tvoji padó od mača, in moči tvoji v meči.
Isa.3.26    in ogledovali se bodo in žalostili šatori svoja; ko je ostal, potegne se na zemljo.
Isa.4.1     in sedem žene ostanejo po enem človeku, govoreč: kruha našega bomo jedli, in oblečemo svoje obleke; samo naj se imenuje ime tvoje na nas; odvzemi sramoto naše.
Isa.4.2     v onaj dan bode obličja gospodovo za slavo in slavo, in slava zemlje za povzdignost in slavo ostanememu v izraelu.
Isa.4.3     in kteri ostanejo v sionu in ostanejo v jeruzalemu, imenujejo se sveti, vsi, kteri so zapisani v jeruzalemu za življenje.
Isa.4.4     kedar sè duhom sodbe in duhovi sijonov izplese gospod, in njih kri izpušča iz srede njih v duhu sodbe in v duhu razgorečnosti.
Isa.4.5     in na vso prebivališče gori sijonske in nad vso, kar je okolo njega, oblako denem in dim, in kakor luč ognjena noč v noči; kajti nad vsem slavo bode pokrivalo.
Isa.4.6     in prebivališče bode za umenjenje od žalosti in od skrivnosti in od skrivnosti od nadloge in oblasti.
Isa.5.1     zapečal bodem ljubezni svojemu, hvalo ljubljenega svojemu v vinogradu svojem: vinograd je rodila ljubljenemu v krasnu kraji.
Isa.5.2     prepeval ga je, in obročil ga je, in zasadil je v ročnih vinogradnih vinogradnikov, in postavil je v njem veže, in vykopal je, da bi napravil grozde, ali je storil trnjave.
Isa.5.3     sedaj torej, stanovniki jeruzalemske in judejci, sodite med menoj in vinogradnikom svojem.
Isa.5.4     kaj sem storil za vinograd mojo, in nisem mu storil? za to, da sem storil, da bi napravil grozde, in storil je trnja?
Isa.5.5     sedaj vam bodem oznanjal, kaj bom storil z mojo vinogradnikom: odločil ga bodem, da bi se razgrabil; in razodel bom zid njegovo, da bi se poprl.
Isa.5.6     in zavrgel bom vinograd moj, in ne bode se razdrala, in ne bode zapušena, in postane trnja in trnja; in oblakam bom ukazal, da ne bode oblačilo na njo.
Isa.5.7     ker vinograd gospoda nad vojskama je dom izraelov, in ljudstvo judovega je časlo ljubljenega. on je čakal pravičnega sodbe, a glej, krivico, in glej, krik.
Isa.5.8     gorjé ti, kteri prebivajo hišo k hišo, in polje se približujejo k polju, da nič ne ostane, da boste sami prebivali v zemlji.
Isa.5.9     v uših se je slišal gospod nad vojskama, da bodejo mnogo domove v puščavo, veliko in kraja, in nič več ne bo prebivala.
Isa.5.10    kajti deset mečev oprave dajo eden bat, in eden hodnja zaseča daja eno meč.
Isa.5.11    gorjé tistih, kteri se vstajajo za jutro in pijajo za pič, kateri stojajo na večer, ko jih je vino ogledal.
Isa.5.12    in s harfimi, in psaltiri, in timpanje, in pič, in vino, ne gledajo; dela gospodova ne gledajo, in dela roke njegove ne spoznajo.
Isa.5.13    za to se bo izpolnjevala ljudstvo moje, ker niso spoznavali, in množice mrtvih od gladi, in množilo so žedni žedni.
Isa.5.14    za to je prešila podzemlje dušo svojo, in razprla usta svoja, da se ne prepeva; in snide se slava njegova in veličastva, in tisto, kteri so v njem.
Isa.5.15    in ponižan se bode človek, in ponižan se bode človek, in očitni oči bodejo ponižani.
Isa.5.16    ali povzdigne se gospod nad vojskama v sodbi, in bog svet bode slaven v pravici.
Isa.5.17    in pastiri naj se pastijo kakor skove, in polnice bodejo pasili razpustošenih jagnječnih.
Isa.5.18    gorjé, kateri se zgrabijo krivice z vrbami daleč, in greh kakor močnim širokom krivičnosti,
Isa.5.19    ti, kteri pravite: precej naj se približa, kar bode storil, da bomo videli, in prišlo je sovet svetega izraelova, da spoznajemo.
Isa.5.20    gorjé, kteri hudobno imenuje dobro, in dobro hudo, kateri postavljajo temnotu za luč, in luč za temo; kateri pravijo gorjo za sladko, in sladco za gorjo!
Isa.5.21    gorjé, kateri so razumni v sebi in pred seboj razumni!
Isa.5.22    gorjé tistih, kteri so moči vino, in močni, da se pijajo pič,
Isa.5.23    kteri pravično pravičajo krivičnega za dar, in pravičnega pravičnega opravljajo.
Isa.5.24    za to, kakor se je globočina ognjem pogodilo, in kakor se razpalja puč, tako bode njih koren kakor plev, in prav njih kakor prah, ker zavrgli so postavo gospoda nad vojskama, in besedo svetega izraelova razdražili.
Isa.5.25    za to se je razgnalo jezo gospoda na ljudstvo njegovo, in stegnil je roko svojo, in udaril ga je; in razdražili so se gori, in padla so trupla njih kakor gnoj sredi ulih; in po vsem tem ne se je odvrnila jezo njegova, ali roka njegova je še iztegla.
Isa.5.26    in vzdigne znamenje na dalečim naročih, in zvijače na njih od kraja zemlje; in glej, brzo in brzo pridejo.
Isa.5.27    nihče se ne ogladuje, ne bodejo; nihče se ne spí, in ne bode se oslobodil živo z slabami svojimi, in ni se rešil rešenj obuv njegovih.
Isa.5.28    streli njegove so ostri, in vseh lučnih luka njegove; kopyta konje njegove kakor skala, in kolesa njegovih kakor viče.
Isa.5.29    jezik njegov je kakor l'vov; kakor lavice levov, in zgrabi, in zgrabi zvijače, in izganjajo, in nikogar, kteri bi ga rešil.
Isa.5.30    in kličejo za njih v tem dan, kakor moč morja; in pogledajo na zemljo, in glej, temo, temo, temo, temo, temo oblačilo.
Isa.6.1     v leto, v kterem je umrl kralj uzija, videl sem gospoda, kteri je sedel na visokom in visokom prestolu, in napolnil se je dom oblasti njegove.
Isa.6.2     pri njem stojajo serafimi, po šest krila vsakega, in z dvema pokrivajo obličje, in z dvema pokrivala noge svoje, in dvema je skrival.
Isa.6.3     in kličejo eden k drugemu, in rekó: svet, svet, svet, gospod nad vojskama; sva zemlja je napolnila slave njegove.
Isa.6.4     in povzdignijo se vrata od glasa, ko je kličal, in dom se je napolnil dim.
Isa.6.5     in jaz sem rekel: gorjé me, ker jaz sem človek nečisto ustne, in prebival sem sredi ljudstva nečistega ustnih, ker oči moje vidijo kralja, gospoda nad vojskama.
Isa.6.6     in vrgel se je k meni eden z serafimi, in v ruci je imel žarilo, katero je prejel v lepih od oltarja.
Isa.6.7     in dotakne se usta mojo, in reče: glej, to je dotaknil ustne tvoje, in prešla je krivico tvoja, in greh tvoj je oprošteno.
Isa.6.8     in slišal sem glas gospoda, da pravi: koga bom poslal, in kdo gre k temu ljudstvu? in rekel sem: glej, glej, poslal si me.
Isa.6.9     in reče: pojdi in reci temu ljudstvu: poslušaj boste slišali, in ne boste razumeli; gledajoč boste videli, in ne boste videli.
Isa.6.10    sramoti se namreč srce tega ljudstva, in s ušima svojimi čuj, in zaklej oči svoje, da ne vidi med očmi, in ne sliši z ušima, in ne razumije z srcem svojim, in se ne obrne, da bi jih ozdravil.
Isa.6.11    in rekel sem: doklej, gospod? a on odgovorí: dokler se gradi zapusté, da ne bode prebivališče, in hiši, da nikoli ljudî, in zemlja se zapustí v puščavi.
Isa.6.12    in izdalečil bode gospod ljudî, in mnoštvo se bode razmnožila po zemlji.
Isa.6.13    in če je še na njej desetina, to se bode zopet razgrabljeno, kakor terebina, in kakor vsač, ktera se bode izročilo od kraja njene.
Isa.7.1     in zgodí se v dnéh ahaza, sina jotama, sina uzijina, pride resin, kralj aramski, in pekah, sin remalijin, kralj izraelski, proti jeruzalemu, da se bojejo zoper njega, ali niso mogli oblečati.
Isa.7.2     in oznanjevali so se hišo davidovo, govoreč: sirijci so se zbirali zoper efrajimovo. in srce njegovo in srce ljudstva njegovega se pokorijo, kakor so v lesu drevo po duhu.
Isa.7.3     in gospod reče izaiji: izidi na susret ahazi, ti in sin tvoj jašar-jašub, do vrnja najvišega kraja, na poti na polne polji.
Isa.7.4     in reci mu: varuj se, in čakaj se, ne boj se, in ne bodi se duša tvoje zapušena od teh dvojiv delečnih delečev, za voljo žalosti žalovanja mojega, in sina remalijovega.
Isa.7.5     ker aram in aram in sin remalijin sodili so zoper tebe hudo sovet, govoreč:
Isa.7.6     pojdemo v judejo, in zgrabimo ga, in pripeljamo jih, da bi ga postavili za kraljem sina tabeelega.
Isa.7.7     tako govori gospod gospod: to ne ostane, ne bode to.
Isa.7.8     ker glava aramsko je damask, in glava damask je damask; a ko je bilo šezdeset in pet let, postane efrajimovo kraljestvo od ljudstva.
Isa.7.9     in glava efrajimovo je samarija, in glava samarija, sina remalijina; če ne verujete, ne boste se zadržali.
Isa.7.10    in gospod opet reče ahazovi, govoreč:
Isa.7.11    prosi sebi znamenje od gospoda, boga svojega, v globo ali v visoko.
Isa.7.12    in reče ahaz: nič ne poprosim, ne izkušam gospoda.
Isa.7.13    on pa reče: poslušajte, dom davidov! ali vam je malo dopravljati ljudém, da bi imeli boga mogočnega?
Isa.7.14    za to vam bo dal gospod sam znamenje: glej, devica bo poče, in rodila bo sina, in narediš mu ime emmanuel.
Isa.7.15    maslo in med bo bo jesti, da ne poznaje hudo, in izbere dobro.
Isa.7.16    kajti predno se bo otrokovica spoznal, da odvrne hudo in izbirati dobro, zapustí se zemlja, katero si se boril pred dvjami kraljem.
Isa.7.17    gospod bode pripeljal na te, in nad ljudstvo tvoje, in na dom očeta tvojega, dnî, ktere ne so bilo od dné, ko se je efrajim odvrl od judi, kraljestvo asirijskega.
Isa.7.18    in zgodí se v tem dan, da podpira gospod mošče, kar je na kraji reke egipetske, in psove, ktera je v deželi asirijskej.
Isa.7.19    in prišli bodo vsi, in počivali se bodo v dolini kraja, in v skalih skalih, in po vseh vrninah, in po vseh drevih.
Isa.7.20    v ten dan bode odranil gospod moč veličastvo, ktera je za rekojo, kraljem asirijskom, glavo in volje na nogam, in bradu bode odvrnil.
Isa.7.21    in zgodí se v tem dan, da ostane človek dva goviča in dva ovce.
Isa.7.22    in da bi se izpolnjevala teč, bode jesti maslo in med, vsak, kdor ostane ostal na zemlji.
Isa.7.23    in zgodí se v tem dan: vsak mesto, na kterem ima tisoč vinograda, po tisu srebru, bode v trnje in trnje.
Isa.7.24    z strelami in strelami vnidejo tam, ker vse zemlja bode trnje in trnje.
Isa.7.25    in vse gorje, ktere so se izpolnjevali, ne bode tam prišlo strah od trnje in trnja, za pastijo ovce in v popravljenje goveda.
Isa.8.1     in reče mi gospod: vzemi si veliko zaklad, in napiši v njem pismo človeku: maher-shalal-hash-baz.
Isa.8.2     in dal sem mi pravične pričanje: urija in zaharija, sina jeberechjina.
Isa.8.3     in pristopivši k proročku, zače, in rodila je sina; in gospod mi reče: naredi mu ime: maher-salal-hash-baz.
Isa.8.4     kajti predno bode otrok spoznal, da se imenuje očeta ali mater, ponesó vojska damaska, in plijen samarijsko pred kraljem asirijskim.
Isa.8.5     in gospod mi reče več, govoreč:
Isa.8.6     za to, da bi imel ta ljudstvo vode siloamske, kteri so hodili v žalosti, in hoče se z resin in sinom remalijevim,
Isa.8.7     za to, glej, gospod pripelí na vas vode morske, moč in veliko, kralja asyrskega in vse slavo njegovo; in hodi se po vseh potoku svojem, in hodi po vseh krajih svojih.
Isa.8.8     in potegne se iz judeje, in prepeval se bode, in prepeval se bode, in prišlo se bo, in izpolnjevala se bode širina zemlje tvoje, emmanuel!
Isa.8.9     prešajte se, narodi, in uplašite se, poslušajte do kraja zemlje; prestrašite se, prejmite se; če boste zopet pomagali, poginete se.
Isa.8.10    naredite sovet, ali je razodel; govoré besedo, ali nič ne ostane; kajti bog je z nami.
Isa.8.11    kajti tako mi je povedal gospod za moč za roko svojo, da ne bi hodil po poti tega ljudstva, govoreč:
Isa.8.12    ne govorite zgodnjo vse, kar ta ljudstvo govorí: zhestoka; in straha njegovega ne bojte se, in ne bojte se.
Isa.8.13    gospoda, njega posvetite, in on bode tvoj strah.
Isa.8.14    in on se bode postal za svetinje, a za kamen za preteklo, in za kamen za strah, za mrežo in mrežo za stanovnike jeruzalema.
Isa.8.15    in veliko njih bode padlo, in padli bodo, in sokrušili se bodo, in natočili se bodo.
Isa.8.16    zapečati postavi, zapečati postavo z učenci svojimi.
Isa.8.17    in jaz bodem čakal gospoda, ki je skril obličje svoje od hiše jakobovega, in zaupajem se v njem.
Isa.8.18    glej, jaz in otroke, ktere mi je dal gospod, za znamenje in za znamenje v izraelu od gospoda nad vojskama, kteri prebiva na gori sionu.
Isa.8.19    in če vam rečejo: iščite se duhovnikov in duhovničev, kteri so izpolnjevali, in govoré: " ne hodi li ljudstvo k bogu svojemu? za žive delajo mrtve?
Isa.8.20    vnimajte na postavo in na postavo! če ne govoré po tem besedi, ne bi imel daritve za njega.
Isa.8.21    in pridejo na vas žalost in žalost; in ko boste gladovali, zažalostili se bodo, in ozdravljajo kralja svojega in boga svojega; in pogledajo se na nebo.
Isa.8.22    in pogledajo na zemljo, in glej, nevolje, temerje in temnotu; v stiski, in v temerji, da se ne vidi.
Isa.9.1     ali ne bode teh, ki so bili v teh času, ko se je do vrednega časa delal, za morom, za morom, za morom, za galilejo, za galilejo, galilejo narodov.
Isa.9.2     ljudstvo, kateri hodi v temi, gledajo veliko luč; nad tistimi, kteri prebivajo v deželi in morji, svetljo svetlobo.
Isa.9.3     izpolnjeval si ljudstvo, izpolnjeval si radostjo svojo; in radovali so se pred tvojim obličjem, kakor se veseljajo v žeti, kakor se razveseljajo plijen.
Isa.9.4     ker jezik, ktera je na njem ležal, in čakal, ktera je na vrg njih, in toliko čakalo, katero je bil v dan madijanovega.
Isa.9.5     ker vsak oblačilo, ktero se je nasočilo v kostih, in obleke, da bi se spalili v ognjem.
Isa.9.6     ker mladenec nam je rodilo, sin nam je dan, in početka na ustima njegovem; in imenoval bode ime njegovo: velika sovražnik, sovražnik, bog mogočni, pravičnik življenja, in pravičnost njegovega.
Isa.9.7     velika je početka njegovo, in mira njegovega ne ima oblasti na prestolu davida in kraljestva njegovega, da ga utvrdi in utvrdi v pravici in pravičnosti od sedaj in vekomaj; zavist gospoda nad vojskama to bode delal.
Isa.9.8     gospod je poslal morje na jakoba, in prišlo je na izrael.
Isa.9.9     izpolnjevali smo izpolnjevali, izpolnjevali smo vekomaj, izpolnjevali smo z višimi obličjem.
Isa.9.10    a zoper njih zoper njih zoper njih sovražnika, a zoper njih ljudstva se bode zgrabil.
Isa.9.11    in sodil bode bog tistih, kteri se popirajo zoper gore sijonu, in sovražnike svoje bode pogubil.
Isa.9.12    aramejci od izhoda, in aramejce od zahoda, in sodili so izraela po vseh ustih. v vsem to ne se je odvrnila jezo njegovo, a ruka njegova je še iztegla.
Isa.9.13    in ljudstvo se ne vrne noter, kateri ga je udaril, in gospoda našega boga ne iščejo.
Isa.9.14    tako bode gospod odhodil od izraela glave in čisto, čisto in toliko, v enem dan.
Isa.9.15    starejši, kteri so pravični obličje, to je početka; in prerok, kteri učí krivičnost, je huda.
Isa.9.16    in sovražniki tega ljudstva zabludijo, in vsadnici, da jih izpolnjujejo.
Isa.9.17    za to se ne veselí gospod za mladosti svoje, in njih sirote in vdove ne pomiluje; kajti vsi so krivični in hudobni, in vsa usta govoré krivično. za vse to ne se je odvrnil gnjev njegov, in ruka njegova je še iztegla.
Isa.9.18    ker gospod, bog nad vojskama, gospod nad vojskama, bog nad vojskama, gospod nad vojskama, bog jakobov; ker gospod, bog naš.
Isa.9.19    za krivičnost njegovega gospodovega bode zemlja razpalena, in ljudstvo bode kakor ognjena ognjena; človek ne pomiluje brata svojega.
Isa.9.20    in sodili so se na desno, in ogledi; jedli bodo po levo, in nič se ne napolni; človek bode jedel meso roke svoje.
Isa.9.21    manase jedi efrajimovo, in efrajim manašeovo, ker so vkupe zoper juda. po vsem tem ne se je odvrnil gnjev njegov, a ruka njegova je še iztegla.
Isa.10.1    gorjé skrivajočih krivičnih, kateri skrivajo krivično pismo,
Isa.10.2    da izvračajo pravičnega sodbo, in izpolnjevajo pravico ubogih naroda mojega, da imajo vdova v razgrabljenje, in siromače naj razgrabijo.
Isa.10.3    kaj boste storili v dan posečnosti, ko bode prišlo daleč od daleč? k komu pobežate za pomoč, in kjer boste ostavili slavo svoje?
Isa.10.4    da bi ne padli v sramoto; za vse to ne se je odvrnil gnjev njegov, a ruka njegova je še iztegla.
Isa.10.5    gorjé asiriji, šira žalosti mojega, in jezo moja je v njih rukama.
Isa.10.6    na narod krivičnega pošlu, na ljudstvo krivičnega pošljem, in zoper ljudstvo svoje bodem naredil, da bi napravil plijen in razgrabiti, in popeliti ga v popelje.
Isa.10.7    on pa ne misli tako, in v srci svojem ne je tako postanobljeno, nego da izvrhne ljudstvo, in pogubiti nemalo ljudstva.
Isa.10.8    ker pravi: " niso li véliki pravici gospodovi?
Isa.10.9    jeli je kalno ne kakor karkemis? ali samarija ne je li kakor arpad? samarija ne je li kakor damask?
Isa.10.10   kakor sem prejel moč mojo pravičnih poglavarja, katere je bilo v jeruzalemu in v samariji,
Isa.10.11   kakor sem storil samariji in njenih, kakor sem storil z samarijo in z idolimi? "
Isa.10.12   in zgodí se, ko bode izpolnil gospod vse delo svoje na gori sijonu in v jeruzalemu, pripeljal bodem na veličastvo gospodovo asirijskega, in povzdigovanje slave očî njegovih.
Isa.10.13   ker reče: s močjo svojo bodem napravil, in modrosti svoja, ker sem bil modrost; odpeljal sem granice poganov, in razgrabil sem moč, da prebivajo prebivališče.
Isa.10.14   v roku svojem bodem prejel roko svojo kakor gnezdo, in kakor, ko je ostavljeno vekomaj, zgrabil sem, in nič ni, kteri bi me zgrabil.
Isa.10.15   pravične li se sekira krivičnega za tistega, kteri ga seče? ali naj se povzdigne pič ne za tega, kteri ga je pomagal? tako, če se kdo vzeme štap ali drevo?
Isa.10.16   za to gospod, gospod nad vojskama, pošlje sramoto v roke svoje, in v slavo njegovo bode ognjem ogledeno ognjem.
Isa.10.17   in svetlobo izraelovo bode ognjem, in sveti njegovo v ognjem, ktera bode ogledel in požer vrbe njegove in vrbe njegove v enem dan.
Isa.10.18   in skoraj njegovega kraja in kraja njegovega, od duše do tistega meso; in bode, da bode kakor tič, kteri poteče od hudobnega.
Isa.10.19   in tisto, kteri ostanejo od njih, bode število, in otrok jih bode napišal.
Isa.10.20   in zgodí se v tem dan, da se ne bo bil več ostavljen od izraela, in tisti, kteri bodejo spasili od doma jakobovega, nego bodo zaupanje na gospoda, svetega izraelova, po resnici.
Isa.10.21   ostalo bode ostanok jakobovo k bogu mogočnemu.
Isa.10.22   ker če bi bil narod tvoj, izrael, kakor pesok morske, ostal bi ostal od njih ostal; ker pogubljeno je beseda, da se izpolnjuje v pravici.
Isa.10.23   ker gospod, gospod nad vojskama, bode izpolnil zoper vso zemljo.
Isa.10.24   zato ovako govori gospod, gospod nad vojskama: ljudstvo moje, ki prebivaš v sijonu, ne boj se asirijskega, ker te bode udaril z šibo, in pripeljal se bode zoper tebe;
Isa.10.25   ker še malo, in prestane se gnjev, in gnjev moj na njih sovetu.
Isa.10.26   in gospod, gospod nad vojskama, povzdigne zoper njih, kakor je udaril madijanje v skale orebovi, in kakor je obličja njegovo na morji, kakor v egiptu.
Isa.10.27   in zgodí se v tem dan, da ti se bode obličja njegovo odteglo, in jaram njegov od uših tvojih; in zapadlo bode jaram od ramena svojih.
Isa.10.28   prišel je v ajat, prešla se je v migron, in v mikmas bode položil područje svoje.
Isa.10.29   prešedali so potok, in pridejo v gejo; strah se straši, rama saulovo je bežala.
Isa.10.30   čuj, galajo, zasliši, laisa, usliša anatot.
Isa.10.31   madmena je prošlo, stanovniki gebimovi bodejo prebežali.
Isa.10.32   tudi danes bode ostal v novi; vzdigne roko svojo na goro kćeri sijonske, gore jeruzalemskega.
Isa.10.33   glej, gospod, gospod nad vojskama, oslobodi oblačilo s močjo; in povzdignjeni so razdrani, in povzvišeni bodo poniženi.
Isa.10.34   in potegne s mečem najvišji, in libanon pada zoper najvišjega.
Isa.11.1    in vrg bode izlazila z korenjo jišajovega, in čakal se bo z korenjo njegove.
Isa.11.2    in pochita na njem duh božji, duh modrosti in razumu, duh soveta in moči, duh znanja in pobožnosti.
Isa.11.3    duh straha božjega bode ga napolnil; ne bo sodil po čast, ne bo sodil po govoru besede.
Isa.11.4    nego sodi hudobnih po pravici, in sodbe sovraží ubogih zemlje; in udaril bode zemljo besedo ust svojih, in v duhu svojih ust pogubi krivičnega.
Isa.11.5    in pravičnost je opravljeno chresla njegove, in resnica, ktera je oblečena v rebe.
Isa.11.6    in vrg se bode s jagnjetom, in leopard bode ležal z kozliami; in telec in govev in lev bodo vkupe pasili, in maličko otrok jih bode pripeljal.
Isa.11.7    jezik in meč bodo vkupe pasté, in otroci njihovi bodo vkupe; in lav, kakor vol, bode jesti šibo.
Isa.11.8    in otrok mladenič bo na skrbi zmija, in mladoč otrok stegne roko svojo.
Isa.11.9    ne bode nič hudega, in nič ne bode pogubil na svem svetem gori mojo; ker zemlja je napolnila spoznanje gospodovo, kakor vode pokrivajo morje.
Isa.11.10   in zgodí se v tem dan, da bode koren jišajovo, kteri se vstane za poglavarje narodov; v njem se bodo povzdigovali narodi, in počivanje njegovo bode čast.
Isa.11.11   in zgodí se v tem dan, da bode gospod položil roko svojo, da bode rešil ostal od ljudstva, ktera ostane v asiriji, in v egiptu, in v patrosu, in v etiopiji, in v elam, in v elam, in v elam, in v elam, in v elam, in v morji, in v morji.
Isa.11.12   in vzdigne bode znamenje poganom, in skupit bode izgnance izraelovega, in razpravljenih judeje zbere iz četa kraja zemlje.
Isa.11.13   in zapustí se žárlivost efrajimovo, in sovražniki judovi poginejo; efrajim ne bode žaloval judu, in juda ne bode pogubil efrajimovo.
Isa.11.14   in potegnut bodo na morji filistejskim na morji, vkupe zagrabijo ljudstvo od vzhoda; edom in moab bodo potegnili roke svoje, in sinovi amonovi jih bodo poslušni.
Isa.11.15   in gospod zapustí more egipetskega morje, in položí roko svojo na reko v duhu starosti, in udaril ga bode v sedmi dolini, da bi prošlo po obulih.
Isa.11.16   in boda bode za ostala ljudstva njegovega, ktera je ostala v egiptu, kakor v dan, ko je izšel iz zemlje egipatske.
Isa.12.1    in govoriš v tem dan: blagoslavljal te bodem, gospod, ker si se razsrdil na me, in odvrnil si gnjev tvoj, in pomiloval si me.
Isa.12.2    glej, bog je spasitel moj; zaupanj se, in ne bojim se, ker gospod, bog moj je moja slava in moč, in on mi je za zveličanje.
Isa.12.3    in začerpite vode z veselja iz studenca blaginja.
Isa.12.4    in govorite v tem dan: hvalite gospoda, kličite ime njegovo, oznanjajte v naročih dela njegova, spominjajte se, da je velik ime njegovo.
Isa.12.5    prepevajte gospodu, ker je storil visoko; naj to oznanjuje po vsej zemlji.
Isa.12.6    vejte in radujte se, prebivači sijonski, ker velik je sveti izraelski sredi njega.
Isa.13.1    videnje, katero je videl izaija, sin amosov.
Isa.13.2    na visoko gori vznejte znamenje, vzdignite jim glas, ne bojte se; preklinjajte roko svojo, da bi se razprli véliki.
Isa.13.3    jaz sem zapovedal posvetljenjem svojem, in pripeljal sem njih močnih močnikov, da se izpolnjujejo mojo jeze, kateri so se radovali vkupe.
Isa.13.4    glas mnogih ljudstva po górah, kakor ljudstva mnogih; glas kraljev in narodov, ktera se zbirajo; gospod nad vojskama je postavljal vojskovo vojskovo.
Isa.13.5    pridejo iz daleč zemlje, od kraja nebeških kraja, gospod in obličje njegove, da pogubi ves svet.
Isa.13.6    plačite, ker blizu je dan gospodovo, prišlo je pogubljenje od boga.
Isa.13.7    za to se razlomi vsi roki, in vsako dušo človeku se bode osramotil.
Isa.13.8    in strahovali so se žalosti in bolesti, in bolezni jih bodo, kakor rodilja roditelja; zgrabijo se drugega od drugega, in obličje njih kakor plamen.
Isa.13.9    glej, dan gospodovega gre, prišla je dan in jezo in jezo, da bi postal svet v puščavo, in pogubiti iz nje grešnike.
Isa.13.10   kajti zvezde nebeške in oblasti ne bodo dajali svetlobe; in solnce se bode potemnilo, ko se bo zgodilo, in mjesec ne bode svetil svetlobe svoje.
Isa.13.11   in oznanjujem svet za hudo, in krivičnih za njih krivice; in pogubim nadmennost krivičnih, in prekoršil bodem gorljivo krivičnih.
Isa.13.12   učinit bodem, da bode človek bolj od čistega zlata, in človek boljši od zlata ofira.
Isa.13.13   za to potrčem nebesa, in zemlja se potrese iz temelja svojega, za voljo jeze gospoda savaofa, in v dan ječega njegovega.
Isa.13.14   in tisti, kteri ostanejo kakor lač, in kakor ovce, ktera se ne more zbirati; ljudstvo naj se vrne v ljudstvo svoje, in vsak naj pobegne v deželo svoje.
Isa.13.15   kdorkoli je najel, pogubljen se bo, in vsi, kteri so se zgrabili, padó mečem.
Isa.13.16   in otroci njihovi zgrabijo pred obličjem svojimi, in hiše svoje razgrabijo, in žene njih zgrabijo.
Isa.13.17   glej, postavim zoper vas medi, kateri se ne mislijo srebra, in ne imajo zlata.
Isa.13.18   otroke svoje bodo pogubili mladence, in otroci vaših ne bodo pomilovali, tudi otrokom se njih oči ne poshchadi.
Isa.13.19   in babilon, slava kraljestva, slavo kaldejskega, bode postal, kakor je bog sodil sodomu in gomoru.
Isa.13.20   ne bo prebivala vekomaj, ne bode prebivala vekomaj od rodov; tudi arab ne bode prebival tam, in pastiri ne bodejo prebivali v njem.
Isa.13.21   in počivali bodo tam zveri, in polnice naj se napolnijo, in žalosti prebivajo tam, in hudiči prebivajo tam.
Isa.13.22   in skaljači prebivajo v njih hiših, in globočine so v njih šatoriščih; prišle bode prišlo, ne bode v njih šatori.
Isa.14.1    in gospod bode se pomiloval jakobovo, in zopet bo izvoljal izraela, in poselijo se v deželi svojem; in tujci se bodo pripeljali k njim, in pridajajo se k domu jakobovu.
Isa.14.2    in ponesó jih narodi, in pripeljejo jih na njih mesto; in zgrabijo jih v zemlji gospodovem za služabnike in služabnike; in odpeljeni bodo, kteri so jih zagnali, in gospodovali nad sovražniki svojimi.
Isa.14.3    in zgodí se v dan, ko te bode gospod počival od žalosti in žalosti tvoje in od žalostega službe, s katerim si služil,
Isa.14.4    in ti povzdigneš to pesn nad kraljem babilonskem, in rečeš: kako se je zašlo hlapnik? "
Isa.14.5    gospod je razbil jeze krivičnih, jeza vladačev,
Isa.14.6    kateri je udaril ljudstvom v žalosti, pogubil je ljudstvo, izpolnjeval jeze, da se ne poshchadi.
Isa.14.7    vse zemlja je odpočila, osramotil se je z radostjo.
Isa.14.8    tudi cedri libanonski se veselé v tebi, in cedri libanske: od časa si ležel, nič ni prišel, da bi nas udaril.
Isa.14.9    podzemlje se prevrne, da bi ti prišlo; sovražniki, sovražniki zemlje, povzdignijo od prestola svojih vse kralje narodov.
Isa.14.10   vsi te bodo odgovorili in ti rekó: tudi ti si bil sè nami, kakor tudi mi;
Isa.14.11   v podzemlji je prišla slava tvoja, s radostjo veseljem tvojo; pod tobom je potegljeno čerbo, in koplja ti je pokrivalo.
Isa.14.12   kako si padel z neba, višnji zvečer, o jutro? razložen si na zemljo, ti, ki si poganil narode?
Isa.14.13   ti pa si rekel v srcu svojem: prišel bom na nebo, nad zvezd nebeških bodem postavil prestol moj, in sedel bodem na gori visoko, na severnih krajih.
Isa.14.14   prišel bom na vrh oblačnih, bodem podoben najvišemu.
Isa.14.15   ti pa sideš v grob, v temelje zemlje.
Isa.14.16   kateri te vidijo, čudijo se na tebe, in rečejo: " je ta človek, kteri je razdražil zemljo, potrese kralje.
Isa.14.17   kateri je postavil prebivališče v puščavo, in razvalil je svoje gradove, kteri se ne odpelje za ročnike svoje?
Isa.14.18   vsi kraljevi poganski, vsi so ležali v čast, svaki v svojem času.
Isa.14.19   ti pa si vržen na kraji svojem, kakor sramota mržena, kakor tisto, kteri so poginuli z mečem, ki so sešli v grob.
Isa.14.20   ti tudi ne boš zgrabljen z njimi, ker si pogubil zemljo svojo, pogubil si ljudstvo svoje; seme hudobnih se ne spominjaš vekomaj.
Isa.14.21   pripravljajte otroke svoje za klanje za krivice očeta svojega, da se ne vstanejo, in zavladejo zemljo, in napolnijo zemljo iz mesta.
Isa.14.22   vstal bom zoper njih, govori gospod nad vojskama, in pogubim ga ime in ostal, in seme; tako govori gospod gospod.
Isa.14.23   in postavim ga v razvalinje, in zapuščenje močnih, in razvalil ga bodem v globo mrežnega pogubljenja.
Isa.14.24   tako govori gospod nad vojskama: kakor sem naredil, tako se bode; in kakor sem naredil, tako ostane.
Isa.14.25   da pogubim asirijo v deželi svojem, in na hram svojem bodem popiral; in njih jug se bode odtegla od njih, in vrg ga bode odteglo od plečnih svojih.
Isa.14.26   to je besedo, ktero se je sodil zoper ves svet, in to je roka, ki je iztegla na vse narodi.
Isa.14.27   ker gospod vsemogočni je posodil, kdo bi ga razodel? in moč njegovo, kdo ga bode odvrnil?
Isa.14.28   v leto, v kterem je umrl kralj ahaz, stalo se ta beseda:
Isa.14.29   ne veseli se, vsi filistimliani, da se je razdrano jaram, kteri te je udaril; ker iz roke zmija bode izlazila zmija, in rodom njegov bode prošlo peč leteč.
Isa.14.30   in pastih ubogih će pasti v pastih, in siromači bodo prebivali v miru; ali od gladi bodem pogubil seme tvoje, in ostanejo tvoje bode pogubil.
Isa.14.31   hvalite, vrata, kličaj, gradi! sramni se, vsi filistejci! kajti dim iz severa pride, in nič ni, da bi se izgovarjal.
Isa.14.32   in kaj odgovorí nad pogani? ker gospod je osnoval sijonu, in v njem se bodejo spasili siromaši ljudstva.
Isa.15.1    pismo o moave. v noči je pogubljen moab; v noči je pogubljen zid moapski.
Isa.15.2    vstane debon, in dibon, na ulice, da jokajo, da plače; na nevo in na nevo moab vapije; na vso glave je pokrašena, vsi roke so razpaljeni.
Isa.15.3    po ulicah njenih se oblečejo v vretih; na stognakh njegovih in po ulicah vseh zaplačejo, v žalostih.
Isa.15.4    vpijejo hešbon in eleala, do jahaza se sliši glas njegov; za to se vpijejo morje moapsko, duša njeno se je zgodilo.
Isa.15.5    srce moje kliče za moave; kričali so od nje noter do soar, do eglat-jasjajih; kajti s plačjem luhitom bodejo plačali, in po poti horonimskim kličejo pogubljenje pogubljenja.
Isa.15.6    ker vode nimrima bodejo razpustošena, zelena je trava, zelena je trava, zelena se je nič.
Isa.15.7    za to, ko so toliko, ko so prišli, pripeljali so se k potoku arabovo.
Isa.15.8    kajti klical je vojsko područje moava, do eglajima, plač njegov do beer-elima.
Isa.15.9    ker vode rimone naj se napolnijo krvi; ker pripeljal bodem na dimon arabove, potegnjavo na njih, kteri so bili v moave, in na ostalih kraja.
Isa.16.1    pošalite sovražnika po zemlji, iz skale po puščavi, na gori sijonsku.
Isa.16.2    zgodí se namreč kakor ptične ptice, izkušena z jočom, so hčere moapske po vrstih arnonu.
Isa.16.3    naredite se več sovetnika, oslobojte sovražstvo, neprestano v mesu; potegni se, ne zasramij se.
Isa.16.4    prebivališče tvoji bodejo prebivali v tebi, moave, osramoté se pred sovražnikom; ker sovražnik je potegljen, potisnik je pogubljen, potisnik je izgubljen po zemlji.
Isa.16.5    in prestol bode postavljen po milosti, in sedí na njem po resnici v šatoru davidovo, sodnik, kateri išče pravico in hodi pravico.
Isa.16.6    slišali smo gordost moabovo, več gorljivo; prevzetnost in prevzetnost njegovega, ne je tako pravičnost tvojo.
Isa.16.7    za to se vsadi moab nad moavitom, vsi se zaplačejo; nad stanovniki kir-hareset-kir-hareset-kir-hareseta se zaplačejo.
Isa.16.8    ker ponesli so polje hešbonsko, vinogradnik sibma; pogani so potopali pogance, potopali so vinogradniki njene, do jazer, ko so došli do jazer, potegli so se v puščavo; povzdigovali so se, prešli so prešla.
Isa.16.9    za to se plačem, kakor za plač jazeru, vinograd sibma; čakal te bodem, o hešbonj, in eleala, in eleala, ker je padla na žetve tvoje in v žalostih tvojih.
Isa.16.10   in veselil se bode veselje in veselje iz vinogradnih svojih, in v vinogradnih vinogradnih se ne veselí; ne trpljajo vino v preljubnosti; izpolnjeval sem veselje.
Isa.16.11   za to se raduje srce moje za moab kakor citara, in srce moje za kir-heres.
Isa.16.12   in zgodí se, da se osramotí, da se moči moapje po vrhih, in vnide v svetišče svoje, da se pomoli, ne more ga rešiti.
Isa.16.13   to je beseda, ktero je govoril gospod za moab po tem času.
Isa.16.14   in sedaj pravim: za tri leta, ko je let najemnika, osramotilo se bode slava moapska v vsej mnogem obilnosti, in ostal bode malo in ne čestivši.
Isa.17.1    beseda o damasku. glej, damask se bode zgrabil iz mesta, in razgrabljeno bode.
Isa.17.2    zapuščeni so vekomaj, v prebivališče stada, in prebivajo, in nihče jih ne poganja.
Isa.17.3    ne bode več krepost efrajimovo, in nebeško kraljestvo se ne bode v damasku, in ostal smokv, kakor slava izraelovega, govori gospod nad vojskama.
Isa.17.4    in v tem dan bode oslabljeno slavo jakobovo, in podobo slave njegove postane.
Isa.17.5    in bode, kakor se sobiraje hlapca stoječ, in na braku svojem težče klasy; in bode, kakor ko se zbiraje klasa v dolini refaijskej.
Isa.17.6    in ostal bode ostal v njej, kakor, ko se zgrabi olivo, dva, ali tri, na kraji vrg, črez pet ali pet na vrhih njegovih, govori gospod, bog izraelov.
Isa.17.7    v tem dan se bo gledal človek na ročnika svojega, in oči njegovi bodo gledali svetemu izraelovu.
Isa.17.8    in ne pogleda na prebivališče, na delo svojih roke, in ne pogleda, kar so delali prsty njegove, ne gledajo na drevesa, ni na drevesa.
Isa.17.9    v tistih dnevih bodejo postali razpuščenje, kakor so potegnili amorejci in amorejci pred izraelom, in razvalinje bode postal.
Isa.17.10   ker si ostavila boga, spasitelja svojega, in ne spomenil si gospoda pomočnika svojega, za to si zasadil sad neveren, in zasadiš sad neveren.
Isa.17.11   v dan, v kterem si se zasadil, zapeljaš se, in na jutro, ko si sedel, dajal bi se v žalosti, v dan žalosti, v dan žalosti.
Isa.17.12   gorjé ljudstva mnogih, kakor morje se morjajo, in ljudstvo mnogih, kakor močne vode.
Isa.17.13   pogani so kakor silni vode, kakor mnogo mnogih vodâ; ali jih je odpuščal, in daleč se poganjajo, kakor prah se preganjajo pred vetram, in kakor prah pred višem višem.
Isa.17.14   večer, in glej, žalost je; noter do jutra, in nič ne bode. to je dič njih, kteri so vas razgrabili, in baština njih, ki se zagrabijo.
Isa.18.1    gorjé deželo kričnih kričev za reke etiopijske.
Isa.18.2    ti, ki pošljaš po morji, po vostih, ki so po vostih vodâ; pojdite, vestni poslanci, k naročemu in popeljenemu naročju, k naročemu naročemu, naročnemu, kteremu je daleč, ljudstvo, ktero se je zgodilo reke zemlje.
Isa.18.3    vi vsi, kteri boste prebivali v deželi, bodite prebivali v deželi, kakor znamo na gori, in slišite, ko se čuje glas trube.
Isa.18.4    ker tako mi reče gospod: resnično bodem v mestu svojem, kakor razsvetljavo v noči, kakor oblak rosa v denem žetve.
Isa.18.5    kajti pred žetvijo, kedar se izpolni tsvetje, in kvič, ktera je kopanja, potegne, in potegne plašče, in potegne.
Isa.18.6    in zapusté se vkupe pticem nebeškim in zvijačih zemaljskim; in padi se na njih ptice nebeške, in vsadi zvijače zemlje na njih.
Isa.18.7    v to čas bode darovano darove gospodu nad vojskama, iz ljudstva, ktera je izpolnjeno, in od ljudstva, kateri je od sedaj in do vekomaj, ljudstvo, ktero se je izročilo, ktera je rešilo reke, k mestu, kteremu se imenuje ime gospoda zastępów, na gori sijon.
Isa.19.1    viđenje egipčana. glej, gospod sedi na nobenjem oblaku, in prišel bode v egipet; in razdražajo se pred obličjem njegovega svetišta egiptovske, in srce egiptovska se bode pogodila v njih.
Isa.19.2    postavim egipčana zoper egipčana, in bodejo bojovali eden zoper brata, in eden proti bližnjemu, mesto proti mestu, postavo zoper postavo.
Isa.19.3    in duh egipčani se bode razdražil v njih, in sovet njegov bodem razdražil; in vprašajo se bogove svoje, in čarovanje, in duhovnice, in duhovnice.
Isa.19.4    in predam egipčane v roke mogočnega gospodarja, in velik kralj bode nad njim gospodoval, govori gospod, gospod nad vojskama.
Isa.19.5    in vode morske bodo izpolnjevali, in reka bode izsušeno in izsušeno.
Isa.19.6    in izpolnjevali se bodo reke, in potoke reke izsečejo, in v vseh krajih izsečejo, troč in pič.
Isa.19.7    zelena zelenje, kteri je okolo reke, in vse, kar je sedel po reke, izsušila se bo in ne postane.
Isa.19.8    in mrežni se bodo rybači, in žalovali bodo vsi, kteri hočejo mrežilo v reku, in tisti, kteri vrjajo mreže v reke, plačejo.
Isa.19.9    in sramoti se bodo tisti, kteri delajo l'njo, in tiste, kteri so delali z vissonom.
Isa.19.10   in sovražniki njih bodejo v žalosti, in vsi, kteri so pravični delali, zažalostili se bodo duše svoje.
Isa.19.11   kakor nerazumni bodejo knezovi soanski, premudri sovetniki kraljev sovražniki. kako govorite kralju: " jaz sem sinovi razumnih, sinovi kraljev vekomaj?
Isa.19.12   kje so namreč modri tvoji? in naj te oznanjajo, in naj spoznajo, kaj je gospod nad vojskama na egiptu.
Isa.19.13   izpolnjevali so knezovi soan, povzdignili so se vojske memfisa; zabludili so egipčane po plemenom.
Isa.19.14   gospod je naredil v njej duha krivičnega, in zabludili so egiptje v vsej delih svojem, kakor se vsadi pivač, kakor se vsadi pič.
Isa.19.15   ne bode nič za egipčana delo, kar bi storil glava in moč, poglavarje in kraja.
Isa.19.16   v tisti dan bodo egipčani kakor žene, v strahu in strahu pred obličjem roke gospoda savaofa, katero ga bode udaril.
Isa.19.17   in deželo judovski bode za strah egipčana; vsak, kdor ga spomenja, boje se straši za voljo soveta, katero je dal gospod nad njimi.
Isa.19.18   v tem dan bodo pet gradov v egiptu, kteri govoré jezikom kenaanskim, in kličejo gospoda nad vojskama; eden se bo imenoval grad.
Isa.19.19   v tem dan bode oltar gospodu v deželi egiptovskej, in steblo na područji njeno gospodu.
Isa.19.20   in znamenje bode za znamenje in za vekomaj gospodu nad zemljo egipetskem; ker kličejo k gospodu za njih sovražnikov, in poslal jim bode spasitelja, kteri jih bode rešil.
Isa.19.21   in gospod se bode poznal egipčanima, in egipčani bodo spoznavali gospoda v tem dan, in prinesó žrtve in daritve, in obljubi obljube gospodu, in izpolnjujejo.
Isa.19.22   in udaril bode gospod egipčane, udaril jih bode in ozdravil; in vrnili se bodo k gospodu, in on jih bode poslušal, in uzdravil jih bode.
Isa.19.23   v onaj dan bode put iz egipta k asiriji; in asirijci vnidejo v egipet, in egipčani v asirijo; in egipčani bodo služili z asirijo.
Isa.19.24   v tem dan bode izrael tretji z egiptom in z egiptom, blagoslovljeno na zemlji.
Isa.19.25   gospod nad vojskama bode blagoslovljal, govoreč: blagoslovljen naj je ljudstvo moje v egiptu in v asiriji, in dom moj izrael.
Isa.20.1    v leto, v katerem je prišel tartan v asdod, ko ga je poslal sargon, kralj asirijski, in voeval je z azdodom in ga zgrabi,
Isa.20.2    v tem čas je govoril gospod do izaijo, sina amosovega, in reče: pojdi, in snimi vretico iz chresl svojih, in obuj sandalje od nogam tvojem. in tako je storil; hodil je nagi in brez obudo.
Isa.20.3    in reče gospod: kakor je hodil otrok moj izaija gola in oblečena tri leta, za znamenje in čudo nad egiptom in etiopijo,
Isa.20.4    tako bode odpeljal kralj asirski izgnance egipta in etiopijo, mladih in starejšine, gola in zakrita, oblečeni v sramotu egiptu.
Isa.20.5    in zasramovali se bodo, in zasramiti se z etiopijo, na katerim so čakali, in za egipčana, katerega je bila njih slava.
Isa.20.6    in reči, kteri so prebivali v tem strani, rekó: glej, to je to, za kolažnost, k katerim smo pribežali za pomoč, da bi se zveličali od kraljestva asirijskega; kako bi se pa mi spasili?
Isa.21.1    viđenje na puščavi, kakor viče po puščavi, izide iz pustinje, iz deželi strašnih.
Isa.21.2    zvijačo viđenje mi je oznanjeno: " sovražnik pogubi, in sovražnik pogubi. potegni, elamovi! sedaj, elamici, prepeljajte se!
Isa.21.3    za to so se napolnili chresla moje v žalosti, in bolezni so me vzeli kakor rodilja; čakal sem, da nisem slišal, preplašal sem se, da ne gledam.
Isa.21.4    srce moje se prepira, prestrašilo me je; žalostila me je srce moje v strahu.
Isa.21.5    pripravljajte stola, pijte, jedite; vstanite, popravite se véliki, pripravite štiri.
Isa.21.6    ker tako mi reče gospod: pojdi, postavi storoga, da oznaní, kar vidi.
Isa.21.7    in videl sem vseh vsadnih konjanika, vsadnica osličnega, in vsadnica kamelja, da oznanjajo veliko nedužno.
Isa.21.8    in klical je kakor lev: gospod, storil sem na stražarji noč dnî; in na času sem storil vso noč.
Isa.21.9    in glej, on dolazi vsadnici, vsadnici; in on odgovorí in reče: padl je, padl je babilon, in vse svetinje njegovo so razbita na zemljo.
Isa.21.10   o moč moj in moč moj! kar sem slišal od gospoda savaofa, boga izraelova, to sem nam oznanjal.
Isa.21.11   viđenje edomovo k meni kliče od seira; gledaj, razloži se.
Isa.21.12   spolnjevajo se jutro in noč; če iščeš, iščite; iščite, in sprejmite se.
Isa.21.13   zoper arabijo na večer; ležajte v arabijo, v deželi dedanu.
Isa.21.14   pred žebrem dajte vode; prebivači v deželi temanu, prejmite kruh, kteri so bežali.
Isa.21.15   za voljo množega, ki so bežali, za voljo nadloga meča in od streskih lučnih, in za voljo množega streskih, ki so padli na boj.
Isa.21.16   ker tako mi reče gospod: še leto, kakor leto najemnika, zagine slava kedarovega.
Isa.21.17   in ostatak streskih močnih luka kedarovega bode malo; kajti gospod, bog izraelov, je govoril.
Isa.22.1    besedo potoka sijonske: kaj ti je sedaj, da si se vsi vrgli na stvari?
Isa.22.2    ti, grad več, napolnjena je mesto vekomaj; mrtvi tvoji niso bili pobiti mečem, tudi mrtvi tvoji ne poginejo v bitvu.
Isa.22.3    vsi véliki tvoji so pobegli, tistih, kteri so bili zapušeni, okovali so se, in tisti, kteri so v tebi; daleč bežali so daleč.
Isa.22.4    za to sem rekel: pustite me; gor bodem plakal; ne bojte se opominjati me za voljo pogubljenja kćeri roda mojega?
Isa.22.5    ker dan pogubljenja in pogubljenja in pogubljenja od gospoda, boga zastępów, v dolini sijónji; zabludijo se od najvišega do največega na gori.
Isa.22.6    elam je pa zgrabil čarov, vsadnici človeških, in konje; zgrabo je zgrabil.
Isa.22.7    in ozlobljeni dolini tvoje so polni bojnih kolesnits, in konci so vsadili vrata tvojo.
Isa.22.8    in pokril je obličje judejo, in pogledaš v dan onaj na gorčine hišo mesta.
Isa.22.9    in vidite, da so več, da so mnogo, in izpolnjevali so vode vekomaj v mestu.
Isa.22.10   in naredite domove jeruzalemske, in razvalili ste prebivališče, da zgrabite zid.
Isa.22.11   in postavili ste za vodu sredi dvojih zid za vode od starosti starega; ali vi ne pogledaste na tega, kteri je to izpolnil, in niste videli tega, kteri je od začetka delal.
Isa.22.12   in v tem dan gospod, gospod nad vojskama, pokliče plač in plač, in pokriti se, in oblečejo v vretih.
Isa.22.13   a glej, veselje in veselje, ječejo telce in žré ovce, da jedejo meso in pijo vino, govoreč: jemo in pijmo, kajti jutri bomo umrli.
Isa.22.14   gospod nad vojskama mi je bilo zakrita, da vam se ne odpustí krivica, dokler ne umrete.
Isa.22.15   tako govori gospod, gospod nad vojskama: pojdi v pokoj k šebnu, pokojniku, in reci mu:
Isa.22.16   kaj si tu tu, in kaj ti je tu, da si tu zgrabil tu grob, in postavil si sebi grob na viših, in postavil si sebi šator na skale?
Isa.22.17   glej, gospod gospod te bode izpeljal in izpeljal moža;
Isa.22.18   prevrne te in povrne te v visoko deželo do kraja; tam boš umrl, in tam bodo potegnili kolesnice tvoje, o sramotu hišo svojega gospodara.
Isa.22.19   in odpeljal bodem te iz postave tvoje, in od stavljenja tvojega.
Isa.22.20   in v tem dan bom poklical otroka svojega eliakima, sina hilkijina.
Isa.22.21   in oblečim ga v oblačilo svoje, in oblečem tvojo bodem dal, in oblast svoj bodem predal v roke njegovo; in on bode oče njim, kteri prebivajo v jeruzalemu in hiši judovi.
Isa.22.22   in dajem mu slavo davidovo, in gospodovo bode, in nič ne bode pomočnika.
Isa.22.23   in postavim ga kakor poglavarje na najvišem mestu; in postavit bode za prestol slave domu očeta njegovega.
Isa.22.24   in pristopijo na njem vse slavo v hiši očeta njegovega, od najmanjih do najvišjega.
Isa.22.25   v tem dan, govori gospod nad vojskama, potegne se človek, kteri se je držal v najvišem mestu, in upade, in povalilo se bode, in prejel se bode slava, ktera je na njem; kajti gospod je govoril.
Isa.23.1    viđenje tirske, zaplačite, ladi tarsišski, ker je izgubljen; in več ne pridejo iz dežele kitijskega v izgnanstvo.
Isa.23.2    zasramojte se, stanovniki ostrove, prekratniki sidonske, kteri so prešli morje.
Isa.23.3    v mnogih vodih semečnih semenja, kakor moč, ktera je bilo brez roke, vekomaj poganov.
Isa.23.4    sramoti se, sidone, ker je govorila morja, moč morske reče: nisem bola, ne rodila sem, nič mladih, ne povzdignem device.
Isa.23.5    ko se bode slišal v egiptu, razglasi jih v žalosti za tiru.
Isa.23.6    pojdite v tarsis, pogubite, stanovniki ostrove!
Isa.23.7    ali to je za vas gordost, katero je od početka, pred njim, ko je imel predati.
Isa.23.8    kdo je to sodil zoper tira, kateri je kraja, katerega trgovci so poglavarji, in čestniki njegovi oblasti zemaljski?
Isa.23.9    gospod nad vojskama je posodil, da bi zasramil gordost mogočnega, in sramotiti vse slavnice zemlje.
Isa.23.10   pojdi za zemljo svojo, morje, kakor kraja, ktera ne bo več prišlo od tarsis.
Isa.23.11   rešil je roko svojo na morje, in razdražil je kralje; gospod je ukazal za kanaana, da pogubi kreposti njegove.
Isa.23.12   in reče: ne zasramij se več, sramota, kćeri sidonsko; pojdi, pojdi v kitim; ali tudi tam ne boš odpočinutje.
Isa.23.13   in v zemljo kaldejskega, in to je razpustošena od asirijskih, in tam ne bode prebivališče, ker njeno zid je padla.
Isa.23.14   hvalite, ladje taršišski, ker je izgubljen krepost vaša.
Isa.23.15   in zgodí se v tem dan, da bode tir ostal sedamdeset let, kakor več kraljestva, kakor dnî človeških; a po časa sedemdeset let bode tiro, kakor zapečanje kurbe:
Isa.23.16   vzemi citer, reši mesto; bludnička, zablišena, daj dobro citra, da se ti spominja.
Isa.23.17   in zgodí se po sedemdeset let, da se bo sobranil gospod tiru, in zopet se bo odvrnil za vekomaj, in obročil se bo z vsemi kraljem sveta sveta.
Isa.23.18   ali torba njena in zaplata njena bode posvetena gospodu; ne bode se zgrabil, nego za tistih, kteri so prebivali pred obličjem gospodovim, da bodo jedli in nasitili in so se nasitili v žalostih.
Isa.24.1    glej, gospod razodi svet, in opustošil ga je, in pokril je obličje njegovo, in razsičuje njé prebivališče.
Isa.24.2    in za ljudstvo, kakor za ljudstvo, kakor za otrok, kakor za gospodarja, kakor za robe, kakor za gospodo; kakor za prodavač, kakor za vzaja, kakor za vzaja, kakor za pomagajka.
Isa.24.3    zemlja je opustošena in razgrabljena; kajti gospod je to izgovoril.
Isa.24.4    žaloval je zemlja, in prešla se je svet; žalovali so se najviših kraja zemlje.
Isa.24.5    in zemlja je zašla za voljo njih, kteri so prebivali v njem; ker postavili so postavo, izpolnjevali so postave, zavrgli so zaveze večno.
Isa.24.6    za to priča jedi zemljo, ker pregrešili so prebivališče njeni; za to se popadajo stanovniki zemlje, in malo ljudî ostanejo.
Isa.24.7    čakal je vino, žaloval je vinograd; vpijejo se vsi veseli duše.
Isa.24.8    prešla je veselje timpanja, prešla je veselje tistih, prešla je glas citarskih.
Isa.24.9    ne pijejo se, ne pijo vina; gorčina je pič za pijanci.
Isa.24.10   razvalena je ves grad, zatvoril je dom, da ne vnide.
Isa.24.11   žalostno je za vino, prepušla se je vsa veselja zemlje.
Isa.24.12   v mestu ostal je razvaljeno, in prebivališče je zapuščena.
Isa.24.13   kajti to bode v deželi sredi poganov, kakor za zapuščenje maslina, kakor za zapuščenje vinograda.
Isa.24.14   tiste, kteri ostanejo na zemlji, veselé se bodo, za slavo gospodovo zaplačajo vode morske.
Isa.24.15   zato slavite gospoda na morji, v ostrovah morske ime gospoda, boga izraelova.
Isa.24.16   od kraja zemlje smo slišali čudeže, spodobnost za pravičnega; in rečejo: gorjé za sovražniki, kateri prezirajo postavo!
Isa.24.17   strah in groba in lač na tebe, prebivališče zemlje.
Isa.24.18   in kdor pobegá od straha straha, padne v jamo; kdor pa izide iz grobe, prejel se bo v mrežo; kajti okna s neba so se odprla, in temelji zemlje se potrese.
Isa.24.19   zemlja se razdrjava, zemlja je zapušena, in zemlja je zapušena.
Isa.24.20   kakor pija se bode zemlja kakor pijač, in čakal se bo na njej krivičnost, in padla bo, in nič se ne vstane.
Isa.24.21   in dan dan bode gospod na ljudstvo nebeške ruku, in kralje zemlje na zemlji.
Isa.24.22   in zberé se in zaplačajo v ječo in v ječo; in po mnogih dnéh se bodo posečali.
Isa.24.23   in opečati se teglje, in zavrhne se zid, ker se bode kralj gospodoval v sijonu in v jeruzalemu, in pred starešinami svojimi se bode slavil.
Isa.25.1    gospod, bog moj, jaz te bodem slavil, prepeval bodem ime tvoje, ker si storil čudovita dela, sovražnike pravične, resnično.
Isa.25.2    ker postavil si mesto v puščavo, grad krepko, da se razgrabi; oblačilo krivičnih je grad; vekomaj se ne bo zgrabil.
Isa.25.3    za to te blagoslavljajo ljudstvo silno, in gradi krivičnih ljudî te bodo blagoslavljali.
Isa.25.4    ker ti si za siromašo pomoč, pomoč za siromašo za siromašo, skrivo od žalostnika, skrivo od žalostnika; ker duh krivičnih je kakor podloge.
Isa.25.5    kakor globočina žalosti, kakor v žalostih žalosti v sijonu; od krivičnih ljudî, katero si nas predal.
Isa.25.6    in gospod, gospod nad vojskama, bode napravil vsem narodima na tej gori z radostjo radostjo, in z vašimi pišimi vino;
Isa.25.7    in potegne na tej gori obličje, ktero pokriva vse narode, in obličje, ktero je pokrivala vse narodi.
Isa.25.8    pohlí smrt za silno; in gospod gospod, gospod, odtegne sleži od vsega lica, in sramotu svojega ljudstva odtegne iz vseh kraja; kajti gospod je govoril.
Isa.25.9    in rečejo v tem dan: glej, bog naš, na katerega se upanjemo, in veselimo se, in veselimo se v blaginji našem.
Isa.25.10   ker dan naj se počiva gospod na tej gori, in moáb se bode popiral v njem, kakor se počiva moč v vezih.
Isa.25.11   in potegne roke svoje, kakor, kakor se pretrpi, da se pogubi; in ponižal bode gordost njegovo, ko je potegnil roke njegove.
Isa.25.12   in visoko obličja stvari tvoje bode ponižal, ponižal bode in povrne do kraja.
Isa.26.1    v tem dan bode več več več v zemlji judovskej: ta mesto je tvrdost; zveličal nam je pomoč za zid in zid.
Isa.26.2    otvorite vrata, in vnidi ljudstvo pravičnega, kateri čuva resnico.
Isa.26.3    prepirajoč resnice, in hraniš mir, ker v tebi je.
Isa.26.4    zaupanite se v gospoda vekomaj, ker gospod gospod je več vekomaj.
Isa.26.5    kateri oslobodiš prebivajočih v visokih krajih; postaviš se v ukrepljenje, povrni se do prah.
Isa.26.6    in pretrpijo jih noge krotke, noge ubogih, in noge siromahov.
Isa.26.7    pot pravičnega je pravična, pravična je put pravičnega.
Isa.26.8    spolnjevali smo se, gospod, sodbe tvoje, v imenu tvojem in v grobu.
Isa.26.9    v noči se hodi duša moja v noči, v duhu svojem v duhu svojem kličeš k tebi; ker ko prebivajo postave tvoje na zemlji, pravico naučajo stanovniki zemlje.
Isa.26.10   ako se ohrani krivični, ne nauči pravico; v deželi pravičnega deluje krivico, in ne vidi slavo gospodovo.
Isa.26.11   gospod, roko tvoja je visoko, in niso ga spoznavali; spoznajo se, zasramovali se bodo žalosti za ljudstvo, ki je nedužno, in oganj se požre sovražnikov tvojih.
Isa.26.12   ti, gospod, daješ nam mir; kajti vsako dobro si nam dal.
Isa.26.13   gospod, bog naš, izpolnjevali so nas, drugi gospod, precej od tebe; ali po tebi smo imenuvali ime tvoje.
Isa.26.14   mrtvi ne bodejo živeli, sovražniki ne vstanejo; za to si obljubil, in pogubil si jih, in sodil si vse žalost njih.
Isa.26.15   priloži se k njima hudobnost, gospod, podaj jim hudo po vseh krajih zemlje.
Isa.26.16   gospod, v nevolji so te spoznavali, v malem nevolji, ko si ti pokazala.
Isa.26.17   kakor bola žena je blizu, da rodi, in vpije v bolezni svojem, tako smo bili pred teboj, gospod.
Isa.26.18   zgrabili smo se, in žalovali smo, in rodili smo duha; zveličanja smo ne storili na zemlji, ali so ne padali stanovniki zemlje.
Isa.26.19   ohrani se mrtvi tvoji, vstanejo mrtvi; vstani se, kteri so v grobah, in veselite se, vi, kteri ste v deželi; kajti rosa tvoja je kakor rosa, in zemlja povrne krivičnih.
Isa.26.20   pojdi, ljudstvo moje, vnidi v pokoje svoje, zatvori vrata svoja; skrivaj se na malo, dokler ne premine gnjev.
Isa.26.21   kajti glej, gospod gre iz svetišče svoje, da nastane krivico zoper prebivališče zemlje; in zemlja bode zakrila krvi svoje, in ne bode pokril povražnikov svojih.
Isa.27.1    v onaj dan bode odpeljal gospod z močnim, velikim in močnim mečem levijatana, čarobega zmija, in levijatana, čarobega zmija, in pogubi zmaj, ki je v morji.
Isa.27.2    v tem dan prepevajte, o vinogradnik dobrega vinograda!
Isa.27.3    jaz sem, gospod, delal je noč, da bi ga zgrabil; zahranil ga bodem v noči noč, in noč zahrani zid.
Isa.27.4    nič ne bi bil, da bi ga ni prejel, da bi se, ko bi storil na vostih, da bi se sovražili zoper njih, da bi ga razpalili.
Isa.27.5    prebivajo naj, kteri prebivajo v njem; delajmo mir, delajmo mu mir.
Isa.27.6    prihodnji bodo sinovi jakovljevi, in izročil se bode izrael, in napolnil se bode svet plodom njegovega.
Isa.27.7    jeli je bil udaril kakor njega, kteri ga je bil udaril? ali kakor je udaril, tako bi bili pogubljeni?
Isa.27.8    zasramoval si ga, ko si ga odpuščal, odločil si ga s duhom silnim v duhu svojem v veter.
Isa.27.9    za to se bode oprošteno krivičnost jakobovo, in to je blagoslovljenje, ko mu se bode oprošteno krivičnost njegovega, da bi izpolnjevali vsi kamenje žrtveničev kakor kušne staline, da se ne ostanejo drevesa in kumiri, kakor meč daleč.
Isa.27.10   ker prebivališče prebivališče bode zapušena, kakor stado ostavljeno, in ostal bode prebivališče; tam bode prebivala, in tam bode prebival.
Isa.27.11   ko so se izsušilo, zaseče se; žene pridejo in izpolnjevajo; ker to ne je ljudstvo razumu; za to se ne bode usmiljen storil njegov, kdor ga je stvoril, ne pomiluje ga, kteri ga je zgrabil.
Isa.27.12   in zgodí se v tem dan, da bi se gospod rešil od kraja reke do potoka potoka; a vi, sinovi izraelovi, boste zbrali po enem.
Isa.27.13   in zgodí se v tem dan, da zatrube veliko trube, in prišli bodo izgnani v deželi asirijskej in izgnanci v mestu egiptu; in klanjali se bodo gospodu na svetem gori v jeruzalemu.
Isa.28.1    gorjé veličastne vence efrajimovih, kvišičemu tsvetu, katerega slavo je na vrhih najlepšega kraja, ktera je na vrhih najboljšega kraja.
Isa.28.2    glej, krepko in mogočni je obličja gospodovo, kakor lagro, kakor lagro, kakor močna vode, morjavega vode, v deželi bode napravljal zemljo.
Isa.28.3    s nogami bode potopljen venec gorljivega efrajimovih najvišjih.
Isa.28.4    in kvič izpolneno slavo slave, ki je na vrstih kraji najvišjega kraja, bode kakor prošla smokva; ki ga vidi, dokler ga ne vzeme v roke svoje, da bi ga požel.
Isa.28.5    v tem dan bode gospod nad vojskama venec slave in čast slave za ostal ljudstvo njegovo;
Isa.28.6    v duhu sodú ostanejo na sodbo, in moč, ktero je zapuščeno, da bi pogubil.
Isa.28.7    ljudstvo in prerok prestopijo od vino, zabludijo se po opoji; véliki duhovni in pravični se prepuščajo od vino; prestopijo od vina, prekrivajo se v pič, zabludijo se v času.
Isa.28.8    kajti vsi oblasti so izpolnjevali, izpolnjevalo se, da ne ima ničesar.
Isa.28.9    kakošemu je oznanjal hudo, in komu je oznanjal vest? zgrabljeni od mléka, izročeni od jezika?
Isa.28.10   v nevolji je pripravljeno, ko je čakal, na strahu, več malo, malo več.
Isa.28.11   za pravične ustne in z drugim jezikom govoré temu ljudstvu,
Isa.28.12   in rekó mu: to je počivanje nosečemu, in to je počivanje; ali oni niso hoteli poslušati.
Isa.28.13   zgodí se jim pa besedo gospoda: stiski za sovražstvo, ukaz na pripravljenje, upanje na spor, moč, malo, malo, da bi šli in padli pozadi, in ročili se bodo, in izpolnjevali se bodo.
Isa.28.14   zato poslušajte besedo gospodovo, možjé, kateri gospodite nad tem narodom, kteri je v jeruzalemu.
Isa.28.15   ker ste govorili: " naredili smo zaveze z podzemljo, in s smrtjo sè smrtjo; ko se bo ogledel skrivač, ne pride na nas; ker lažno smo naredili našijo upanje, in v laži smo se skrivali.
Isa.28.16   za to, tako govori gospod gospod: glej, jaz bom položil na sijonu kamen več, drago kamen, drago kamenja, v temelji; in kdor veruje v njem, ne bode se zasramila.
Isa.28.17   in sodil bodem pravično sodbo, in pravičnost mojo za pič; in krivičnost bode potegnil krivično, in skrivnost jih bode prešel.
Isa.28.18   zaveze vaše z smrtjo, in sè sheol vaša s sheol ne bode preprešla; ko se pride ogleda ogleda, boste vi potopljeni.
Isa.28.19   ko je prešlo, vzeme vas; vsak jutro boste prešli dan in noč; v noč hudo boste videli, da bi slišali.
Isa.28.20   ker bolje je, da se ne bode mogočo, da se skriva, da se ne zgrabi.
Isa.28.21   ker gospod bo vstal kakor na gori perazim, kakor v dolinu gibeonu v gnjevi, da izpolni delo svoje, hudo delo, in izpolnjeval se bode delal svoj delo.
Isa.28.22   a vi, ne bodite se radovali, da se ne bodo močili ječi vaše, ker sem slišal od gospoda, boga savaofa, izpolnjevanje po vsej zemlji.
Isa.28.23   vnimajte, in poslušajte glas moj; vnimajte, in poslušajte besede moje.
Isa.28.24   bodi li rešnik vsadil vso dan, ali prepira, in prepeva deželo svoje?
Isa.28.25   ne boste li, kedar je opravljal obličje njeno, ne seje močno, in ne seče kuminja, da seje pšenico, in ječo v kraji svojem?
Isa.28.26   v pravičnosti boga njegovega bodeš učil, in učil ga je.
Isa.28.27   kajti ne oslobodi se, da se ne razdrjava kozol, in kočnost kolesnika ni po kumečku; nego točkovo se razdrjava koll, in kominj se ne prepira.
Isa.28.28   kruha se sè kruhom pohrani; ne v vekomaj se ne osramotí, ne boste se razločili z plaštom mojo.
Isa.28.29   in to je izšel od gospoda savaofa; čudo je pogovarjeno, povzdignila je pobožnost pobožnost.
Isa.29.1    gorjé arielu, ararijevemu mestu, v katerem je bil david vojsko, pripeljajte godinje za leto, da boste jedli modrovi.
Isa.29.2    ker osramotim ariela, in bode moč in bogatstvo moje.
Isa.29.3    in storil bodem zoper tebe kakor david, in postavil bom zoper tebe obličje, in postavim zoper tebe kule.
Isa.29.4    in ozlobljene bodo besede tvoje v zemljo, in v zemljo bode beseda tvoja oblečena; in glas tvoj bode kakor grob iz zemlje, in v prah bode glas tvoj izgubljeno.
Isa.29.5    in ljudstvo njih krivičnih bode kakor prav prah, in deželo krivičnih kakor prava prava; in zgodilo se bode precej.
Isa.29.6    od gospoda savaofa se bode zgodilo z gromi in zemljevanjem, in močnim glasom, in višem, in višem, in plamen ognjenega ognjem.
Isa.29.7    in kakor sè sè sè sè sè svojimi ljudstvom, kteri se bojejo zoper ariela, in vsi, kteri so se vodili zoper jeruzalema, in vsi sovražniki njegovi, in sovražniki njegovi.
Isa.29.8    in kakor bi sovražnik videl, da bo pič, in postane, in postane žalost svoj; in kakor je sovražnik videl, da bi pijal, in vstane, in glej, še je žejen; tako bode bogat vseh narodov, kteri bodejo vračali zoper goro sijona.
Isa.29.9    osvobodite, oslobodite se, ne od pijanja, ne od vina.
Isa.29.10   ker gospod je napolil na vas duha sovražnika, in pokril je oči vaše, prerokove, in vaših glavarje, gledači.
Isa.29.11   in vse to vam je biti kakor zapečatena knjiga zapečatena, ktero dajo človeku, kteri zna pismo, govoreč: pročita to! " in on odgovorí: ne morem, ker je zapečatena.
Isa.29.12   in predajo to knjiga človeku, kteri ne vé pismo, in rekó: čuj to! " in on odgovorí: ne vem pismo.
Isa.29.13   in reče gospod: ker me se približuje narod ta z ustami svojimi in me časti s ustami svojimi, a srce njegovo je daleč od mene, in štoč se me bojé, učeč zapovedi ljudî in učitelje;
Isa.29.14   za to, glej, jaz bodem priložil, da bodem premenil to ljudstvo, pregrešno; in pogubil bodem modrost modrih, in razum njih razumnih bode skril.
Isa.29.15   gorjé, kateri delajo sovražstvo svoje od gospoda, kateri delajo dela svoja v temi, in rečejo: kdo nas vidi? in kdo nas poznaje?
Isa.29.16   pravično boste bili rečeni kakor glina trnjavca? ali pravica bode rekel temu, kteri ga je napravil: " ne je li ti naredil? " ali pravično reči svome: " on ne razumije? "
Isa.29.17   ne bo li še malo, da se rešuje libanon v sad, in sad se ne bode postal v leso?
Isa.29.18   in v tem dan bodo slišali gluhi besede knjige, in oči slepca bodo gledali v temnotu in temnotu.
Isa.29.19   in siromači se radujejo z radostjo v gospodu, in siromači ljudî se bodo veseli z radostjo.
Isa.29.20   ker zagine krivični, in izgubljen je prevzetnik, in iztrebljeni so vsi, ki so krivice krivični.
Isa.29.21   kateri delajo krivico človeku po besedi, in pretakajo krivičnega, ki se obličejo v vratih, in izpolnjevali pravičnega krivično.
Isa.29.22   zato tako govori gospod za hišo jakobovo, kteri je odločil abrahamu: ne bodi se sedaj zasramita jakob, in nič ne bode sedel obličja njegovega.
Isa.29.23   ker kedar ugledajo otroke svoje, delo moje po meni, osvetili bodo ime moje, in osvetili bodo svetega jakobovo, in boga izraelova se bodo bojali.
Isa.29.24   in spoznajo, kteri so v duhu zabludili razum, in ročni bodo naučili poslušnost.
Isa.30.1    gorjé otroci sovražniki, govori gospod, kateri delajo sovet ne po meni, in sodelajo se, ali ne po duhu svojem, da priložate krivico v greh.
Isa.30.2    kateri hodijo v egipat, in ne vprašajo mene, da bi se pomagali pod faraonom, in da se skrivajo pod obličjem egipčana.
Isa.30.3    in sovražnost faraonovo vam bode za sramoto, in spolnjevanje na deželo egiptu za sramotu.
Isa.30.4    ker so njegovi glavari v soanji, in angelji njegovi pridejo v soan.
Isa.30.5    k ljudstvu, kteri jih ne pomogne, ne za pomoč, ne za pomoč, nego za sramotu in sramotu.
Isa.30.6    reši za životinje, ki je v puščavi, v stiski in v stiski, odtod, da je odtod lavič in lavič, zmija in voljajoč zmija, pripeljajo bogatstva svoja na nadloh oslih bogatstva svoja, k narodu, kateremu se nič ne bode pokazala.
Isa.30.7    kajti egipčani so prazna in prazna pomoč za vas; povedaj jim, da je prazna potisnica vaša.
Isa.30.8    sedaj torej sedi, napiši to na desno, in napiši ga v knjige, da se bode v dan času vekomaj, do vekomaj.
Isa.30.9    ker to je ljudstvo nepokorna, sinovi lažni, sinovi, kateri ne hočejo poslušati postavo gospodovo.
Isa.30.10   kteri pravičnim govoré: " ne gledajte! " in prorokom: " ne govorite nam to, kar je dobro, govorite nam razložnost,
Isa.30.11   odhodite se od puta, odstopite od steze, odločite od nas svetega izraelovo!
Isa.30.12   za to, tako govori sveti izraelski: za to, da ste poslušali to besedo, in zaupanje se v krivico in v sramoti, in čakate se na to,
Isa.30.13   za to vam se bode ta greh biti kakor povalena zid, ktera se je vsadila v najvišem kraji, v kterem je prekratno prešlo trup.
Isa.30.14   kakor bi se razbil, kakor se razbije gliniano popelj, ktera se ne zgrabi, tako da se ne bode našla v njem točka, da bi se ogledel ogenj, da bi potegnil ognjeno vode.
Isa.30.15   kajti tako govori gospod gospod, svetac izraelov: ko se boste vračali in ostali, boste se zveličali in zveličal se boste, v slavnih času je krepost vaše. ali vi ne hočete.
Isa.30.16   ali govoriste: " na konje bodemo pobegli; za to bodete bežali, in govorite: " na vsadnih koncih bodemo, za to bodejo vsadnji poganjači vaše.
Isa.30.17   za glas enega pobegó jezerje, in po shajališčih pet pobežate, dokler ostanete kakor več na kraji na gori, in kakor več na bregu.
Isa.30.18   zatorej ostane gospod, da vam se smiluje, in za to se bo povzdignil, da vam se smiluje, ker gospod je bog sodbe; blagor vsem, kateri se pričajo v njem!
Isa.30.19   ker ljudstvo, kteri prebiva v sijonu, živi v jeruzalemu, ne plačeš; pomiluje se za mene, za glas vikovanja tvojega, ko te bode uslišal.
Isa.30.20   in dal vam bode gospod kruh stiske in vode žalosti; in sovražniki tvoji se ne najdejo več, nego oči tvoje vidijo učitelje svoje.
Isa.30.21   in uših tvoji bodo slišali besedo za teboj, govoreč: to je pot, pojdite po njem, ko boste bili napravo ali levo.
Isa.30.22   in izpolniš sè sè svojimi sodiščih maličnih in izpolnjačih idočine; in razsiliš jih, kakor polne vode, in ti bi jim rekel:
Isa.30.23   in on bode dajal dozhd za seme tvoje, ktero si sedil zemljo, in kruh polja zemlje tvoje bode plašena in plašena; in storil bode stoke tvoje v teh dnevih zelenih kraja.
Isa.30.24   in goveda in goveda, kteri so delali zemljo, bodo jesti plečo, ktera se je mogočilo v ječo, ktera se je podelala.
Isa.30.25   in na vseh visokih krajih in na vseh visokih bregakh, vode prošle, v dan veliko pogubljenja, kedar padó veže.
Isa.30.26   in svetlobo mjesec bode kakor svetlobo solnčnega, in svetlobo solnčnega bode sedmokratno, kakor svetlo sedmero dnî, v dan, v katerem bode izpolnil gospod razlomljenje svojega ljudstva, in ozdravil bode bolezni plači svoje.
Isa.30.27   glej, ime gospodovo gre od vrednega, razpaljen se gnjev njegov, in prekrasna slavo; ustne njegove je polna jeze, in jezik njegov je kakor ognjeno oganj.
Isa.30.28   in duh njegov je kakor potok v dolini, ktera bode prišlo do vrat, da izpolnjuje narodi v razlomljenje krivičnosti, in izpolnjeval jih bode meč, in vzeme jih pred obličjem.
Isa.30.29   vi boste neprestano veseli, kakor za praznika blagdanja; in veselje, kakor da se veselí veseli, da vnidejo v goro gospodovo, k bogu izraelovemu.
Isa.30.30   in gospod bode slišal ozlobljenje glasu svoja, in pokazati obličjo roko svojega z jezikom in ječem, da se požre v ječji in v ječem, in v ječo.
Isa.30.31   ker za glas gospodovo poginejo assur, ko jih bode udaril.
Isa.30.32   in zgodí se, da bode na vso strani, katero je imel pomoč, katero ga bode pomagal, z vrbami in citarami, in bojoč se boje zoper njega.
Isa.30.33   ker pred kraljem je pripravljen toliko vrednega, in za kraljestvo je pripravljeno, globočino, moč in drvo veliko; obličje gospodovo kakor dolina sirčnega je razpalena.
Isa.31.1    gorjé tistih, kteri so pošli v egipet za pomoč, in zaupajo se na konje, in so zaupali na kolesnice, ker so mnogo, in na konje, ker so veliko množico; ali ne gledajo se na svetega izraelova, in ne iščejo gospoda.
Isa.31.2    ali on je mudar, in pripelje hudo, in besedo njegovo se ne odvrne; in vstaja se na hišo hudobnih, in zoper hudočnost krivičnih.
Isa.31.3    egipčani so ljudjé, a ne boga; njih konj so meso, in ne moč; gospod pa stegne na njih roko, in pomagači se pomagajo, in vkup poginejo.
Isa.31.4    ker tako mi je rekel gospod: kakor se kaže lav ali lavič na lovi svoji, ko se je zgrabil proti njej, dokler se ne izpolnjuje gori za glas svoj, in se ne zgrabi, tako gospod, gospod nad vojskama, snide, da bi vojskoval na gori sijonsko in na gore njegovo.
Isa.31.5    kakor ptični ptice, tako bode gospod, bog vojska jeruzalema, bodi izpeljal, ohranil in rešil.
Isa.31.6    vračajte se, vi, kateri ste storili krivico in krivičnega.
Isa.31.7    kajti v tem dan bodejo odločili ljudjé svoje srebrne in zlatne roke, katere so napravili roke svoje.
Isa.31.8    in assur bode padl, ali ne človek meč, in meč človeka ga požre; in bežal bode ne pred mečem, in mladenci njegovi bodejo postani.
Isa.31.9    in skala će se oglasti kakor več, in obličji njegovi bodo strašni, govori gospod, katerega je blaga v sionu, in v jeruzalemu prebivališče.
Isa.32.1    glej, kralj kraljuje pravično, in véliki bodo vladali za sodbo.
Isa.32.2    in ta človek bode kakor skrivnik pred obličjem svojimi, in kakor skrivač od močnega vode, kakor rečena reke v žalosti v sužnji deželi.
Isa.32.3    obličje človeških ne bode več, in oših uših bodejo poslušati.
Isa.32.4    in srce tistih, kteri so nedužni, spoznajo, in jezične jezik bodo močno govoriti.
Isa.32.5    nerozumnik ne bo bil več postavljen, in krivičnega se ne bo več rečeno.
Isa.32.6    kajti neveč govori neveč, in srce njegovo deluje krivico, da bi delal krivico, in govori krivico zoper gospoda, da pogubi duše gladnih in izpolnjeval žalost.
Isa.32.7    in sovražniki so hudobni, krivično se pravi, da pogubi ubogih v pravičnih besedah, ko govori siromaši v sodbi.
Isa.32.8    a tistega, kteri je blagovoljen, razmislije se, in v času je v času.
Isa.32.9    žene bogaté, vstajte, poslušajte glas moj, hiti nedužni, poslušajte besede moje.
Isa.32.10   v vrednih dnevih boste se sporočili v žalosti, v žalosti, ker izpolnilo je vinograd, nič ne bo prišlo.
Isa.32.11   vstanite, žalostni, bodite žalostni, oblečite se, oblečite se, oblečite se v vretih.
Isa.32.12   plačite se za preroke, za poželenje poželenja, po vinogradnih vinogradnih.
Isa.32.13   za zemljo ljudstva mojega prihaja trnje in trnja, in v vseh hiših hiših, v mesto veselja.
Isa.32.14   ker šator je ostavljen, potegljeno mesto, in vekomaj prebivališče bodejo odpuščanje vekomaj do vekomaj, veselje osličnih oslica, pastih pastih.
Isa.32.15   dokler ne pride na vas duh od viših, in pustinja bode postal v sad, in sad se ne vzeme v leso.
Isa.32.16   in sodba bode prebivala v puščavi, in pravica bo prebivala v kraji.
Isa.32.17   in delo pravičnega bode mir, in pravičnost pravičnosti pokoja in zaupanje do vekomaj.
Isa.32.18   in narod moj bode prebival v mestu miru, v žalostih prebivališčih, in v prebivališčih prebivališče.
Isa.32.19   ali postane grad, da bi prešlo na vas, in grad, kteri prebiva v lastih, ostanejo v deželi.
Isa.32.20   blagor njim, kteri se sejate po vseh vodah, kateri počiva vola in osel.
Isa.33.1    gorjé za pogubljenja, katero ne delaš pogubljenja, in ti, ki si zasramoval, nič ne bodeš postal. ko boš postal pogubljeno, ti boš pogubljen.
Isa.33.2    gospod, usmili se nas, na te smo se zaupali; bodi naša seme v času stiske, in zveličanje naše v času stiske.
Isa.33.3    po glavi strahovanja postopijo ljudstvo; po strahu tvojem razpró se narodi.
Isa.33.4    in zgrabijo se plijen vaša, kakor se zbiraje skakavca, kakor se zbirajo skakavci.
Isa.33.5    gospod je višen, ker prebiva v viših; napolnil se je sijonom sodbo in pravičnost.
Isa.33.6    in prebivališče tvoje bode več, moč in znanje, modrost in znanje; strah gospoda je blago njegovo.
Isa.33.7    glej, v strahu svojem bodejo se se strašati; in oznanjači miru jokajo gorljivo.
Isa.33.8    puščavali so puti, prešla je puta poganja; naredil je zaveze, naredil je zaveze, nič ne skriva ljudî.
Isa.33.9    napolnil se je zemlja, osramotil se je libanon, zasramita se, podobo je saron, spustilo se bode galileja in karmil.
Isa.33.10   sedaj bodem vstal, govori gospod; sedaj bodem proslavljen, sedaj se bodem vzdignil.
Isa.33.11   neprestano boste podložni, razločeni boste; duša vaša je oganj, da vas požre.
Isa.33.12   in pogani bodo kakor izgubljeni narodi, kakor kačne trnja, kakor ognjeni trnje.
Isa.33.13   poslušajte daleč, kar sem storil; spoznajte, bližniki, moč mojo.
Isa.33.14   preklonili so se krivični v sijonu, trepet bode prejel krivičnih: kdo bi vam govoril, da se ognjem razpalja? kdo bi vam okazal vekomaj ognjem?
Isa.33.15   kdor hodi v pravici in govori pravico, po putu, ki sovražuje krivičnost in krivičnost, in vzeme svoje roke od daritve; zgrabi uho svoje, da ne sluša krivičnega krivičnega, da ne vidi krivičnost;
Isa.33.16   on bode prebival v viših, pečinji skale njegovo; kruh mu se bo dajal, in voda mu je čisto.
Isa.33.17   oči svoje gledajo po slave, oči svoje vidijo daleč zemljo.
Isa.33.18   duša vaša bode pokazala strah: kje je pismarja? kje je skrivnik? kje je ten, ki teče roke?
Isa.33.19   ne vidiš več ljudstva, ljudstva, katerega se ne boš spoznal, ljudstvo, katerega se ne more razumiti, ljudstvo prezirogo, in nikogar, kdor ga razumije.
Isa.33.20   pogledaj sijonu, grad blaginja naših; oči tvoje vidijo jeruzalem, prebivališče, prebivališče, prebivališče, ktero se ne bode prešljeno, in kopav njene nič ne zavrhne.
Isa.33.21   ker veliko ime bode za vas gospod, mesto, na katerim je mesto reke in rekove, ne hodi po tej poti, ne hodi ladjo ladjo.
Isa.33.22   ker gospod je sodnik naš, gospod je sodnik naš, gospod je kralj naš; on nas bo zveličal.
Isa.33.23   izpolnjevali so štiri tvoji, ne mogočejo mreže tvoje, ne povzdignejo mrežo, tako da se prepira razgrabljenje, in hromi bodo pregrabili plijen.
Isa.33.24   in nič naj ne reče: trud sem! " ljudstvo, kteri prebiva v njih, odpustí krivico.
Isa.34.1    pridite, narodi, in poslušajte, narodi; poslušajte, zemljo, in vse, kar je v njem, svet in vse, kar je v njem.
Isa.34.2    ker gnjev gospodov je na vseh narodih, in jezik je na vse njih broj; pogubil jih je, predal jih je na zakoljenje.
Isa.34.3    in pobijenji njih bodejo vrženi, in mrtvi njih bodejo popeljali; in gore so se prekrasili od njih krvi.
Isa.34.4    potegne se nebo kakor knjiga, in vse zvezde njegovo bodejo kakor knjiga; kakor list iz vinograda, kakor padajo list smokve.
Isa.34.5    ker se je napolnil meč moj na nebesih; glej, na edom snide, in na ljudstvo, ktero se bode pogubil s sodbo.
Isa.34.6    meč gospodov je napolnil krvi, napolnil se je od tuka kozlov in kozlov, od tuka kozlov in kozlov; ker žrtva je gospodu v vasoru, in velika zaklano v zemlji edomskoj.
Isa.34.7    in vsadi so s njimi polni, in telci in boki; in zemlja njih se bo prepila od krvi, in sè seboj se bode napolnil.
Isa.34.8    kajti dan za sodbo gospodovo, in leto zaplata za pravičnost sionu.
Isa.34.9    in potoki njegovi se obrne v pič, in zemlja njena v puščavo; in zemlja njeno bode razpalena kakor pič.
Isa.34.10   noč in dan ne bi se ugasila, v vekomaj se bo diže dim njena; od koljena do koljena bode zpustošeno, v vekomaj ni v vekomaj.
Isa.34.11   in v njem bodejo prebivali pelica in pelje, in pelje in vrbe bodejo prebivali v njej; in vrgel se bo na njo šeljavo v puščavi, in razložnik izhodi v njej.
Isa.34.12   poglavarji njeni bodejo nič, da bi bilo kralj, in vsi véliki njegovi ostanejo v pogubljenje.
Isa.34.13   in v njenih miših zasedi trnja in trnja, in v tvrdostih njenih; in prebivališče će biti prebivališče, šator strupla.
Isa.34.14   in zgrabijo se hudične hudičev, in zgrabijo se drugega za drugega; tam bodejo počivali hiši, in našli so jim odpočinutje.
Isa.34.15   tam sè sè sè sè sè sè sè sè svojimi jezičami, in hranijo se, in tam bodejo vsadili eden drugega.
Isa.34.16   iščajte število, in ničesar od njih ne poginja, drugega od njih ne poginja; ker zapovedal jim je gospod, in duh njegov jih zbere.
Isa.34.17   in on jim je vrnil zhrebijo, in roka mu je razdilo, da bode pasel; vekomaj boste zavladili v njem; v rodom rodov prebivajo na njem.
Isa.35.1    puščal se bode pustinja in žedel; razveselit se bode pustinja, in prošla se kakor lilija.
Isa.35.2    in razveselit se bode in klical se bode, in veselil se bode slava libanske, in slava libanske, in slavo karmela in saron; gledajo slavo gospodovo in slavo boga svojega.
Isa.35.3    podložite se mogočne roke, in rodite razslabljeni.
Isa.35.4    govorite žalostnim srcem: bodite silni, ne bojte se; glej, bog naš je pravičnost, odplata; on pride, in reši nas.
Isa.35.5    tedaj se otvorijo oči slepcev, in uših uho bodo slišali.
Isa.35.6    tedaj se postane hromi kakor jezik, in jezika jezik bode prepeval; ker vode v puščavi razdrjajo, in potoki v puščavi.
Isa.35.7    in opustošena deželo bode v jezero, in v žalosti deželo izpolnjeno vode; v deželi živičim, v katerim prebivajo, bode v časlih krajih.
Isa.35.8    in tam bode prišen put, in naj se imenuje put svetega; ne bo tam prešlo nečist, in nekteri, kteri so hodili po njej, ne bodo zabludili.
Isa.35.9    lav ne bode tam, in zvijače zvijače ne pride na njo, in tam se ne bode našla, nego bodejo šli izkušani.
Isa.35.10   in sovražniki gospoda se bodejo vračali, in prišli bodo v sijonu s radostjo, in veselje večno bode na glavi svojem; veselje in radost jih bode pridobil, in žalost in žalost bode pobežala.
Isa.36.1    v četrnaestim leto kraljestva ezekijo pride sanherib, kralj asirski, zoper vse ukrepenje judejske, in zgrabi jih.
Isa.36.2    in poslal je asirija kralj asirskega iz lakiše v jeruzalem k kralju ezekiji z močnim vojskem; in postavil je pri vodnjej vodovi gorčine, kteri je na poti lahovega polja.
Isa.36.3    in pride k njemu eljakim, sin hilkijo, nadzornik, in sebna pismarja, in joah, sin asafov, kroničnik.
Isa.36.4    in veličastnik jim reče: povejte ezekiji: tako govori véliki kralj, kralj asirski: kaj si zaupanja?
Isa.36.5    govoriš: v besedi, v besedi in besedi bodejo podložni; v čem si se pričal, da si se neposlušno zoper mene?
Isa.36.6    glej, ti si se zaupano na težko zdrobljeno kvišku, na egipet; kdor se pretvori na njo, vnide v roko njegovo; tako je faraon, kralj egipetski, za vsak, kteri se na njem nadejajo.
Isa.36.7    če govorite gospodu, bogu našemu, pravim:
Isa.36.8    in sedaj se bojte z gospodarjem svojim, kraljem asirijskemu, in dam vam dve tisíce konja, če možete dati vsadnice na njih.
Isa.36.9    in kako moreš se vračati na obličje enega mogočnega gospodarja svojega? ti, ki se zaupaš v egiptu, na konje in vsadnici?
Isa.36.10   in sedaj, da sem brez gospoda prišel na to kraj, da bi se obpelil.
Isa.36.11   in eljakim in šebna in joah rekó jošaku: govori svojim hlapcem aramejski, ker mi razumijemo; in ne govori z nami po-judi v ušesa ljudî, kteri je na zidu.
Isa.36.12   pa jim reče rabsak: ali me je gospodar moj poslal, da govorim te besede? ali ne k ljudém, kteri so sedeli na zid, da jedu svojo prvo in pijo svoje svoje z vami?
Isa.36.13   tedaj stopi rabsak, in kliče z glasom velikim po judeji, in reče: poslušajte besede vélikega kralja, kralja asirijskoga.
Isa.36.14   tako govori kralj: naj vas ezekija ne prevodi, ker vas ne bo mogovalo izpeliti.
Isa.36.15   in naj vam ezekija ne govori, da bi vas gospod rešil, in ta mesto ne bo predan v roke kralja asirijskega.
Isa.36.16   ne poslušajte ezekijo; ker tako govori kralj asirski: pojdite, blagoslavljajte se pri meni, in pojdite k meni, in jedite vsak vinograd svoj in smokve svoje, in pijte vsak vode iz roke svoje,
Isa.36.17   dokler ne pridem in vas vzemem v zemljo, kakor je zemlja vaša, zemljo žito in vina, zemljo in vinograda.
Isa.36.18   naj vas ezekija ne prevodi, govoreč: gospod bode vas rešil. jeli so mogli bozhi ljudski bozhi rešil deželo svoje iz roke kralja asirijskega?
Isa.36.19   kje so bog hamata in arpada? kje so bog sefarvajimov? jeli so izpelili samariju iz moči moje?
Isa.36.20   kdo je od vseh bogov tega narodov, kteri je rešil zemljo svoje iz moči moje, da bi gospod rešil jeruzalema iz roke moje?
Isa.36.21   in molčali so, in nihče mu ni odgovarjal besedo, ker je bil kralj ukazal, da se nikogar ne odgovore.
Isa.36.22   in elijakim, sin hilkijo, upravičnik dvora, in pisar sebna, in joah, sin asafov, pisarnik, pridejo k ezekiji oblečeni oblačilom, in oznanjevali mu so besedo rabsaka.
Isa.37.1    in zgodí se, ko je slišal kralj ezekija, razdra oblačila svoje, in obleče se vretijo, in vnide v dom gospodov.
Isa.37.2    in poslal elijakima upravičnika, in šebna pismarja, in starešine svećeničkih, oblečeni v vretih, k izaiji, sinu amosovu, proroku.
Isa.37.3    in rekó mu: tako govori ezekija: dan nadloge in sramotu in sramotu je ta dan; kajti sinovi so prišli k roditovi, ali moč ne ima roditi.
Isa.37.4    bodi li slišal gospod, bog tvoj, besede rabšakega, katerega je poslal kralj asirski, da bi ponosil boga živoga, in za voljo besede, ktere je slišal gospod, bog tvoj, da bo molil za tiste, kteri so ostali.
Isa.37.5    in ko so prišli sluge kralja izajo k izaiji,
Isa.37.6    in reče jim izaija: tako pravite gospodarju vašemu: tako govori gospod: ne boj se besede, ktere si slišal, s kterim so me sramotili poslanci kralja asirijskega.
Isa.37.7    glej, jaz bodem dal v njega duha, in on bode slišal zvesto, in vrne se v svoj kraj; in jaz bodem pogubil mečem v deželi svojem.
Isa.37.8    in vrgel se rabsake, in pride, da je zgrabil kralja asirijskega, ker je slišal, da je prišlo.
Isa.37.9    tedaj izide tirka, kralj etiopijski, da ga zasedi; in slišavši to, zopet pošlje poslance k ezekiji, govoreč:
Isa.37.10   tako govorite ezekiji, kralju judejskom: ne preklinjaj te bog tvoj, na katerega si se pričal, govoreč: jeruzalem se ne bo predan v roko kraljestva asirijskega.
Isa.37.11   ti nisi slišal, kaj so storili kralji asirijske vse zemljo, kakor so izgubili?
Isa.37.12   jeli so jih izpelili bozi narodov, ktere so pogubili očetje moji: gozan, in haran, in resef, in eden, kteri so v telassar?
Isa.37.13   kjer je kralj hamata, in kralj arpad, in kralj mesta sefarvajimova, henez in ivanja?
Isa.37.14   in zače ezekija pismo od angelov, in otvori je pred gospodom.
Isa.37.15   in molil se je ezekija gospodu, govoreč:
Isa.37.16   gospod nad vojskama, bog izraelov, kateri sedi na kerubih, ti si bog enega od vseh kraljestva sveta; ti si napravil nebesa in zemljo.
Isa.37.17   poslušaj, gospod, pogledaj, in pogledaj besede, ktere je poslal sanherib, da bi sramovali boga živega.
Isa.37.18   resnično je, da so razpustili kralji asirski ves svet in njih deželo;
Isa.37.19   in vrgli so njih kumire v ognjem; ker niso bogovi, nego dela rok človeške, drvo in kamen; in pogubili so jih.
Isa.37.20   ti pa, gospod, bog naš, reši nas iz roke njegove, da spoznajo vse kraljestvo zemlje, da si ti bog sam.
Isa.37.21   in poslal je izaija, sin amosov, k ezekiji, in reče: tako govori gospod, bog izraelov: za to si me molil za sennacherib, kralja asirijskega.
Isa.37.22   to je beseda, ktero je govoril gospod o njem: prezri te, sramoti se ti devica, dcera sijonska; na tebe povrne glava jeruzalemska.
Isa.37.23   kogar si sramotil in zasramoval? in zoper koga si povzdignil glas svoj, in povzdignil si oči visoko? proti svetemu izraelovu!
Isa.37.24   po glastih svojih si sraminil gospoda, in rekel si: z množico kolesnits svojega sem prišel na visoko gorje visoke, do kraja libanske; in odsekal sem visoko cedrove njegove, najbolje cedrove njegove, in vnidem do najvišjega kraja njegovega kraja.
Isa.37.25   in položil sem roke, in napolnil sem vode, in vse sodišče vode.
Isa.37.26   ne si li slišal, da je še več, kar sem storil, od drevnih dnî sem razdražil; a sedaj sem videl, da boš razpustošil ljudstvo krepko in prebivajoč v krepkih mestakh.
Isa.37.27   povzdignil sem roke svoje, in izsodili so se; in kakor trava je kakor trava, ktera seče na dastih in kakor bolezni.
Isa.37.28   glej, kako si počival, ko si izšel, ko si hodil, in ko vnideš zoper mene.
Isa.37.29   ker za voljo sovražnikov tvojih zoper mene, in zasramovanje tvoje je prišlo k meni, zaklad svoj bodem v noge tvoje, in meč na ustne tvoje, in odvrnil te bom po poti, po kterem si prišel.
Isa.37.30   a to ti bode znamenje: od tega leta boš jedel to, kar je ročeno, in drugi leto to, kar je ostal; a v tretji leto sejte in žnite, in sadite vinogradniki, in jedite njih sadú.
Isa.37.31   in rešitelji v judeji, kteri ostanejo v judeji, potegne korenje nič, in bodo postali seme najvišem.
Isa.37.32   kajti iz jeruzalema bodejo izšli ostali, in tisti, kteri bodejo spasili iz gore sijonske; zelja gospoda nad vojskama to bo storil.
Isa.37.33   za to tako govori gospod za kraljestvo asirijskega: ne bo prišel v to mesto, in ne bode pripeljal strela v njo, in ne vrhne zoper njega štipa, in ne bode obličil zoper njo.
Isa.37.34   ali po poti, po kterem je prišel, povrne se, govori gospod.
Isa.37.35   ker bodem za voljo mene in za voljo davida, svojega hlapca, za voljo mene in za voljo davida, otroka svojega.
Isa.37.36   in izšel je angelj gospodov, in pobil je iz asirijskega obeta sto osamdeset in pet tisoč; in vstali so jutro jutro, in glej, da so vsi mrtvi telesa.
Isa.37.37   in povrne se, in odide kralj asirski, in odide v ninive.
Isa.37.38   in ko je molil v hiši svoji boga nisroka, udarili so ga adramelek in sareser, sinovi njegovi, mečem, in pobegli so se v ararat. in zakraljeval se je vmesto njega sin njegov esar-haddon.
Isa.38.1    in zgodí se v tem času ezekija smrti; in pride k njemu izaija, sin amosov, prerok, in reče mu: tako govori gospod: naredi hišo tvojo, ker boš umrl, in ne boš živel.
Isa.38.2    in odvrne ezekija obličje svoje k zidu, in molil se je gospodu.
Isa.38.3    in reče: gospod, spomeni se, gospod, da sem hodil pred teboj po resnici in v resničnom srcu, in delal sem to, kar je dobro v tvojim očích. in zaplakal je ezekija veliko plač.
Isa.38.4    in stalo se je beseda gospodovo izaiji, govoreč:
Isa.38.5    pojdi in reci ezekiji: tako govori gospod, bog davida, očeta tvojega: slišal sem molitvu tvojo, videl sem sleze tvoje; glej, pridružim do časa tvojega petnaest let.
Isa.38.6    in iz ruki kralja asirskega rešim te in to mesto, in sovražim te z tem mestom.
Isa.38.7    a to ti bode znamenje od gospoda, da bo gospod storil to, kar je rekel:
Isa.38.8    glej, sè stopinami stupenih, katere je prišlo solnce, po deset stupenih, po deset stupenih. in zašla se je solnce deset stupov po stupenih, po kterim je bila snila.
Isa.38.9    pismo ezekijo, kralja judejskega, ko se je ozdravil in ozdravil od bolesti svoje.
Isa.38.10   jaz sem rekel v veličastnosti svojih dnî: v vratih grobov bodem ostavljal rešnje moje.
Isa.38.11   rekel sem, da ne bodem videl gospoda, gospoda življenja na zemlji; nič več ne bodem videl ljudî.
Isa.38.12   življenje moje je potegla, in odšla se je od mene, kakor šator prebivališče; razložil si moč mojo, kakor moč, da se skriva v dan mogočnega.
Isa.38.13   noter do jutra, kakor l'vov je razbil vse kosti moje; od dné do noč sem se skril.
Isa.38.14   kakor morjač, kakor moč, tako kličem, kakor golubica; čakalo so oči moje, da gledam na višavo, o gospod, da si me osvobodil.
Isa.38.15   in ohranil mi je bolje duše moje.
Isa.38.16   gospod, za nje se je oznanjeno, in ti si si obudil mojo noč, in preživel sem se živi.
Isa.38.17   ker ti si naredil dušo mojo, da se ne pogubi, in zavrgel si za menoj vse krivice moje.
Isa.38.18   ker sheol te ne hvalí, tudi smrt te ne blagoslavljajo; tudi, kteri so v podzemlji, ne hodijo na milosti svoje.
Isa.38.19   živi, živi, blagoslavljajo te, kakor jaz danes; otrok naj oznanjuje otrokom tvojo pravico.
Isa.38.20   gospod, ti me boš zveličal, in vsi dnevi življenja moje bodejo zapjevali pred hišo gospoda. "
Isa.38.21   in reče izaija: vzemó smokve smokve, in položi ga na plač, da bi ozdravel.
Isa.38.22   in reče ezekija: to je znamenje, da bom prišel v hišo gospodovo?
Isa.39.1    v to čas poslal merodak baladan, sin baladanov, kralj babilonski, pisma in darove ezekiji, ker je slišal, da je bil bolel, in ozdravil je.
Isa.39.2    in radoval jim je ezekija veliko veselje, in pokazal jim je svoje tesnice, srebro in zlato, in kadilo, in duhovnice, in vse vekomaj njegove, in vse, kar je bilo v njegovih pokladnih; in nič ni bilo, kar jim se ni pokazal ezekija v hiši svojem.
Isa.39.3    tedaj pride prorok izaija k kralju ezekiji, in reče mu: kaj pravijo ti ljudje, in odkod so prišli k tebi? in ezekija reče: iz daleč zemlje so prišli k meni iz babilona.
Isa.39.4    in reče izaija: kaj so videli v hiši svojem? in ezekija reče: videli so vse, kar je v mojo hiši; nič ni bilo v sokladih mojih, kar sem ni dal.
Isa.39.5    in izaija reče izaji: poslušaj besedo gospoda nad vojskama:
Isa.39.6    glej, dnevi pridejo, govori gospod, da bodo vzeli vse, kar je v domu tvojem, in kar so sodili očetje tvoji do današnjega dné, ne ostanejo ničesar, reče gospod.
Isa.39.7    in od otrokov svojih, katerih si se rodil, ponesó, in delajo dvorce v hiši kralja babilonskega.
Isa.39.8    in ezekija reče izaiji: dobro je besedo gospoda, katero je govoril. in reče ezekija: mir in pravičnost bode v dnevih mojih.
Isa.40.1    opominjajte, opominjajte ljudstvo moje, govori bog vaš.
Isa.40.2    govorite v srce jeruzalema, in oznanjajte mu, da je izpolnula krivico njeno, da je postala krivica njeno; ker je izjel iz roke gospodovo dvojno za vse grehe svoje.
Isa.40.3    glas vpijočega v puščavi: pripravite pot gospodu, pripravljajte stezke bogu našemu.
Isa.40.4    vsi dolini naj se izpolnijo, in vsako goro in visoko naj se ponižuje; in povrne naj se v ravno ravno;
Isa.40.5    in pokazal se bode slava gospodova, in zgleda vse meso; kajti gospod je govoril.
Isa.40.6    glas se pravi: kliči! in rekel sem: kaj bom kličal? vse meso je travo, in vsako slava človeka kakor tsvet travo.
Isa.40.7    prošla je trava, in prošla je tvar.
Isa.40.8    čakalo je hrana v veke, pa beseda boga našega ostaje vekomaj.
Isa.40.9    na visoko gori sedi, ti, ki oznanjuješ evangelj sijonu! povzdigni s moč glas svoj, ti, kteri oznanjuješ evangelj jeruzalemu! povzdigni se, ne boj se! reci judejskim gradovima: glej, bog vaš!
Isa.40.10   glej, gospod gospod pride z moč, in brak njegov bode gospodoval; glej, plačilo njegovo z njim, in delo njegovo pred njim.
Isa.40.11   kakor pastir bode pasti ovce svoje, in roke svoje zbira jaganjače, in v žarji svojem bode popravljal jaganjače, in obročil jih je v žalostih.
Isa.40.12   kdo je izmjeril vode z rukami svojimi, in nebesa za peč, in vsadil je zemljo pič? kdo je postavil gore po pečati, in bregove za veselo?
Isa.40.13   kdo je spoznal dušo gospodovo, in kdo je njegov sovetnik, kteri ga je učil?
Isa.40.14   k komu se je sovetil, da ga poučuje? in kdo mu je pokazal pravico, in kdo mu je pokazal postavo razumu?
Isa.40.15   glej, narodi so kakor vekomaj od kraja, in kakor več za jesto se vpijejo. glej, prepevajoč kakor krop, on je prepeval.
Isa.40.16   in libanon nič ne postane za žrtvovanje, in zveri njegove ne dostavljajo za žrtvu paljenicu.
Isa.40.17   vsi narodi so mu za ničesar, kakor ni ničesar, in v ničesar se niso imeli.
Isa.40.18   komu bi bili podobili gospoda, in s kakošno podobo ga boste podobili?
Isa.40.19   hlapnik je napravil podobo, in zlatnik ga obleče zlatom, in popravlja ga zlatna podobo.
Isa.40.20   čakal nedrevega razloča drevega, in razumnik išče razumnega, kako bi postopil obraz, da se ne potrese.
Isa.40.21   ali ne veste? niste li slišali? ali vam ni bilo oznanjeno od začetka? niste li znali osnove zemlje?
Isa.40.22   on, kteri je prebival po kraji zemlje, in prebivališci njegovi so kakor skakavci; postavil je nebesa kakor zeleno, in razložil ga kakor šator, da prebiva.
Isa.40.23   kateri daje vojske v nič, in pravične dela zemlje za ničesar.
Isa.40.24   ko se ne sedijo, ne sadijo se, ne pokorenilo se je v zemljo njih korenina, in kaže na njih, in posodili so se; in viče jih povzdigne kakor pelje.
Isa.40.25   čemu bi me torej podobili, da sem me podoben? govori sveti.
Isa.40.26   podignite oči svoje na visoko, in pogledajte: kdo je to pokazal? kateri je izpeljal ljudstvo svoje po broj; vse se imenuje po imenu, ker je veliko slavo in moč moč; ničesar se ne osramotí.
Isa.40.27   za to ti govoriš, jakove, in ti, izrael, govoriš: " pot moja je skrita pred bogom, in bog moj je odhodil sodbo mojo?
Isa.40.28   ne znaš li, če si ni slišal, bog večni, gospod, kateri je stvaril kraja zemlje, ne ogladuje, ne poteče; misli mu je misli.
Isa.40.29   izdajal jim je silno moč, in nedužnemu silno moč.
Isa.40.30   mladeniči se ohranijo, in mladeniči, in mladeniči poginejo.
Isa.40.31   a tisti, kteri čakajo gospoda, prepečajo krepost; kričejo kakor orel, potečejo, in ne preplačajo; pojdejo, in ne bodejo gladovali.
Isa.41.1    obračajte se pri meni, ostrovi; véliki bodejo premenili moč; naj se približajo in govoré, vkup naj oznanjajo sodbo.
Isa.41.2    kdo je obudil od vzhoda pravičnega, kateri ga je poklical po nogam njegovem? kdo ga dá poganom, in postavil ga je kralje, da bi jim dal meč v zemljo, in kakor stopa, ktera se skriva v luči.
Isa.41.3    preganjal jih je, prešla je v miru put, po kterem se ne stopi noge njegove.
Isa.41.4    kdo je to delal in storil? poklical je od vekomaj rodove: jaz sem gospod prvi, in med seboj sem jaz.
Isa.41.5    gledali so narodi, in uplašili se so kraja zemlje; pristopijo, in pridejo.
Isa.41.6    vsadili so eden drugemu, in bratu svojemu: pomoč!
Isa.41.7    močnik je pomagal lačnika, in kovač, kteri je udaril s petom, pravi: " dobro je ", in pravi: " dobro je! " in premogočejo ga v lahovih, da se ne dvigó.
Isa.41.8    ti pa, izrael, otrok moj, jakob, katerega sem izvolil, seme abrahama, katerega je ljubil.
Isa.41.9    katerega si vzel od kraja zemlje, in poklical te sem iz krajskih kraja, in ti sem rekel: " ti si moj hlapec, izbral sem te, in nisem te odpustil.
Isa.41.10   ne boj se, ker sem s teboj; ne boj se, ker jaz sem bog tvoj; pomagal sem te, in pomagal te bodem, in hodil sem te desno pravičnega desnice moje.
Isa.41.11   glej, zasramiti se in posramijo vsi sovražniki tvoji; sovražniki tvoji bodo kakor nič, in poginejo vsi sovražniki tvoji.
Isa.41.12   iščeš jih, in ne najdeš jih; sovražniki tvoji bodo kakor nič, in nič ne bo, kteri se zoper tebe bodejo.
Isa.41.13   ker jaz sem gospod, bog tvoj, ki prebiva za desno tvojo, kteri ti pravi: ne boj se!
Isa.41.14   ti, jakov, malen je izrael; jaz sem te pomagal, govori bog, izkupitel tvoj, izrael.
Isa.41.15   glej, jaz te sem napravil kakor nove vrč nove, nove prišnjave; in pomoljaš gore, in razdrjaš, in širi, kakor drevo, postaviš.
Isa.41.16   razsiješ jih, in veter jih bode prevzel, in višica jih razpr; ti pa se veseliš v svetišči izraelovem, in radujejo se.
Isa.41.17   siromaši in siromaši iščejo vode, in ne bode; jezik njihov je izsušen iz žeđi; jaz gospod, jaz jih bodem uslišal, jaz, bog izraelov, ne pustim jih.
Isa.41.18   otvoril bodem reke na gore, istochniki sredi polnih polja; pustel bodem puščavo v jezero, in žalost deželo v vodomaj.
Isa.41.19   položil bodem v morje cedrovo, in cedrovo, in mirno, in cedrovo, in cedrovo.
Isa.41.20   da vidijo in spoznajo, in spoznajo, in spoznajo, da je ruka gospodova to storil, in sveti izraelski je storil.
Isa.41.21   približite se sodbe svoje, govori gospod, približite se besede svoje, govori kralj jakobov.
Isa.41.22   naj se približajo, in oznanjajo nam, kar se bode zgodilo; oznanjajte, kaj je prvo, da spoznavamo, in spoznavamo, kar je za tem, in povejte nam to, kar je došlo.
Isa.41.23   oznanjajte, kar se bo nazaj prišlo, da spoznemo, da ste bogovi; delajte dobro in dobro, da se čudemo in vidim.
Isa.41.24   glej, vi ste nekaj, in delo vaše je nič; merzost vas izbere.
Isa.41.25   jaz sem obudil tega, kteri je od sever, in od izhoda solnce imenuje ime moje; zgrabijo poglavarje kakor luč, in kakor trnjač popiraje luč.
Isa.41.26   kdo bi oznanjal od početka, da spoznamo, in kar je prvi, da rečemo, da je resnično; nič ni, kteri bi govoril, nič ni, kteri bi poslušal besede vaše.
Isa.41.27   početku sijonu bom dal, in jeruzalem bom povzdigoval po putu.
Isa.41.28   glej, gledal sem, in nima nikogar, kteri bi oznanjal, in da jih popitam, da bi mi odgovali.
Isa.41.29   ker so, kteri vas delajo, prazni so, kteri vas zabludijo.
Isa.42.1    glej, otrok moj, ki ga povzdignem, izvoljenec moj, v katerega je sprejel duša moja; dal sem duh svoj na njega; sodbo bode izpeljal narodima.
Isa.42.2    ne kliče, ne pazi, in ne čuje na ulici glas njegov.
Isa.42.3    trost razlomljenega ne razdrí, in leničega lina ne bode ugasil; za resnico bode izpeljal sodbo.
Isa.42.4    ne osramotí se, in ne oslobodi, dokler ne bode postavil sodbo na zemlji; in na njegovo ime hodijo narodi.
Isa.42.5    tako govori gospod bog, ki je stvoril nebesa in izročil je, kteri je utrdil zemljo in to, kar je na njej, in daje duhu ljudstvu, kteri je na njem, in duha njim, ki so po njem hodili:
Isa.42.6    jaz, gospod, te sem poklical v pravici, in zgrabil te bodem za roko, in postavil te bom, in postavil te za zavezo ljudstva, za svetlost poganov,
Isa.42.7    da otvoriš oči slepca, da izpelja iz okove okove, in iz temnice sedečega v temi.
Isa.42.8    jaz sem gospod, to je ime moje; slavo mojo ne bom dal drugemu, in slave svoje ne bodem dal idolima.
Isa.42.9    glej, kar je od početka, glej, prišlo so, in novo, kar jaz oznanjam, oznanjam vam.
Isa.42.10   hvalite gospodu novo pesem, slavo njegovo od kraja zemlje, ti, kteri sedite v morje, in vse, kar je v njem, ostrovi in prebivališče njih.
Isa.42.11   naj se veselé pustinja in prebivališče njene, prebivališče, in kteri prebivajo kidar; radujte se, stanovniki skale, in kličejo od kraja gor.
Isa.42.12   dajajo gospodu slavo, in hvalo njegovo v ostrovih oznanjajo.
Isa.42.13   gospod izide, kakor silnik izide, kakor vojsko bode obudil žalost, in klical se bode v silnosti na sovražnike svoje.
Isa.42.14   čakal sem me, in žaloval sem; čakal sem, kakor roditelja; izpolnjeval sem se, in izsušilo se bodem.
Isa.42.15   in potegnem reke na morje, in reke izsušeno.
Isa.42.16   in pripeljal bom slepca po poti, katerega niso spoznali, in stezke, ktere niso spoznali, postavim jih v svetlost za njih, in krive v ravno ravno; to bodem storil, in nič jih ne pustim.
Isa.42.17   povrnejo se, in sramoti se sramoto ti, ki se upovajo na tesanje, kteri pravijo ličim: vi ste bogi naši.
Isa.42.18   sleči, poslušajte, in slepci, pogledite, da vidite.
Isa.42.19   kdo je slep, razen otrok moj, in gluh, kakor gospodar moj? kdo je slep, kakor oče moj?
Isa.42.20   mnogo vidiš, ali ne gledaš; ušila je ušesa, ali ne slišal.
Isa.42.21   gospod je hotel, da bode pravičen in oznanjal hvalo in oznanjeval.
Isa.42.22   ali to je ljudstvo razgrabljen in razgrabljen; vsi so bili mrežni v šatorih, in skrivali so v temniščih; razgrabljeni so, in nič ni rešil; razgrabljen, in nič, kteri pravi: oddaj!
Isa.42.23   kdo od vas, ki bi to poslušal, posluša, da sliši za prihodnjo?
Isa.42.24   kdo je dal jakobovo v razgrabljenje, in izraela grabiteljem? ne je li gospod, zoper katerega smo grešili? in niso hoteli hoditi po njegovim puših, in niso poslušali zakona njegovega.
Isa.42.25   in izlil je na njih žalost jeze svoja, in sovražnik njih je oslobodil; in ogledovali so ga krugom, ali oni ga niso spoznavali, in niso ga spoznavali.
Isa.43.1    in sedaj tako govori gospod, ki te je stvaril, jakob, kateri te je stvaril, izrael: ne boj se, ker sem te odkupil; imenoval sem te imenom tvojem; ti si moj.
Isa.43.2    ko bodeš prešlo po vodi, s teboj bodem; in reke te ne preplačajo; in ko bodeš prošlo v ognji, ne boš se spalil, in plamen te ne bode spalil.
Isa.43.3    ker jaz sem gospod, bog tvoj, svetac izraelov, spasitel tvoj; premenil sem egiptu za premenjenje tvoje, etiopijo in seba za tebe.
Isa.43.4    ker si bil čast v očích mojih, slaven si, in jaz te ljubim, dajem ljudî za tebe, in ljudstva za glavo tvoje.
Isa.43.5    ne boj se, ker sem s teboj; od vzhoda bom pripeljal seme tvoje, in od zahoda te bodem sobiral.
Isa.43.6    rekel bodem severu: daj, in noter: ne zapuščaj! daj svoje sinove izdaleč, in hčere moje od kraja zemlje,
Isa.43.7    vsak, kteri se je imenoval mojem imenu, katerega sem storil za mojo slavo, ko sem ga naredil in storil.
Isa.43.8    izvedi ljudstvo slepega, kateri ima oči, in gluhi, kateri imajo ušesa.
Isa.43.9    vsi narodi se zberé vkupe, in sobirajo se vsi narodi. kdo od njih bi to povedal? ali to, kar je od početka, kdo bi vam povedal? naj pripeljajo pričanje svoje, da se pravijo, in naj rekó: " resnično! "
Isa.43.10   vi ste moji pričanje, govori gospod, in sluga moj, katerega sem izvolil, da spoznate in verujete, in razumijete, da sem jaz. pred menoj ni bil bog, in po meni ne bode.
Isa.43.11   jaz, jaz sem gospod, in brez mene ni spasitelja.
Isa.43.12   jaz sem oznanjal in oznanjal, oznanjal, in nič tujca ni v vas; vi ste moji pričanje, govori gospod, in jaz sem bog.
Isa.43.13   še od početka, in nič ne bode rešil iz roke mojo; storil bodem, in kdo ga bi odvrnil?
Isa.43.14   tako govori gospod, izkupitel vaš, svetac izraelov: za voljo vas bom pošljal v babilon, in vsadil vse, da so bežali, in kaldejci v ladji.
Isa.43.15   jaz sem gospod, svetac vaš, postavnik izraelov, kralj vaš.
Isa.43.16   tako govori gospod, kteri je dal put na morje, in v vodnih vodi put,
Isa.43.17   kateri izpelje kolesnice in konje, ljudstvo mogočnega; polegli so se, ne vstajajo, pogasli so kakor lena.
Isa.43.18   ne spominjajte se prve, ne spominjajte se krivičnih.
Isa.43.19   glej, jaz delam novo; sedaj bo prošlo, da bi to spoznal, da bom storil po puščavi put, in reke v puščavi.
Isa.43.20   blagoslavljali me bodo polne zveri, šakal in struple, ker sem dal vode v puščavi, reke v puščavi, da napoim narod svoj, izvoljenec moj.
Isa.43.21   ljudstvo moje, ktero sem storil, oznanjuje hvale moje.
Isa.43.22   ne, ti si ti poklical, jakob, da te ne osramotim, izrael.
Isa.43.23   ne slaviš mi ovce za žrtvu paljenicu, ne slavil si me v žrtvoh tvojih daritve; nisem te izpolnil v žrhih tvojih daritve.
Isa.43.24   ne kupil si mi za srebra kadilo, ne kupil si me tuk žrtvov tvojih; nego ti si me v grehih svojih, in s krivici svojimi si me prestopil.
Isa.43.25   jaz sem jaz, ki pogubim krivice tvoje, in krivice tvoje ne bodem spomenil.
Isa.43.26   spomeni se, in sodišimo se; govori ti, da boš pravičen.
Isa.43.27   prvi očetje tvoji, in sovražniki tvoji se pregrešili zoper mene.
Isa.43.28   tako sem oskvrnil svetnikov vojske, in dal sem jakobovo pogubljenje, in izraela za sramotu.
Isa.44.1    a sedaj poslušaj, hlapec moj, jakob, in izrael, katerega sem izvolil.
Isa.44.2    tako govori gospod, ki te je stvoril, in kateri te je stvoril od utrobe, govoreč: ne boj se, hlapec moj jakob, in ješurun, katerega si izvolil.
Isa.44.3    ker jaz dam vode na žalost, kateri hodijo po sušnem krajih; položil bodem duh svoj na seme tvoje, in blagoslovo moje na otroke tvoje.
Isa.44.4    da bode prošlo kakor travo sredi vode, kakor mladeniči pri vodnih vode.
Isa.44.5    ta bode rekel: " gospoda sem ", in ta se bo kličal po imenu jakobovo, in drugi se napiši za boga, in po imenu izraelovem.
Isa.44.6    tako govori gospod, kralj izraelov, in rešitelj njegov, gospod nad vojskama: jaz sem prvi in jaz po tem, in osim mene nima boga.
Isa.44.7    kdo je kakor jaz? naj oznanjuje in pokliče, in naj ga pripravi, odkar sem storil človek vekomaj? naj vam oznanjajo to, kar je prišlo.
Isa.44.8    ne bojte se, ne opominjajte se od početka, in povedal sem vam; vi ste pričanje, da je bog osim mene, in ne bi bili tedaj.
Isa.44.9    sovražniki in sladki so vsi ničesar, kateri delajo pravico svoja, koliko jim nič ne pomogne, nego zasramovali se bodo.
Isa.44.10   vsi, kteri so izpolnjevali boga, in je sladko, da se ne vidi?
Isa.44.11   ko so, vsi, ko so prišli, posodili se bodo, in sovražniki od ljudî; sebijo se vsi, in stanejo vkupe; zasramovali se bodo in se zasramijo.
Isa.44.12   železnik se opravlja z železo, in delal ga je v mrežem, in izpolnjuje ga v moči svoji moč; gladoval se je in prestane, ne pije vode in ne pije vode.
Isa.44.13   čakal je napravljeno čakal, prepeval ga je s mežem, in pečal ga je, in napravil ga je, kakor obličje človeku, in kakor obličje človeka, da ga postavi v hiši.
Isa.44.14   izpolnjeval je drevo iz lesa, katero je zasadil gospod, in rešil je deželo.
Isa.44.15   da je človek za žrtvovanje, vzel je od njega, in se grebi, in opeče kruh, in delal se za boga, in klanjajo se pred njim.
Isa.44.16   polovinje svoje je spalil v ognjem, polovič meso, jedi meso in napolnjuje se, in napolnjuje se; in soče se, in reče: hoda mi, ker sem se varil, videl sem oganj.
Isa.44.17   a drugega je napravil boga podobo, in klanjal se je, in molil se je, govoreč: reši me, ker si ti bog moj.
Isa.44.18   niso spoznali, da so razumni, da so videli, da gledajo očí svoje, in ne spoznajo v srci svojem.
Isa.44.19   ne misli se v srcu svojem, ni razumu, ni razumu, da bi rekel: polovinu ga sem popalil v ognjem, in položil sem kruha na želih njegovem kruha, in dal sem meso in jedl; ko je ostal, razvračal se bodem?
Isa.44.20   popeljajoč se, da je pepel srce svoje, in zabludi se, tako da ne more izpeliti duše svoje, in ne rečete: je li krivico v desnici mojo?
Isa.44.21   spomeni se to, jakob, in izrael, ker si moj otrok; postavil sem te, otrok moj; ti, izrael, ne zabi mene.
Isa.44.22   odpuščal sem kakor oblak krivice tvoje, in kakor oblaka grehe tvoje; obrati se k meni, kajti odkupil sem te.
Isa.44.23   veselite se, nebesa, ker je gospod razgovarjal; potrpite, temelji zemlje; kličite, gore, v veselji, gori, in vse drevesa, kar je v njih; kajti odkupil je gospod jakoba, in slavil se je v izraelu.
Isa.44.24   tako govori gospod, izkupitel tvoj, kteri te je stvoril od utrobe: jaz sem gospod, kteri vse izpolnjujem; sam nebo razprel sam, in razsodil sem zemljo.
Isa.44.25   kateri pokazuje znamenja duhovničev in pravične vračevanje, kateri prevračava razumne vsa, in njih znanje delam krivično.
Isa.44.26   kateri izpolnjuje besede hlapca svojega, in popravljajo sovet angelov svojih; kdor pravi: " ti boš prebivala! " in judejskim gradovima: bodite zgrabljeni, in razvaline njene razvalinje.
Isa.44.27   ki pravi bezdnji: izsuši, in reke tvoje bodem izsušil.
Isa.44.28   kateri pravi kiru: " modrost! " in vse, kar mi je volja, bode izpolnil, govoreč jeruzalememu: " postani se! " in dom svetišče svoje bodem položil osklad.
Isa.45.1    tako govori gospod pomaza mojemu pomazanemu ciru, katero sem zgrabil za desno, da izpolnjujem narodi pred njim, in rešil bodem moč kraljev, da bi otvoril pred njim vrata, in vrata ne bodo zatvorili.
Isa.45.2    jaz bodem hodil pred obličjem tvojo, in potegnem gori; bronzove vrata bodem razbil, in železni zakladam.
Isa.45.3    in dal ti bodem sokladnih pokladnih pokladnih in skrivnosti, da spoznaš, da sem jaz gospod, ki te imenuje ime, gospod, bog izraelov.
Isa.45.4    za voljo jakoba, hlapca svojega, in izraela, izvoljenca mojega, ti sem te imenoval imenom, in sprejel te sem, da me ne poznaš.
Isa.45.5    jaz sem gospod, in nič ni boga, brez mene, bog, in ne poznaš me.
Isa.45.6    da spoznajo od vzhoda solnce in od zahoda, da ni brez mene; jaz sem gospod, in nikogar ni.
Isa.45.7    jaz sem napravil luč in storil temnotu; jaz delam mir in stvarjam hudo; jaz, gospod, delam vse to.
Isa.45.8    pripeljajte se, nebesa, od gore, in oblaki naj izganjajo pravico; posodi se zemlja, in pravico naj se povrne; jaz sem gospod, kateri je stvoril.
Isa.45.9    gorjemu naj, kdor se deluje z težkami svojimi, kakor moč med zemljo, da pravi glina za ročnika: " kaj delaš? " ali pravič bode rečitelji svojemu: " kaj delaš? "
Isa.45.10   kdor pravi očetu: kaj si rodil? in materi: kaj boš rodil?
Isa.45.11   tako govori gospod, svetac izraelov, in storil mu je: vprašajte me za to, kar prihaja, za sinove moje in za delo rodov mojih ukazujte mi.
Isa.45.12   jaz sem stvoril zemljo in postavil sem človeka na njej; jaz sem roko svojo razkril nebesa, in jaz sem zapovedal vsem hlapcem svojim.
Isa.45.13   jaz ga sem obudil za pravičnost, in po vseh srcih njegovih izpolnjujem; on bode zgradil mesto moje, in izpeljenje moje odvrne, ne za otkup, ne za dar, govori gospod nad vojskama.
Isa.45.14   tako govori gospod, gospod: trud egipčana, in kupje etiopijske, in sobojci, možjé najvišji, pridejo k tebi, in tvoji bodo biti; za teboj bodo šli v okove, in klanjali se bodo pred obličjem, in ti se bodo molili, in ti bodo molili: " v tebi je bog, in nima nikog boga.
Isa.45.15   ti si bog, ki se ne poznaš, bog izraelov, spasitnik.
Isa.45.16   zasramovali se bodo in posramijo vsi sovražniki njegovi, in v sramoti bodejo šli s sramoto.
Isa.45.17   izrael se bo zveličal od gospoda za vekomaj zveličanje vekomaj; ne boste se sramotili in sramoti do vekomaj.
Isa.45.18   kajti tako govori gospod, ki je stvoril nebesa, on je bog, ki je stvoril zemljo in je je stvoril; on je je postavil, nič ne je napravil, nego ga je napravil za prebivališče: jaz sem gospod, in nič več.
Isa.45.19   ne govorim v skrivnosti, ne v temi kraji zemlje; ne govorim potomstvu jakobovo: praznost iščite. jaz sem gospod, ki govorim pravico, oznanjajoč resnico.
Isa.45.20   zberite se in pridite, posodite se vkupe, ti, kteri se zveličate iz poganov; ne spoznajo, kteri nosijo drevo svoje, in molijo boga, kteri ne more rešiti.
Isa.45.21   oznanjajte, pripeljajte se, da spoznajo vkupe. kdo je to oznanjal od početka, oznanjeval je to od početka? da sem jaz bog, in nima nikogar inega boga, boga pravičnega in zveličarja, nič pravičnega.
Isa.45.22   obratite se k meni, in zveličajte se, vsi kraja zemlje! jaz sem bog, in nič drugi.
Isa.45.23   zoper sebe sem se prisegel, izšel je iz ust mojih pravičnost, beseda moja ne bo odvračena, da se meni povrne vsako koleno, in vsak jezik se bode priznavala bogu:
Isa.45.24   pravičnost in slava pridejo k njemu, in zasramovali se bodo vsi, kteri so se odločili.
Isa.45.25   v gospodu bodo pravični, in v bogu bodo se slavili vse seme izraelovo.
Isa.46.1    kril se je bel, razbil se je dagon; in tesanje njih je postavljen na zvijeri in skove; prevezali so jih, kakor popravljeno stolovo.
Isa.46.2    sovražnili so se, in rašivali so se vkup, ne morejo zveličati se od bitve, in sami so pošli v plen.
Isa.46.3    poslušajte me, dom jakobov, in vse ostal ljudstvo izraelovo, kateri boste nosili od utrobe, izkušali se od utrobe.
Isa.46.4    do starosti vas bodem jaz, in noter do starosti vas bom jaz; jaz sem storil, in jaz vam bom nosil, jaz bom povzdignil in zveličal.
Isa.46.5    k komu me podobite? glejte, razložite se, kateri so zabludili?
Isa.46.6    izpolnjevali so zlato iz vrha, in vpijo srebro na mjeru, in zaplaté zlatnika, da izpolnjujejo, in klanjajo se.
Isa.46.7    nosijo ga na plečih, in hodijo, in položí ga na mestu svojem; stojí, da se ne dviga; in ko kliče k njemu, ne odgovorí; od hudega ga ni rešil.
Isa.46.8    spominjajte se to, in posvetite se, pregrešniki, obratite se v srcu.
Isa.46.9    spomenite se vekomaj od vekomaj, ker jaz sem bog, in nič brez mene.
Isa.46.10   oznanjujem najprej, kar je poslednji, in to, kar je nič, oznanjajo, in rekel sem: vsa sovet moja bode storil, in vse, kar imam, učinim.
Isa.46.11   oznanjujem od vzhoda ptičnega, in iz daleč zemlje, o kterem sem se sodil. govoril sem, in pripeljal, in napravil sem, in storil sem.
Isa.46.12   poslušajte me, sovražniki srca, daleč od pravice.
Isa.46.13   približal sem pravico mojo, ne bode prekrašena zveličanje moje; dal bodem v sijonu blaginjo, in izraelu za slavo.
Isa.47.1    zidi, sedi na zemlji, devica, devica babilonska, sedi na zemljo, devica kaldejska; ker ti se ne imenuješ, da bi se poklicala.
Isa.47.2    vzemi mlinino, in najmi meč; otkrij pokrivalo svojo, okrij oblačilce, povzdigni jake, prehodi reke.
Isa.47.3    pokrila se bode sramota tvoja, pokazala se bode sramoto tvoja; osramotil se bodem, in nič ne bodem predal ljudém.
Isa.47.4    izkupitel tvoj je gospod nad vojskama, svet izraelov.
Isa.47.5    sedi ozlobljeno, vnidi v temnotu, kćeri kaldejska, ker ti se ne imenuješ kraja kraljestva.
Isa.47.6    razdražil sem se v ljudstvu svojem, oskvrnil si eredico svojo, in predal sem jim v roko; ti si jim ne dal usmiljenje; staremu si zaklal jug več.
Isa.47.7    in govoriš: " vekomaj bodem oblačilo! " ne misliš to v srci svojem, in ne spomeneš se za konci.
Isa.47.8    a sedaj poslušaj to, delečina, ktera sedi spodobno, in govoriš v srcu svojem: jaz sem, in nič drugega; ne bodem sedel vdova, in ne spoznam siromaha.
Isa.47.9    in glej, vnezapno pride na te to dva, v enem dan, vdova in vdova; vnezapno bode prišlo na te, v vekomaj svoji, v veličastnosti svojih čarov.
Isa.47.10   ker si zaupanje v krivici svojem, ti si govorila: " nikogar nikogar ne! " znanje tvoje in znanje tvoje te so razdražili, in govorila si v srcu svojem: jaz sem, in nič drugega.
Isa.47.11   in prišel bode na tebe pogubo, in ne boš ga spoznal; in na te bode prišel pogubljenje, katerega ne bodeš mogel zbiti; in prišel bo na te vnezapu poguba, in ti ne boš spoznal.
Isa.47.12   postav se sedaj z čarobami svojimi in z mnogimi čarovami svojimi, ktere si se zgodilo od mladosti svoje, če bi se močilo, da bi se pomogla.
Isa.47.13   osramotil si se v sovetakh tvojih; naj se postopijo, da te zveličajo zvijače nebeške, kateri gledajo zvezde, da ti oznanjajo, kaj bode prišel na te.
Isa.47.14   glej, vsi so kakor pelje; ognjem se spali, da ne izpeljajo duše svoje iz strasti; ne ima ognja, da ne bode ognjem, da bi se sedel na njih.
Isa.47.15   ti boš ti za pomoč, katere si se trudil od mladosti svoje od mladosti svoje; vsak se zabludi po samem svojem, ne bode ti zveličanja.
Isa.48.1    poslušajte to, dom jakobov, kteri ste poklicani po imenu izraelovemu, in kteri boste izšli iz judova, kateri kličate po imenu gospodovem, in spominjajoč se boga izraelova, ne po resnici in ne po pravici.
Isa.48.2    ker se imenujejo z svetim mestom in se krepčate zoper boga izraelova; gospod nad vojskama je ime njegovo.
Isa.48.3    preprlo sem to več, in izšel je iz mojih ust, in oznanjal se je; vnezapno sem to storil, in prišlo je.
Isa.48.4    ker sem vedel, da si zakoračen, in da je vrata tvoja železno, in čelo tvoje od meča,
Isa.48.5    oznanjal sem ti več, predno je bilo prišlo, oznanjeval sem ti, da ne rečeš: idol moj je to storil, in obličje moje je ukazal.
Isa.48.6    slišal si to, glej, vse to ste slišala; tudi vi ne veste? od sedaj ti bodem oznanjal nove, to, kar se je zgodilo, in ti ne poznaš.
Isa.48.7    sedaj se je zgodilo, ne od več, in ne za časa, ko si jih slišal, da ne praviš, da bi to spoznal.
Isa.48.8    ne spoznal si, ne spoznal, niti ti je od početka odprla ušesa tvoja; kajti spoznal sem, da boš delal krivično, in od utrobe ti se imenoval krivično.
Isa.48.9    po imenu svojem bodem pokazal jeze mojo, in za slavo mojo hodim na tebi, da te ne pogubim.
Isa.48.10   glej, povedal sem te, ne za srebra; izpelil te sem v peči siromahu.
Isa.48.11   za voljo mene bodem storil; ker za moje ime se oskvrni, in slavo svoje ne bom dal drugemu.
Isa.48.12   poslušaj me, jakob, in izrael, kogar jaz imenujem: jaz sem prvi, in jaz sem prvi.
Isa.48.13   moja roka je osnovala zemljo, in desnica moja spletla nebesa; kličim jih, in stanejo vkupe.
Isa.48.14   zberite se vsi in poslušajte; kdo jim je povedal to? gospod, kateri ga ljubi, izpolnil volje svoje zoper babilona, da poteče seme kaldejska.
Isa.48.15   jaz sem govoril, in prizoval sem ga; pripeljal ga sem, in spoznal sem po srci svojem.
Isa.48.16   pridite k meni, poslušajte to; od početka sem ne govoril v skritosti; ko se je zgodilo, tam sem bil; in sedaj je gospod gospod poslal me in duh njegov.
Isa.48.17   tako govori gospod, rešitelj tvoj, svetac izraelov: jaz sem gospod, bog tvoj, ki te pokazujem, ki ti je oznanjal, po poti, po kterem bodeš šel.
Isa.48.18   če si poslušal zapovedi moje, bila bi bila kakor reka mir tvoj, in pravica tvoja kakor morske vode.
Isa.48.19   in seme tvoje bi bilo kakor pesok, in seme telesa tvojega kakor prah; nihče se ne iztrebi, in ne bode pogubljena ime tvoje pred menoj.
Isa.48.20   izidete iz babilona, bežite od kaldeje; z glasom veseljem oznanjajte, oznanjajte to, oznanjajte to do kraja zemlje, govoreč: rešil je gospod hlapca svojega jakoba.
Isa.48.21   ne žedó, ko jih je pelil po puščavi, izpeljal jim je vode iz skale; razvalil je skalo, in vode se vode.
Isa.48.22   nima mira krivičnih, govori gospod.
Isa.49.1    poslušajte me, ostrovi, in vnimajte, narodi daleč, gospod! od utrobe matere moje je imenoval ime moje.
Isa.49.2    in položil je usta mojo kakor noč meč, in skril me je pod hišom roke svoje; in postavil me je kakor streno strelo, in zagrabil me je v teči svojem.
Isa.49.3    in reče mi: ti si moj hlapec, izrael; v tebi se bodem proslavil.
Isa.49.4    a jaz sem rekel: naprazno sem se trudil, v nič in v ničesar sem predal moč mojo; ali moj sodba je pri gospodu, in krivica moja pred bogom svojim.
Isa.49.5    in sedaj tako govori gospod, kateri me je dal od utrobe za svoja hlapca, da bi izpeljal jakoba k njemu, in izrael se bodem zberil k njemu, in slavil bodem se pred obličjem gospodovem, in bog moj je moč mojo.
Isa.49.6    in reče mi: veliko ti je, da boš otrok moj, da postaviš rodove jakovljev, in povrniti roke izraelove; glej, postavil sem te za svetlost narodov, da boš moč moja do kraja zemlje.
Isa.49.7    tako govori gospod, rešitelj izraelov, svetilnik njegovemu, kateremu se povrne ljudstvo, za hlapca poglavarja: kraljevi bodo videli, in vstali se bodo, knezovi, in klanjali se bodo zaradi gospoda, ker veren je, za voljo svetega izraelova, ki te izvolil.
Isa.49.8    tako govori gospod: v času času ti sem slišal, in v dan blaginja ti bodem pomagal; in postavil sem te, in postavil sem te v zavez poganom, da postaviš zemljo in izpolnjevali deželo pustinjo.
Isa.49.9    da govorite v okovih: " pojdite! " in k tem, kteri so v temi: " kadite se! " in po putih putih se bodo pasili, in po vseh krajih bode njih pastir.
Isa.49.10   ne gladó, ne zhadajo; ne bode jih udaril moč, ne solnce; ker pomilovač njih bode jih izročil, in izpeljal jih bode po vodâ vodâ.
Isa.49.11   in jaz bodem postavil vse gore moje v putu, in steze moje naj se oznanjajo.
Isa.49.12   glej, ti pridejo izdaleka, in glej, ti od severa in od morja, a drugi iz zemlje perske.
Isa.49.13   veselite se, nebesa, in raduj se, zemljo! kličite, gori, v veselji! ker gospod je pomiloval ljudstvo svoje, in pomiloval se je ubojih svojih.
Isa.49.14   a sijon reče: odpustil me je gospod, in gospod mi je zapomenil.
Isa.49.15   ne bo li žena zazabil otroka svojega, da ne pomiluje sina utrobe svoje? če bi tudi to zazabila, jaz te ne bom zazabil.
Isa.49.16   glej, na roke mojim sem ti podpiral; stvari tvoji so vedno pred menoj.
Isa.49.17   sovražniki tvoji se bodo prepevali; ti, kteri so te zapustili in zapustili so te, izidejo od tebe.
Isa.49.18   podigni oči svoje, in glej: vsi se so zbirali, in prišli so k tebi; živim jaz, govori gospod, da si jih vse oblečil, in oblečeš jih kakor sè ženom.
Isa.49.19   ker razvaljenje tvoje in razvaljenje tvoje, in razvaljenje tvoje, sedaj bodejo zgrabljeni od prebivajočev, in daleč bodo od tebe tisti, kteri te požrijo.
Isa.49.20   in rečejo v uših: sinovi tvoji, ktere si se pogubil, rečeno mi je mesto; zdaj mi mesto, da bodem prebival. "
Isa.49.21   in rečeš v srcu svojem: kdo mi je rodil te? jaz sem bez otroka in otroka, a tisti, kdo mi je dopustil? glej, jaz sem ostal enega, kjer so bili ti?
Isa.49.22   tako govori gospod gospod: glej, vzdignem roko svojo k narodima, in na ostrove bom vzdignil znamenje moje; in pripeljali bodo sinovi tvoji v njej, in kćeri tvoje bodo nosili na plečih.
Isa.49.23   in kralji tvoji bodo postavljeni, in oblačniki tvoji oblasti tvoje; pred obličjem zemlje naj se klanjajo pred seboj, in prah nog tvojih sprejmó. in poznaš, da sem jaz gospod, in da se ne zasramijo.
Isa.49.24   bodejo li jeli iz mogočnega plijen plijen? ali sovražniki, kteri so izgnani, bodejo spasili?
Isa.49.25   ker tako govori gospod: sovražniki mogočnih bodo vzeli, in zdobič od mogočnega bode ozdravljeno, a jaz bodem sodil zoper sovražnikov tvojih, in otroke tvoje bodem rešil.
Isa.49.26   in sovražniki tvoji bodem jesti meso svoje, in pijali bodo kakor novo vino njih krvi; in spoznat se bode vsako meso, da sem jaz gospod, izkušnik tvoj, in izkušnik tvoj, moč jakobov.
Isa.50.1    tako govori gospod: kakošno je pismo odpuščanja vašega matere, s kterim ga sem odpustil? in k komu izročniku, kteremu sem vas predal? glej, v greh vaših ste se prodani, in za voljo krivice vaših si odpustil mater vaše.
Isa.50.2    kaj je, ker sem prišel, in nič ni človek? ko sem klical, in nikogar ni poslušal? ne je li moja roka moč, da bi se rešil? ali nimam moč, da bi izpeljal? glej, v srčji svojem izsočim morje, in potegnem reke v puščavi, ker ne ima vode, in poginejo v žeđi.
Isa.50.3    nebesa oblečem v temnotu, in oblečem ga v vretijo.
Isa.50.4    gospod, gospod, daje mi jezik blaginja, da spoznam v času, ko bi imel govoriti besedo; postavlja mi je jutro zautra, da bi mi poslušal uho.
Isa.50.5    gospod gospod mi je odprl ušesa, a jaz sem ne odvrnil, ne odstopil.
Isa.50.6    nogu svojemu sem dal na plašče, in čerbe moje za reših; obličja svoja nisem skrivala od sramota in zasramovanja.
Isa.50.7    ker gospod gospod mi bode pomoč; za to se ne sramoti, nego položil sem obličje moje kakor skala, in spoznal sem, da se ne bodem zasramoval.
Isa.50.8    blizu je pravičnik moj; kdo bi se sodil z menoj? prepirajte se vkup! kdo je, kteri bi mi sodil? pristopi se k meni!
Isa.50.9    glej, gospod gospod pomoga mi; kdo me bode zgodilo? glej, vsi boste postali kakor obleko, in moč naj vas požre.
Isa.50.10   kdo od vas se boje gospoda, da sliši glas hlapca svojega? kdor hodi v temi, in ne ima svjetlosti? zaupajte se v ime gospodovo, in popirajte se na boga.
Isa.50.11   glej, vsi vi, kedeč ognjem, razgovarjajte se ognjem; pojdite v luč ognja svojega in v plamenu, ktera ste izgnali; za voljo mene vam je to zgodilo, v žalosti boste ležali.
Isa.51.1    poslušajte me, kateri iščete pravičnega, kateri iščete gospoda! poglejte na skalo, iz kterega ste bili izgnani, in v grobočinu grobe, iz kterega ste izkopali.
Isa.51.2    poglejte na abrahama, očeta svojega, in sara, kteri vas je rodila, ker sem ga enega poklical, in blagoslovil ga sem, in razmnožil sem ga.
Isa.51.3    ker ti bo potěšil sijon, opominjal bodem vse razvalinje njegovo, in položil bodem razvaljenje njegovo kakor eden, in razvaljenje njegovo kakor vrta gospodovo; veselje in veselje bode našla v njem, hvala in glas hvala.
Isa.51.4    poslušajte me, ljudstvo moje, in poslušajte me, ljudstvo moje; ker postavo bode izšel od mene, in sodba moja za svetlost poganom.
Isa.51.5    blizu je pravica moja, in zveličanja moja izide kakor luč, in roke moje bodo pogani; otočejo me ostrovi, in na roko mojo zaupajo.
Isa.51.6    povzdignite oči svoje k nebu, in pogledajte na zemljo dolino, ker nebesa se postane kakor dim, in zemlja se postane kakor obleko, in prebivači njegovi bodo pomrli kakor to; ali zveličanje moje vekomaj bode vekomaj, in pravica moja ne bode izpolnjevala.
Isa.51.7    poslušajte me, kteri poznate sodbo, ljudstvo, v katerem je postavo moje v srcu; ne bojte se sramotu človešku, in njih sramotu se ne bojte.
Isa.51.8    ker kakor plašč se bode jedel kakor plašč, in kakor lana jih bode jedel; a pravica moja vekomaj bode vekomaj, in zveličanje moje od koljena do koljena.
Isa.51.9    zbudi se, zbudi se, obleči se v moč roko svojega; zbudi se, kakor več več, kakor rod vekomaj? ne si li ti?
Isa.51.10   ali si ti, kteri si zapuščala morje, vode mnogega bezdnî, kateri izpolnila morske globočine na putu, da prejde rešitelji?
Isa.51.11   tako se bodo vračali odrečeni od gospoda, in pridejo v sijonu z radostjo, in veselje vekomaj na glavi svojem; veselje in radost jih bode pridobil, in žalost in žalost bode pobežala.
Isa.51.12   jaz, jaz sem tolažnik tvoj; kaj si, da se boziš od človeka, kteri je smrtno, in sina človeških, kteri so kakor travo,
Isa.51.13   in zapomeneš na boga, ki te je stvoril, kateri je stvoril nebesa in zaklal je zemljo; in več se boš čakal vsak dan obličja stiskajočega, ko se je postanovil, da te pogubi? kje je dan sovražnika?
Isa.51.14   ko bi se zveličal, nič ne bode storil, ne bode imel potrebe.
Isa.51.15   ker jaz sem gospod, bog tvoj, ki oblačim morje, in valovi njegovi imajo; gospod nad vojskama je ime njegovo.
Isa.51.16   in položil sem besede svoje v usta tvoja, in pod senom roke svoje te bodem skrival, da postavim nebesa, in položil sem zemljo, in da rekó sionu: " ti si moj ljudstvo. "
Isa.51.17   zbudi se, zbudi se, vstani, jeruzalem, ti, kteri iz roke gospodovih piješ čašo ječega svojega, iz roke gospodovo; popil si čašo ječega, katero si prepila.
Isa.51.18   od vseh otrok, katerih je rodila, nima nikogar, ki bi ga vzel za roko, nihče od vseh sinova, katerih si povzdignil.
Isa.51.19   dva je to zoper tebe, kdo te bo žaloval? strah in razlomljenje, glad in meč; kdo te bo povzbudil?
Isa.51.20   sinovi tvoji izpolnjevali so po krajih vseh ulih, kakor mreže v mreži, polni jeze gospodovega, izpolnjevanja boga tvojega.
Isa.51.21   zato poslušaj, ti sovražnik, in pijač, ne od vina.
Isa.51.22   tako govori gospod gospod, bog tvoj, kateri sodi ljudstvo svoje: glej, vzel sem iz roke tvoje chašo pogubljenja, čašo jeze svoja, da ne boš več pijal.
Isa.51.23   in položim ga v roko njih, ki so te ponižali, kteri so ti govorili: pogledaj se, da bodemo prešla; in ti si položil skrivnost svojo kakor zemljo, kakor ulica za tiste, kteri hodijo.
Isa.52.1    zbudi se, zbudi se, obleči se v krepost svoje, sijonu! obleči se v slavo svoje, jeruzalem, mesto svetega; ker ne bo več prišlo po tebi neobrezanega in nečisti.
Isa.52.2    puščaj prah, vstani, sedi, jeruzalem, zaklej okove vrata tvojega, izgnanca, kćeri sionska!
Isa.52.3    ker tako govori gospod: naprazno ste bili prodani, in ne za srebro boste izkušani.
Isa.52.4    kajti tako govori gospod gospod: v egipat je prišel preprej ljudstvo moje, da se tam prebiva, in asirija se je zgodilo.
Isa.52.5    in sedaj, kaj sem tu, govori gospod, za to, da je zgrabljen ljudstvo moje zastonj? čuvali so se, govori gospod, in vsak dan se preklinja ime moje.
Isa.52.6    za to bo poznal ljudstvo moje ime moje, v tem dan, da sem jaz, ki govorim: glej, jaz sem.
Isa.52.7    koliko je na gore noge evangelja, kteri oznanjuje evangelj, kteri oznanjuje mir, kateri oznanjuje blaginjo, kateri oznanjuje zveličanje, govoreč sionu: kralj tvoj kraljuje!
Isa.52.8    slišal je glas strežnikov tvojih; povzdignili se glas, kličejo vkup, ker gledajo oči na oči, da se gospod vrne na sijonu.
Isa.52.9    radujte se, radujte se vkup, polnice jeruzalemske, ker je gospod pomiloval, rešil je jeruzalem.
Isa.52.10   gospod odkri svetega roko svojo pred obličjem vseh narodov; in vsi kraja zemlje bodejo videli zveličanje boga svojega.
Isa.52.11   odstopite, odstopite, izidite odtod, ne dotaknite se nečistega; izidite iz sredi njegove, odločite se, kteri nosite posudo gospodovo!
Isa.52.12   ker neprestano bodete izšli, in ne boste pošli, ker hodi pred vami gospod, in sovražnik vas je gospod, bog izraelov.
Isa.52.13   glej, otrok moj se bo zgrabil, in povzdignil se bode, in slavil se bo več.
Isa.52.14   kakor se so mnozí izgovarjali zoper tebe, tako je obličja tvoja nič od ljudî in slava tvoja od ljudî.
Isa.52.15   tako se čudijo mnoge narodi na njem, in zgrabijo kraljevi usta svoje; ker to, kar se ni oznanjeno, vidijo, in to, kar niso slišali, spoznajo.
Isa.53.1    kdo je veroval uho našemu, in komu se je razodel moč gospodovo?
Isa.53.2    in storil je pred njim kakor otrok, kakor korenina v žalostih deželi; nihče mu ni obličja, ni slava, ker smo ga videli, in nič, da bi ga videl.
Isa.53.3    ozdravljen je obličja njegovega od ljudî, človek razdraženega, in spoznal bolečino, ker se je skril obličje svoje; sramoten je, da ga ne vemo.
Isa.53.4    glej, krivice naše je nosil in za naše bolezni nosil; a mi smo ga mislili, da je bolen in bolezn, in ponižal se je.
Isa.53.5    a on je razdražen za voljo krivičnih naših, in ozlobljen za voljo grehov naših; pokazanje mira našega je na njem, in za ranje njegove smo bili ozdravljeni.
Isa.53.6    vsi smo se zabludili kakor ovce, vsadili smo se vsak po srci svojem, in gospod ga je prepustil v vseh greh naših.
Isa.53.7    ozlobljen se je, in hudobil se je, ne otvori usta svoja; kakor ovca za zakoljenje se je vzel, in kakor jagnje pred tistimi, kteri so ga ležali, ni odprl usta svoja.
Isa.53.8    v ponižnosti in sodbe se je odpeljal; od rodú njegovega kdo bo povedal, da se je izpeljal iz zemlje življenja? za voljo krivičnosti ljudstva mojega je postal smrt.
Isa.53.9    in dal mu je grob za hudobne, in s bogatih za smrt njegovo; ker krivičnost ni storil, in v ustih njegovem ni bilo zvijačo.
Isa.53.10   gospod je pa hotel očiščiti ga za voljo iazbe; če daste za voljo greha življenje svoje, vidi seme; in gospod hoče, da bi ga odpeljal.
Isa.53.11   za trud duše svoje pokaže ga svjetlost, in izpolnjeval se bode; po razumu, da bode pravičen pravični, otrok njegov, pravičnega mnogih, in njih grehe on bo ponesel.
Isa.53.12   za to bodem posejal mnoge, in z moči razdelí plijen, za to, da je predal dušo svojo v smrt, in v krivičnih se je vmenil; in on je iznesel krivice mnogih, in za krivice je predal.
Isa.54.1    veseli se, neplodna, ktera ne rodiš, roči in viči, ti, ki ne imaš porosti; kajti mnogo je dejanja v pustinji, nego od moža, katero je imela moža, govori gospod.
Isa.54.2    prostri prebivališče prebivališče svoje, in zakladi prebivališče tvoje; ne poshchadi se; hrani širi svoje, in prepevaj plačje svoje.
Isa.54.3    ker na desno in na levo skriš, in seme tvoje bode nasledil narodi, in zapusté razvaline.
Isa.54.4    ne boj se, ker se zasramiš, ne bodi se sè sramoto; ker zasramoval si, ker zasmeš sramoto vekomaj, in sramotu vdova svojega ne bodeš spomenil.
Isa.54.5    kajti gospod, kateri te dela, je ime njegovo; gospod nad vojskama je ime njegovo, in izkupitelj tvoj je bog izraelov; vsem zemljo se imenuje.
Isa.54.6    ker kakor ženo, ktera je zapuščena in žalostno dušo, poklical te je gospod, tudi kakor žena mladosti, kterega je bila odpolnena, reče bog tvoj.
Isa.54.7    malo časa sem te odpustil, in z veličastvom veličastvom se ti bodem smiloval.
Isa.54.8    v malo žalosti skril sem obličje obličje svoje od tebe, ali z večnim milost ti bodem pomiloval, reče gospod, izkupitel tvoj.
Isa.54.9    ker to je za mene kakor vode noevih; kakor sem se zakledal, da se ne bode več razsrdil na zemljo, da se ne bodem več razsrdil zoper tebe, in ne bodem se srčil.
Isa.54.10   ker gori se bodejo preklonili, in brežuljubni se bodejo preklonili, a milost moja se ti ne odtegne, in zaveza mira tvojega ne se povrne, govori gospod, milostiv ti.
Isa.54.11   o podzemlje, prestrašena, nesrečena, glej, jaz ti bom pretvoril kamenje tvoje v ogledi, in položil ti se na safir.
Isa.54.12   in kamenje tvoje bodem napravil od jaspina, in vrata tvoja z kamenja kristalega, in vse obličje tvoje od drahočnih kamenja.
Isa.54.13   in vsi sinovi tvoji bodo učeni od gospoda, in velika bode mir otrokov tvojih.
Isa.54.14   v pravici bodeš se odgradil; odvračaj se od krivičnosti, in ne boješ se bojati, in trepet ti se ne bode približal.
Isa.54.15   glej, tujci pridejo k tebi, za voljo mene, in pobegó se k tebi.
Isa.54.16   glej, jaz sem stvoril meč, kteri rastí žarilo v ognji, in naredil je več za delo; a jaz sem stvoril, da bi pogubil, da bi pogubil.
Isa.54.17   nič več, kar se bode zoper tebe, ne bode uspeval; in vsako glas, ktera se vstane na sodbo zoper tebe, ti boš prejel; to je baština služabnikov gospodovih, in njih pravičnost je od mene, govori gospod.
Isa.55.1    ti, kteri ste žedni, pojdite na vode, in vi, kateri nemate srebra, pojdite, kupite in pijte, brez srebra in obilja vina in tuk.
Isa.55.2    za kaj ste popravljali srebro, in trud vaša ne dopolni? poslušajte me, in jedli boste dobro, in duša vaša bode plašilo v dobro.
Isa.55.3    vnimajte uho svoje, in pojdite k meni; poslušajte, in živi bode duša vaša; in zavedal bom z vami vekomaj zaveze, blagovolje davidovo.
Isa.55.4    glej, dajem ga za pričo poganom, poglavarjem in poglavarjem poganom.
Isa.55.5    glej, za narode, katerega ne poznaš, kličejo, in narodi, ki te niso spoznali, pobegó na te za voljo gospoda, boga svojega, in svetega izraelova, ker te je proslavil.
Isa.55.6    iščite gospoda, ko se najde, kličite ga, ko je blizu.
Isa.55.7    krivičnega naj odpustí krivice svoje, in krivičnik sovražnike svoje; in naj se obrne k gospodu, in on se pomiluje, in k bogu svojemu, ker je mnogo odpuščal.
Isa.55.8    ker besede moje niso, kakor vaših besede, ne so pa moje putovi moji, govori gospod.
Isa.55.9    nego kakor so nebesa visoko od zemlje, tako so puti moji od vaših putova, in srca moja od srca vaših.
Isa.55.10   ker kakor snide dozhd in sneg z neba, in se ne vrne, dokler ne napolnjuje zemljo, in je izročil, in izročil, da dá seme sevače, in kruh za jed;
Isa.55.11   tako bode beseda moja, ktera izide iz mojih ust: nič naj se ne vrne, dokler ne izpolni, kar sem hotel, in izpolnjeval bodem to, kar sem imel.
Isa.55.12   kajti z radostjo boste izšli, in s radostjo se boste naučili; gore in brežuljci se plačejo z vami radostno, in vse drevesa na polji pljačkajo.
Isa.55.13   vmesto drugega hodi kiparis, in vmesto ročarja vrne mirja; in gospod bode za ime, in za znamenje vekomaj, ktera se ne bode izpolnjevala.
Isa.56.1    tako govori gospod: čujte sodbo, delajte pravico; ker približilo se je zveličanje moje, in pokazano se milost moja.
Isa.56.2    blagor človeku, kteri to dela, in človek, kteri ga zdržuje, kateri čuva soboto, da ga ne oskvrni, in hodi roko svojo, da ne dela krivičnosti.
Isa.56.3    ne naj reči, kteri se je prišlo k gospodu, naj ne pravi: gospod me bo odločil od svojega ljudstva. in skopnik naj ne pravi: " glej, jaz sem visoko drevo.
Isa.56.4    kajti tako govori gospod: skopcem, kteri bodo držali soboto moje, in izbere, kar hočem, in so se držali zaveze moje,
Isa.56.5    jim bodem dal v hiši svojem in v zidinji svojem mesto in ime, katero je bolje od sina in kćeri; večno ime bodem jim dal, da se ne pogubi.
Isa.56.6    in tujci, kteri so prišli k gospodu, da mu služe in ljubijo ime gospodovo, da bi bili njegovi hlapci, vsi, kteri so držali soboto, da ga ne oskvrnjujejo, in kateri se držajo zaveze moje,
Isa.56.7    njih bom pripeljal na svetem gori mojo, in veselim jih v hiši molitve mojo; žrtvov in žrtvoh njih bodo prijetni na žrtveniku svojem, ker dom moj se imenuje dom molitve vsem narodima.
Isa.56.8    gospod govori, ki sobiraje razbojne izraelove, ker sobirajem zajednice zoper njih.
Isa.56.9    vse polne zvijeri, pojdite, jedite, vsi živi zveri.
Isa.56.10   vsadili so, da so vsi razločeni, ne spoznajo se; vsi so psi velike, ktere se ne mogajo hoditi; sovražni so sovražni, kateri ljubijo, ječejo.
Isa.56.11   in psi neprestano, kateri ne poznajo nasita; in to so hudobni, kteri ne poznajo razumu; vsi po putih svojih hodijo, vsak po svojem volji.
Isa.57.1    pravični je pogubljen, in nikdor ne sprejema v srci; in pravični možjé nosijo, in nihče ne vidi, da se je pravičnega skril pravični.
Isa.57.2    hodi se v miru; tisti, kteri so prebivali, bodejo izšli iz sreča.
Isa.57.3    a vi pridite ovamo, sinovi krivični, seme preljubnika in bludnička.
Isa.57.4    v čem ste se ponižali? zoper koga odprte usta, in na koga razložite jezik? niste li vi otroci krivičnih, seme krivičnega?
Isa.57.5    vi, kteri se strašate za hiške pod vsako zelno drevo, kače zabijate otroke v dolini, sredi skalih?
Isa.57.6    to je dič tvoja; tako je zhrebii tvoj; in njima si izlil ljevanice, in njih prineseš daritve; ali za to se ne bodem razsrdil?
Isa.57.7    na gori visoko in visoko si postel postel svoj, in tu si hodil za žrtvovanje.
Isa.57.8    za vežami vrata tvojega si položil pamatovanje tvoje; ker ti si od mene odstopil, izpolnil si najbolje; ljubil si tiste, kteri so sedeli s seboj.
Isa.57.9    in ti si prišlo s njim najbolje prešestvo, in množiš so, da so daleč od tebe; in poslal si poslance svoje za njih oblasti, in ponižal si se do pekla.
Isa.57.10   sè množami svojimi si se trudil, in ne govoriš: " opačina si storil! " ker si to delal, zato si mi nič ne ogledal.
Isa.57.11   za kogar si se zgodilo in se boš se uplašilo, da si me zmenil, in nisi me spomenil, in ne prejel si v srcu svojem? tako, da sem ti več gledal, in ne boš se mene čakal?
Isa.57.12   jaz bom oznanjal pravico tvojo in krivice tvoje, da te ne bodejo pomočniki.
Isa.57.13   ko ti kličeš, naj te osvobodijo v stiski tvoji; in vse njih bode vzel veter, in odpelje jih viče; a kdor se držuje na meni, posedi zemljo, in posečejo svetemu gori mojo.
Isa.57.14   in rekel bode: odpuščite, posvetite, hodite puto, izložite štitove od puta svojega ljudstva.
Isa.57.15   kajti ovako govori gospod najvišji, kateri prebiva vekomaj, kateri prebiva vekomaj, v svetem ime njegovo: gospod je višav v svetišči, in v svetosti prebivajoč in potrpežljiv, da dá življenje oslabljenim srce.
Isa.57.16   ne sovražim se vekomaj, ne bodem se več razsrdil, ker duh je od mene izšel, in duša, katero sem storil.
Isa.57.17   za voljo krivičnega krivičnega sem ga ožalostil, in udaril sem ga; zakrila sem obličje svoje, in ožalostila se je; in hodil je sovražnik po srci svojem.
Isa.57.18   videl sem putove njegove, in ozdravljam ga, in pomolim ga, in dal mu bodem pravičnega tolažbe.
Isa.57.19   pokoril bodem mir, mir, mir daleč in blizu, in reče gospod, da jih ozdravim.
Isa.57.20   in krivičniki bodo tako potopljeni, in ne bodo mogli odpočinati.
Isa.57.21   nima mira krivičnih, govori bog moj.
Isa.58.1    kliči v moči, ne poshchadi se, povzdigni glas svoj kakor trube, in povedaj ljudstvu svojemu krivičnost, in domu jakobovu krivičnosti svoje.
Isa.58.2    vsak dan me iščejo, in hočejo spoznati putove moje, kakor ljudstvo, ktero je storil pravico in ne ostavlja sodbe boga svojega; prosili so me pravičnega sodbe, hočejo se približati k bogu.
Isa.58.3    govoreč: kaj smo se postali, in ti ne vidiš? ponižali smo duše naše, in ti ne poznaš? glej, v dnéh vaših boste našli volje svoje, in vse robe svoje boste potiskali.
Isa.58.4    glej, za sodbe in sramote se postite, in da biste udarili siromača; da se ne postite, kakor danes, da se glas vaš čuje v viči.
Isa.58.5    je to posten, katero si izbral, dan, v dan, ko je človek ponižal dušo svojo, da se povrne kakor meč, da se vsadi vretijo in pepel, tako bo imenoval postom, da je prijetno, da je prijetno?
Isa.58.6    ne to li je posten, ktera sem jaz izvolil, da razlomi okove krivičnosti, razpuščaj sužnje krivičnih, razpuščaj sovražniki svojih, in razloži vsako skrivo?
Isa.58.7    ne delaj li kruh svoj od gladnih, in siromah siromaših vzemi v hišo tvojo; ko vidiš nagogo, oblekuj ga, in ne odstopi od hiše tvojega.
Isa.58.8    tedaj se bode obličje svetlobo svetlobo tvoja, in ozdravljenje tvoje brzo bode prošlo; in pred tvojim obličjem hodi tvoja pravica, in slava gospodova bode te izpolnjevala.
Isa.58.9    tedaj boš klical, in gospod bode uslišal; ko ti govoriš, poreče: glej, jaz sem! če boš oddalečil od tebe zboru, povzdignišče in beseč,
Isa.58.10   če daješ od gladnih kruha svoje, in napolnjuješ dušo potrebljeno, tedaj bode svečal v temi svjetlost tvoj, in temer tvoja kakor mesen.
Isa.58.11   in gospod bode ti neprestano, in nasitit se bode, kakor hoče duša tvoja, in prepeval bode kosti tvoje, in ti boš kakor vrto sad, in kakor istochnik, katerega vode ne izpolnjajo.
Isa.58.12   in zgradijo se na tebe vekomaj vekomaj, in postaviš temelje vekomaj rodov; in narediš se, da bodeš zgrabljeno zgrabljeno, in stavičev, kteri bodeš prestavljal.
Isa.58.13   če odvračeš nogu tvojo od soboto, da ne delaš besede svoje v svetem dan, in imenuješ soboto sladostijo, svetilnost gospodu, bogu svojemu, in oznanjaš ga, ne delajoč svoje nobe, ne delajoč se besede svoje, in ne govoriš besede svoje, in ne govoriš ničesar besedo,
Isa.58.14   in osramotil se boš v gospodu, in izpeljal te bodem na pokrajine zemlje, in dajal te bodem v baštinu jakobovo, očeta tvojo; usta namreč so govorili.
Isa.59.1    glej, ni moč gospodovega, da bi zveličal, ali mu je ušila uho, da ne bi slišal.
Isa.59.2    ali krivičnosti vaše postavijo zoper vas in boga vašega, in grehe vaših skrivajo obličje njegovo od vas, da ne sliša.
Isa.59.3    ker roke vaše so polni krvi, in prsty vaše v krivici; ustne vaše govoré krivico, jezik vaš je krivičnost.
Isa.59.4    nikdor ne pravi pravičnost, in nima pravičnega pravičnega; hodili so se v ničemurnosti, in govoré praznišče, ker popravljajo bolezno, in rodijo krivico.
Isa.59.5    čerbe zmija skrivajo, in točejo mreže, in kdor jedi z jašimi jašimi jezikom je jedel; in ko se razbije, zgodilo se je.
Isa.59.6    vrg njih ne bode v obleko, in ne bodejo se oblečili z delami svojimi, ker dela njih so dela krivičnosti.
Isa.59.7    noge njih hodijo na hudo, in pospevajo da izlijo krvi; misli njih so misli nespametni, pogubljenje in pogubljenje na njih putih.
Isa.59.8    pot mirú ne poznajo, in nima pravičnosti v njih puših; stezke im so razvračenih; tisti, kteri hodijo, ne poznajo mira.
Isa.59.9    za to smo oddalečili sodba od nas, in pravica ne pripada do nas; čakate svetlobo, in glej, teme, in hodimo, in hodimo v deželi.
Isa.59.10   opečati se kakor slepci zid, in kakor ne imajo očes, opečati se v mesem, kakor v ponoči, kakor morci, kakor umirajoči.
Isa.59.11   kakor medveč, in kakor golubice hodijo vkupe; stopili smo sodbo, in nič ni; pomoč je daleč od nas.
Isa.59.12   ker velika je krivica naša pred teboj, in grehe naši pričajo zoper nas; kajti krivičnosti naše so v nas, in krivičnosti naše poznamo.
Isa.59.13   pregrešili smo, in zmenili smo se, in odstopili smo od boga našega; govorili smo krivico in krivičnost, opravljali smo, in govorili smo z srcem besede krivičnih.
Isa.59.14   pravično je prešla sodbo, in pravica stoji daleč; ker resnica je ležala v puših, in pravičnost ne mogoče priti.
Isa.59.15   in resnica je izgubljena, in kdor se odstopi, da bi se skril. videl je gospod, in ni mu bilo dobro, da ne je nič sodbe.
Isa.59.16   in videl je, da ni nikogar, in spoznal se, da ni ni pomočnika; in pomogla ga je roko njegovemu, in miloščino mu je podpiral.
Isa.59.17   in oblekla se je pravico kakor panja, in položil na glavi moč blaginjo, in obleče se v oblačilo oblačilo, in oblečal se je v obleke obleke.
Isa.59.18   kakor se je odplačilo sramoto sovražnikom svojim.
Isa.59.19   in bodejo se se bali ime gospodovo, in slavo njegovo od vzhoda solnčnega; ker prišel bode kakor reka reka, katerega obličje gospodovo bode prišlo.
Isa.59.20   in pride za sijonu izkušnik, in odvrne krivičnost od jakoba.
Isa.59.21   a to je moja zaveza s njimi, govori gospod: duh moj, ki je na tebi, in besede moje, ktere sem položil v usta tvojo, ne bo izgubil iz ust tvojih in iz ust semena tvojega potomstva, govori gospod, od sedaj in do vekomaj.
Isa.60.1    vstani, osveti se, kajti prišel je svjetlost tvoja, in slava gospodovo je na tebi.
Isa.60.2    glej, tma pokriva zemljo, in oblast narodi; a na tebe se bode zgodilo gospod, in slava njegova na tebe se vidi.
Isa.60.3    in narodi hodijo za svetljo tvojo, in kralje za svetilo tvoje.
Isa.60.4    podigni oči svoje, in glej: vsi se zbirajo, pridejo vse; sinovi tvoji so izdaleka, in kćeri tvoji bodo nosili na plecih.
Isa.60.5    tedaj bodeš videl, in strašen se boš; srce tvoje se bode povzdigovala, ker so premenili v tebe moč morja, in ljudstvo bode prišlo k tebi.
Isa.60.6    skoraj velbliudov pokrivajo te, dejanje madijanski in efa; vsi so iz sabe prišli, in prinesó zlato in kadilo, in oznanjevajo slavo gospodovo.
Isa.60.7    vse ovce kedarski se bodo se zberili k tebi, sodniki nebajotski bodo ti prišli; in prinesó se za prijetnost na žrtveniku svojem, in slavit bodem dom slave svoje.
Isa.60.8    kdo so ti, kteri hodijo kakor oblaki, in kakor golubice z oblačilom svojimi?
Isa.60.9    prepevali so me ostrovi, in padi tarsijo ladji, da izpeljejo tvoji sinovi izdaleč, in njih srebro in zlato z njimi, za ime gospoda, boga svojega, in za svetega izraelova, ker ti ga proslaviš.
Isa.60.10   in tujci bodo zgradili stvari tvoje, in kraljevi njihovi bodo ti služili; kajti v jezikom svojem te sem udaril, in v milosti svoji ti se usmiljujem.
Isa.60.11   in vrata tvoji neprestano se bodo odprli, noč in noč ne bodo zatvorili, da bi pripeljali k tebi moč narodov in njih kralje.
Isa.60.12   kajti ljudstvo in kraljestvo, kteri te ne bodo služili, poginejo; in pogani bodo razpustošeni.
Isa.60.13   slava libanona prihaja k tebi, kiparis in kiparis in cedrovo vkupe, da ozlobi mesto svetišče moje.
Isa.60.14   in došli bodo k tebi sinovi, kateri so te ponižali, in zasramovali te bodo; in imenoval se boš mesto gospodovo, sijonu svetega izraelova.
Isa.60.15   za to, da si bil ostavljeno in sovračena, in nikoli ni pomočnika, postavim te vekomaj vekomaj, veselje od rodov rodov.
Isa.60.16   in hočeš mlijeko poganov, in bogatstva kraljev bodeš jedel; in spoznaš, da sem jaz gospod, spasitel tvoj, in rešitelj tvoj, bog izraelov.
Isa.60.17   vmesto medi bodem pripeljal zlato, in vmesto železo bodem donesel srebro, in vmesto drevesa meč, in vmesto kamenja železo; in postavil bodem velitele tvojo mir, in pravičnega tvojo pravičnost.
Isa.60.18   v deželi tvoji se ne bode več slišal krivico v deželi tvojem, ni pogubljenja in pogubljenja v oblastih tvojih, nego imenuješ blaginjo stvari tvoje, in vrata tvojo slavo.
Isa.60.19   ne bode solnce za svetlobo dnî, ne bode ti svetilo noč, nego bode ti gospod več vekomaj, in bog tvoj bode slava tvoja.
Isa.60.20   ne bode se namreč zašlo solnce tvoje, in mesec tvoja ne bode zapušena, ker gospod ti bode več več, in napolnijo se dnevi žalosti svoje.
Isa.60.21   in ljudstvo tvoje bode vsak pravičen, in v vekomaj bodo dedovali zemljo, čuvanje sadú svoja, dela roke njegove za slavo.
Isa.60.22   najmanji bode za tisíce, a najmanjši za ljudstvo veliko; jaz sem gospod, v času svojem, v času.
Isa.61.1    duh gospoda gospodov je na meni, ker me je pomazal, da bom oznanjal siromašnim evangelj, poslal me je, da bi ozdravljeno srce ozdraviti, da oznanjuje ječe odpuščanje in slepcem odpuščenje.
Isa.61.2    da oznanjaš leto gospodovo priiatno, in dan zaplata gospodovega, opominjati vseh žalostih,
Isa.61.3    da daste žalostnim žalostim na sijonu slavo za pepel, več veselja za žalovanja, oblačilo slave za duha nedužnega; in imenovali se bodo rodove pravice, sadú gospodovo za čast.
Isa.61.4    in sozidajo vekomaj vekomaj, povzdignujejo se prvi, in zgrabijo razvaline, razvaljeno v vekomaj.
Isa.61.5    in tujci bodo prišli, in bodo pasti ovce svoje; in tujci boste roči in vinogradniki.
Isa.61.6    a vi, svećenički duhovni, imenujete se, služabniki boga; izpolnjevajte se moč poganov, in v bogatstvu svojem boste se čudili.
Isa.61.7    tako bodo obsadili deželo za drugega, in večno veselje bode za njih glave.
Isa.61.8    kajti jaz sem gospod, ki ljubim pravico, sovražim krivičnost in krivičnost; in za pravico jim bodem dal krivico, in zavezen bodem z njimi zaveze vekomaj.
Isa.61.9    in seme njih bode poznal poganom, in seme njih v narodima; vsak, kdor jih vidi, spoznat, da so seme blagoslovljenega gospoda.
Isa.61.10   veselim se veselim v gospodu, veselí se moja duša v gospodu; kajti obleče me v oblačilo zveličanja, in obleče me v oblačilo spasenja; kakor ženin obleče me, kakor ženica, in kakor nevesto sè ženom.
Isa.61.11   ker kakor zemlja izlazi pravo svoje, in kakor vrt zaseče seme svoje, tako bode gospod, gospod, izročil pravico in veselje pred vsemi narodi.
Isa.62.1    za voljo siona ne bodem molčal, in za voljo jeruzalema ne bodem čakal, dokler ne izide kakor luč pravica moja, in blaginja moja kakor svetilna svetilo.
Isa.62.2    in videli bodo narodi pravico tvojo, in vsi kralji slavo tvoje; in nazvali te bodo novim imenu, katero mu bode imenoval gospod.
Isa.62.3    in ti boš vendar kraja v ruci gospodovem, in diadema kraljestva v ruci boga tvojega.
Isa.62.4    ne imenuješ se več zapuščena, in zemlja tvoja se ne imenuje puščana, ker ti se bo imenoval volja naše in zemljo tvoje vekomaj.
Isa.62.5    kakor se je mladenič zgrabil za devico, tako bodo sinovi tvoji postali s teboj; in kakor se veselí ženin na nevesto, tako se bode veselil bog tvoj v tebi.
Isa.62.6    na zidih tvojih, jeruzaleme, postavil sem straže; vso dan in vso noč ne bodejo molčali; spominjajte se gospoda.
Isa.62.7    in ne dajte mu več, da ne bode postavil, in če ne bode napravil jeruzalema slavo na zemlji.
Isa.62.8    gospod se je zakleval po desnici svoji in po moči roko njegovega: nič ne bom več dal žito tvojo za jed sovražnikov tvojih, in tudi tujci ne bodo pijali mojo vino, v katerem si se trudil.
Isa.62.9    nego tisti, kteri ga zbirajo, bodo je jedli, in hvalili so gospoda; in kateri ga zbirajo, pijo ga v šatoru svetišča mojega.
Isa.62.10   hodite, pojdite za vrata, izpolnjajte put ljudstvu; izročite, izročite puto, izročite kamenje, izročite znamenje na narode.
Isa.62.11   glej, gospod je razglasil noter do kraja zemlje: recite kćeri sijonske: glej, zveličal ti je; glej, plačilo njegovo je pred njim, in delo njegovo pred njim.
Isa.62.12   in pokličejo ga ljudstvo svetega, izkušenega gospodovo; ti se pa zopet imenuje: grad, ne ostavljeno.
Isa.63.1    kdo je ta, kteri je prišel iz edoma, rošeno oblačilo iz besora, kateri je več v oblačnih oblečih, z močnim močnim; jaz pravim pravico in pravičnost blaginja?
Isa.63.2    za kaj si rošena obleka tvoja, in oblečje tvoje kakor od počivajočega v lasu?
Isa.63.3    " izpolnjeno sem izpolnil, in iz narodov nima nikogar z menoj; počival sem jih v žalosti svojem, in popravil sem jih v srci svojem.
Isa.63.4    kajti dan odvračanja je prišlo za njih, in leto izkušnja je prišlo.
Isa.63.5    pogledal sem, in nihče se ni mogel pomočnika, in pristopila sem, da se nič ne pomogla; in rešil jih je moč moja, in jezik moj se mi je prestopil.
Isa.63.6    in počival sem jih v srci svojem, in ponesel sem njih kri na zemljo.
Isa.63.7    spominjam se usmiljenje gospodovo, hvalo gospodovo v vsem, kar nam je gospod izpolnil, in za dobro blaga domu izraelovu, katero je dal nam po milosti svoji in po mnogem svojem pravičnosti.
Isa.63.8    in rekel je: " ne so ljudstvo moje, sinovi, kateri naj ne preklinjajo; in bil je jim za pomoč.
Isa.63.9    v vseh stiski njih ni sovražnik, in angelj njegov, gospod, jih je rešil; v ljubezni svoji in v milosti svojej je rešil jih; in vzel jih je in povzdignil jih po vseh dnéh dnéh.
Isa.63.10   ali oni so se izkušali, in razdražili so duha svetega njegovega, in se jim je prevrnil v sovražstvo svoje, in on je voeval zoper njih.
Isa.63.11   in spomenilo se je vekomaj dnî, kteri je izpeljal iz zemlje pastih ovaca svojih: kje je, kteri je položil v njih duha svetega?
Isa.63.12   kateri je ljubil po desnici mojzesu roko slave svoje, kateri je skril vode pred obličjem svojim, da bi napravili večno ime.
Isa.63.13   kateri jih je vodil po propasti, kakor konj po puščavi, in niso se trudili?
Isa.63.14   kakor skot po potoku snide duh gospodov, in vodil jih je; tako si izpeljal ljudstvo svoje, da si postavil sebi slavo ime.
Isa.63.15   pogledaj iz neba, in pogledaj iz svetosti svetosti svoje in slave tvoje; kje je zavist tvoj in krepost tvoja? velika je usmiljenja tvojega in usmiljenja tvojega, da si nas zahranil?
Isa.63.16   ti si namreč naš oče, ker nas je abraham ni spoznal, in izrael nas ne poznaje; ti si, gospod, oče naš, od vekomaj je ime tvoje.
Isa.63.17   kaj si nas zabludil, gospod, od svojih puta? zakoračil si srca naših, da te ne bomo se bojali? obrati se za voljo hlapcev svojih, po plemenom baštine tvojega.
Isa.63.18   za malo je dopolnjevala svetišče tvoje; sovražniki naši so potopali svetišče tvoje.
Isa.63.19   postali smo, kakor kateri si od početka, v katerem si ni počel, in katere se ne imenuje ime tvoje.
Isa.64.1    postali smo, kakor kateri si od početka, v katerem si ni počel, in katere se ne imenuje ime tvoje.
Isa.64.2    kakor gorčina od ognja, da se razpalja oganj, da bi se zgodilo ime tvoje pred sovražniki tvoji, in pred obličjem tvojem pogani se narodi.
Isa.64.3    ko si časno delal, da ne bodeš čakal, da se ne povzdigniš se pred obličjem tvojo.
Isa.64.4    od vekomaj ne smo slišali, ne so slišali, ni oči naše videli, da je bog osim tebe, in dela tvoja, katero bodeš delal njim, ki se pričajo.
Isa.64.5    da bodemo, da smo postali krivice, da smo se v srci svojem spomenili; glej, ti si se razsrdil, in mi smo grešili; za to smo se pregrešili.
Isa.64.6    in vsi mi smo bili kakor nečisti, in vse pravičnost naša kakor meč nečistega; in vsadili smo kakor list, in krivičnosti naše kakor veter nas izpelje.
Isa.64.7    ali ni nikogar, kteri se imenuje ime tvoje, ki se spominja, da bi ti pomagal; ker odvrnil si obličje svoje od nas, in predal si nas po greh naših.
Isa.64.8    glej, gospod, ti si naš oče; mi smo glina, in ti si luč; vsi si delo rok tvojih.
Isa.64.9    ne misli se več, gospod, in ne spominjaj se krivičnih krivičnih; glej, pogledaj, da smo vsi tvoj narod.
Isa.64.10   mesta svetega tvojega je postalo pustinja, sijon je postavljen v puščavi, jeruzalem v puščavo.
Isa.64.11   prebivališče naše in veličastvo naše, v katerem so se poblagoslovili očetje naši, popalilo se je v ognjem;
Isa.64.12   za vse to ozdraviš si, gospod? bodeš ti molčal, in velike si nas ponižal?
Isa.65.1    spoznal sem tistih, kteri me ne iščejo; našli so se, kteri me niso prosili. govorila sem: glej, glej, jaz sem narod, ki ne imenujejo ime moje.
Isa.65.2    vpila sem roke svoje vso dan k narodu nepokornomu, kateri hodi po pravičnemu poti, po njih greh.
Isa.65.3    ljudstvo, kateri me je neprestano zasramoval pred obličjem mojim, kateri so žrtvovali v vrh, in kadili so na teglih,
Isa.65.4    kateri prebivajo v grobočinah, in ležajo v peshcherji, kateri jedi svinjavo meso, in čakal jim je v posučih.
Isa.65.5    kteri pravijo: daleč od mene, ne bližaj se meni, ker sem jaz čist. on je dim v moči svojem, oganj, kateri godi po vsej dnevih.
Isa.65.6    glej, pisano je pred menoj: ne bodem molčal, dokler ne vrnem v roko svojo.
Isa.65.7    krivice njih in krivičnih očetov njih, govori gospod, kateri so kadili na górah, in sramovali so me na pastih; izpolnjujem njih delo v njih naročji.
Isa.65.8    tako govori gospod: kakor se se najde moč v grozu, in rekó: ne pogubi ga, ker je blagoslov v njem; tako bom storil za voljo otrokov mojih, da ne pogubim vse.
Isa.65.9    in izpeljal bom iz jakoba seme, in iz judeje nasledstvo gore moje; in podedovali bodo izvoljeni moji, in hlapci moji bodo tam prebivali.
Isa.65.10   in saron bode pastir ovce, in dolina akhor za počivanje goveda, ljudstvu mojemu, kteri me iščejo.
Isa.65.11   a vi, kteri ste ostavili gospoda, ki zapomenete svetu mojo svetiščemu, in pripravite stola za hudo, in delate stolov za plašč,
Isa.65.12   jaz vas predam na meč, in vsi boste padli na mač, ker sem poklical, in niste poslušali; govoril sem, in niste poslušali; ali delali ste to, kar je hudobno pred menoj, in izbrali ste, kar ni hotel.
Isa.65.13   za to tako govori gospod gospod: glej, otroci moji bodo jesti, a vi boste gladovali; glej, služabniki moji pijo, a vi boste žežali; glej, služabniki moji se veselé, a vi boste zasramiti.
Isa.65.14   glej, služabniki moji se bodo veselili z radostjo srca svojega, a vi boste zakričali po bolezni srca svojega, in za pogubljenje duha zaplašite.
Isa.65.15   in zapustili boste ime vaše za plašilo izvoljenim svojim, in gospod gospod bog vas bode pogubil; in hlapcem svojim bode imenoval novo ime.
Isa.65.16   kdor se blagoslavlja na zemlji, blagoslavljal se bo boga resničnega; in kteri se kličejo v zemlji, kličejo se bogom resničnim; kajti prvi nadloge bodejo zapomenjeni, in v srci svojem ne bode prišlo.
Isa.65.17   kajti glej, nove nebesa in novo zemlja, in nebeške se ne spominjajo, in ne bo prišlo na srce.
Isa.65.18   nego radujte in radujte se v njem, ker glej, jaz delam jeruzalem veselje in ljudstvo moje veselje.
Isa.65.19   in veselim se v jeruzalemu, in veselim se v ljudstvu svojem; in ne bo več slišal v njem glas plači in glas vikovanja.
Isa.65.20   ne bode tam nič več, in starec, kteri ne bode napolnil svoje časa; kajti mladenec bode umrl za sto let, in grešnik za sto let, in proklet bode proklet.
Isa.65.21   in sozidajo hiše, in prebivali bodo; in zasadili bodo vinogradniki, in bodo jedli njih plodove.
Isa.65.22   ne bodejo zgradili, da bodejo drugi prebivali; ne bodo sadili, da bi drugi jedli; kajti dnî življenja bodo dnevi ljudstva mojega, in delali bodo dela svojih sovražnikov.
Isa.65.23   ne bodo trudili naprazno, ne bodo se rodili za praznost, ker so seme blagoslovljenega od gospoda, in seme njih z njimi.
Isa.65.24   in ko bodo klicali, jaz bodem uslišal; ko so še govorili, jaz bodem uslišal.
Isa.65.25   laži in jagnje bodo pažali vkupe, in lev kakor vol požre solo, a zmija je deželo kakor kruh; ne bodo izpolnjevali, in ne pogubijo na svetem gori mojem, govori gospod.
Isa.66.1    tako govori gospod: nebo je prestol moj, in zemlja podnožje nogam mojim; kakošno dom mi boste zgradili, in kakošna je mesto pokoja mojega?
Isa.66.2    kajti vse to je storil moja roka, in vse to je bila, govori gospod. ali na koga bodem pogledal, da je ponižen in ponižan se pred mojo besedo.
Isa.66.3    kdor žrtvuje telega, kakor, kdor zakolja gočinu, kakor kdor ubija psa; kdor prinosi pšenično, kakor kri svinja, kateri prinaša libana v spomen, kakor preklinjanja; ali oni izvoljajo putove svoje, in duša njih je hotel sovražnikov svojih.
Isa.66.4    tako bom tudi jaz izbral njih obličje, in odvračal jim bodem za voljo njih, ker sem poklical, in niso mi poslušali; govorila sem, ali niso poslušali; in delali so to, kar je zlo v očích mojim, in izbrali so, kar ni hotel.
Isa.66.5    poslušajte besedo gospodovo, kateri se skrbite v njegovo besedo: " bratje naše, kateri nas sovražijo, kteri nas sovražijo, da se slavite ime gospodovo, da se pokaže v veselji svojem; ali oni se zasramijo.
Isa.66.6    glas viči iz mesta, glas iz svetišča! glas gospoda, kateri zaplatí zaplatje zoper sovražnikov svojih.
Isa.66.7    predno je rodila bolje, rodila je; dokler ne pristopi bolezni, poče je rodila otroka.
Isa.66.8    kdo je slišal takočnega? kdo je to videl? je li zemlja v jednom dan, ali je naredil narod v jednom dan? kajti sijona je bolje rodila, in rodila je sijona otroke svoje.
Isa.66.9    hodim li, da bi se rodilo, da bi rodila, da bodem rodila, govori gospod? ali, da bodem rodivši, nič ne bom rodil? govori bog tvoj.
Isa.66.10   veselite se z jeruzalem, in radujte se v njem vsi, kteri ga ljubite; radujte se s radostjo vsi, kteri v njem žaloste!
Isa.66.11   da se hodite in se nasitite od jezičnih jezika njenega, da boste izpolnjevali in izpolnjevali od kraja slave njegove.
Isa.66.12   ker tako govori gospod: glej, jaz bodem imel mir na njih kakor reka, in kakor potok, ktera je slava pogansko; njih otroci bodo nositi na plecih, in na kolenja predajo.
Isa.66.13   kakor uteče koga mati, tako bom tudi jaz vas opominjal, in v jeruzalemu boste pocišili.
Isa.66.14   videli boste, in radovalo se bode srce vaše, in kosti vaše bode kakor trava; in spoznal se bode roka gospodova njim, ki se ga bojé, in povrne se sovražnikov svojih.
Isa.66.15   kajti glej, gospod bode prišel kakor oganj, in konci njegovi kakor viče, da povrne v žalosti jezo svoja, in krivičnost svoja v plameni ognji.
Isa.66.16   kajti s ognjem bode gospod sodil vse meso in meč njegovo; veliko je mrtvih od gospoda.
Isa.66.17   kateri so se očistili in očiščajo se v vrh, in v prah, kteri ječejo čisto meso in opačina in opačine, vkup poginejo, govori gospod.
Isa.66.18   ker jaz sem dela njih in misli njih; in pridem, da zberem vse narodi in jezike; in pridejo, in videli bodo slavo mojo.
Isa.66.19   in postavim na njih znamenje, in pošlu iz njih, kteri so bili ozdravljeni, pošlu k narodima v tarsis in pul in lud, k lakom, in tubalu, in javanu, v daleč ostrove, kateri niso slišali imena mojega, in niso videli moč mojo; in oznanjevali bodo slavo mojo poganom.
Isa.66.20   in pripeljajo brate svoje iz vseh narodov za dar gospodu na konjih, in v kolesnitsakh, in v vestih, in na mulah, in na mule, v svetišče moje, v jeruzalem, govori gospod, kakor so pripeljali sinovi izraelovi daritve s pesem v hišo gospodovo.
Isa.66.21   in od njih bom vzel za svećenike in levije, govoreč gospod.
Isa.66.22   ker kakor nebo novo in zemlja novo, katero sem jaz storil, ostanejo pred menoj, govori gospod, tako bo tudi seme vaše in ime vaše.
Isa.66.23   in noter, od mesača in od sobstva v soboto, pride vsako meso pred menoj, da se pokloni pred menoj, govori gospod.
Isa.66.24   in izšli bodo, in videli bodo mrtvi ljudî, kteri so prestupali zoper mene; kajti kriv njih ne bo umrl, in ogenj njih se ne pogasne, in v vsej mesu ne bodo ugasili.
Jer.1.1     besedo božja, ktera je bila v jeremiji, sina hilkijina, od svećeničkih, kteri so v anatot, v zemlji benjaminovej;
Jer.1.2     k njemu se je zgodilo beseda božja v dnéh jošijo, sina amosova, kralja judina, v tretji leto kraljestva njegovega.
Jer.1.3     in zgodí se v dnéh jojakima, sina jošijina, do deseti let sedekije, sina jošijina, kralja judina, dokler se ne izpelje jeruzalema v peti mesem.
Jer.1.4     in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Jer.1.5     dokler te ne zgrabim v telesu, poznal te sem, in predno si ti izšel iz matere, posvetil sem te; preroka ti sem postavil za preroka.
Jer.1.6     a jaz sem rekel: gospod, gospod! glej, ne vém govoriti, da sem otrok.
Jer.1.7     pa mi reče gospod: ne reci, da sem otrok; ker hodi k vsem, k kterim te bom pustil, in povedaj vse, kar ti bom zapovedal.
Jer.1.8     ne boj se njih, ker jaz sem s teboj, da te rešim, govori gospod.
Jer.1.9     in gospod prostra roko svojo, in dotakne usta mojo, in reče mi gospod: glej, položil sem besede moje v usta tvojo.
Jer.1.10    glej, postavil sem te danes na narode in na kraljestvo, da bodeš pogubil in pogubiti in pogubiti, da bodeš zbudil in zasadil.
Jer.1.11    in zgodilo se mi je beseda gospodovo, govoreč: kaj vidiš, jeremijo? in jaz sem rekel: čakal je šira.
Jer.1.12    in gospod mi reče: dobro vidiš, ker gledam za besedo mojo, da jih bodem delal.
Jer.1.13    in zgodilo se mi je drugo beseda gospodovo, govoreč: kaj vidiš? in jaz sem rekel: vidim kotel, a obličje njegovo je pred sever.
Jer.1.14    in reče mi gospod: od severa pride hudo na vse, kteri prebivajo na zemlji.
Jer.1.15    ker glej, jaz bom zvoljal vse rodove kraljestva severnih, govori gospod, in prišli bodo, in postavit bodo vsak prestol svoj pri vratih vrata jeruzalemske, in zoper vse zidove njene, in zoper vse gradove judejske.
Jer.1.16    in govorim jim sodbo za voljo vseh njih hudobnosti, ker so me zapustili, in žrtvovali so se drugim bogovima, in klanjali so se delom rok svojih.
Jer.1.17    ti pa preprej lanje svoje, in vstani, in reci jim vse, kar ti bom ukazal; ne boj se njih, da se ne postrašim pred njimi.
Jer.1.18    glej, danes te sem postavil v današnji dan, kakor grad krepko in kakor zid meč, zoper vse kralje judejske, zoper vojske njegove, zoper ljudstvo njegovo, in zoper ljudstvo zemlje.
Jer.1.19    in bojajo se zoper tebe, in ne bode ti mogoč; ker jaz sem z teboj, da te rešim, govori gospod.
Jer.2.1     in bojajo se zoper tebe, in ne bode ti mogoč; ker jaz sem z teboj, da te rešim, govori gospod.
Jer.2.2     in reče: tako govori gospod: spomenil sem se usmiljenje mladosti svoje in ljubezni popolnosti svoje, da ti pojdeš za svetem izraelom, govori gospod.
Jer.2.3     svet izrael je gospodu, početka rodov njegovih; vsi, kteri so ga jedli, pregrešili so; hudo pride na njih, govori gospod.
Jer.2.4     poslušajte besedo gospodovo, dom jakobov, in vsi rodovi domu izraelova.
Jer.2.5     tako govori gospod: kakošno krivico so našli v meni očetje, da so se oddalečili od mene, in šli so za hišjo, in so se zavrgli?
Jer.2.6     in ne rekó: kje je gospod, kteri nas je odpeljal iz zemlje egipetske, kateri nas je vodil po puščavi, v deželi zapuščenej in zapuščenej, po deželi, po katerem ni hodil nihče, in katerega ni prebivala človek?
Jer.2.7     in pripeljal sem vas v plašilo, da boste jedli sad njegov in dobro njegovo; in ko ste prišli, oskvrnili ste zemljo mojo, in postali ste baštinu mojo v merzost.
Jer.2.8     duhovni ne rekó: kje je gospod? in pravičniki postave me niso poznavali, in pastiri so se pregrešili zoper mene; in preroki so prerokovali za vaala, in hodili so za nepoležnim.
Jer.2.9     za to se bom še sodil s vami, govori gospod, in s sinovi sinov vaših bodem sodil.
Jer.2.10    ker pojdite na ostrove hetitske, in poglejte, in pošljajte v kedar, in razgledite se več, in vidite, če se je zgodilo takoč.
Jer.2.11    če je premenil narodi bogove svoje, a to niso bogovi? a moj ljudstvo je premenil slavo svojo za to, kar je nepoležno.
Jer.2.12    strašte se, nebesa, za to, in trepejte se več, govori gospod.
Jer.2.13    kajti dva hudobna dela storil ljudstvo moje: mene so pustili izhod življenja življenja, in izkopali so sebi studence, čerbe, ktere vode ne mogočajo.
Jer.2.14    je li izrael hlapec? ali rodnik je? za kaj se je zgrabil?
Jer.2.15    po njem rykajo l'vovi, in izdajali so glas svoj, in postavili so deželo njegovo v puščavo; mesto njegove so izpolnjevali, in ne prebivajo v njih.
Jer.2.16    tudi sinovi memfisa in tafnes so te zgrabili.
Jer.2.17    nisi li to storil za te, da si me pustil, govori gospod, bog tvoj?
Jer.2.18    in sedaj, kaj imaš po poti egiptu, da piješ vode v gionu? in kaj ti je po putu asirijskej, da piješ vode iz reke?
Jer.2.19    izložilo te bo krivica tvoja, in krivica tvoja te bode obličil; spoznaj se in vidi, da je gorljivo in gorljivo, da si pustil gospod, bog tvoj, in da ne boš v tebi, govori gospod, gospod nad vojskama.
Jer.2.20    ker od vekomaj si sokrušil jaram svojo, razodel si okove tvoje, in govorila si: nič ne služim. nego po vsakem visokom brevu, in pod vsako zeleno drevo si se naredila.
Jer.2.21    a jaz te sem zasadil v vinogradnih vinogradnih vinogradnih, vsakega resnično; kako si se vrnila v žalostno vinograd drugega?
Jer.2.22    hodaj si, da se izpolnjuješ z močem, in pomnožilo se bodeš pič v krivici svojem pred menoj, govori gospod gospod.
Jer.2.23    kako boš ti rekel: nisem se oskvrnila, nisem šel za vaalomi? pogledaj, kako si hodila v dolini, spoznaj, kaj si storil.
Jer.2.24    izpolnjevala se v puščavi v puščavi, v poželenjem duše njenega, prepirajoč se, kdo ga bode odvračal? vsi, kteri ga iščejo, ne bodo se trudili, našla ga bodo v noči svoji.
Jer.2.25    odstopi nogu svoji od žalosti, in vrg svojo od žeže. a ti si rekel: nič, nič ne, ker ljubim tujceve, in za njimi hodim.
Jer.2.26    kakor se sramoti krada, kedar se postane, tako se zasramijo sinovi izraelovi, sami in kralje njih, in glavari njegovi, in svećenici njihovi, in preroki njihovi;
Jer.2.27    kateri pravijo drevo: " oče moj si ti! " in kamenu: " ti si me rodil. " ker so se k meni vračali, a ne obličja; ali v vrednih času svojem rekó: vstani in spasi nas!
Jer.2.28    in kje so bogovi tvoji, katere si ti storil? bodejo se vstali, da te bodejo spasili v času nevolja tvoje; ker po število mestnih tvojih je bogov tvoj, juda.
Jer.2.29    za kaj se govorite z menoj? vsi ste se grešili zoper mene, govori gospod.
Jer.2.30    naprazno sem udaril otroke svoje, niso sprejeli pouka; mač vaša je jedel prerokov vaših prerokov; ne boste se uplašili.
Jer.2.31    o zemljo, glej, poslušajte besedo gospodovo: zar sem bila pustinja izraelu, ali polna zemlja? za kaj bi rekel ljudstvo moje: " gospodovali smo, ne bomo se več k tebi?
Jer.2.32    bode li devica zazabil svetilo svoje, a nevesto oblačilo svoja? ali narod moj me je zapomenil v dnéh dnî.
Jer.2.33    kako si dobro dobro, da hočeš v srci svojem, da iščeš ljubljeno? za to si tudi ti krivično delal krivico.
Jer.2.34    in v rokih tvojih se najdejo krvo krivičnih, krivičnih, ktera jih je nič ne našla, nego po vsakem kraji.
Jer.2.35    in rekel si: nič sem, da se odvrne moč njegov od mene. glej, jaz se sodim s teboj, ko govoriš: ne grešim.
Jer.2.36    kaj si postal več, da izpolnjuješ putove svoje? zasramiš se iz egipta, kakor si se osramotil od assura.
Jer.2.37    tudi odtod izideš, in roko tvoja na glavi tvojem; ker gospod je odvrnil, v katerim si se zaupanje, in ti ne bodeš uspeval v njem.
Jer.3.1     reče gospod: če popustí človek svojo ženo, in ona izide od njega, in pristane za drugega moža, bodi li se še vračal k njemu? ne bo li ta žena postala nečisto? a ti si bludila s mnogimi delami, in si se vračal k meni, govori gospod.
Jer.3.2     vzemi oči svoje na kraj, in pogledaj: kje si se ne povrnila? po putih si sedel na njih kakor arab v puščavi, in oskvrnila si zemljo v kurbih svojih in v hudobnosti svojem.
Jer.3.3     za to je bilo veliko pastih, da bi se pretvorilo, ker ti se je zgodilo več bludnička, ne zasramiš se.
Jer.3.4     ti si me poklical: oče moj, ti si glavar moči tvoje.
Jer.3.5     hodi li vekomaj, da bi se zadržal vekomaj? glej, govoriš, in delal si to hudobno, da bi mogel.
Jer.3.6     in reče mi gospod v dnéh jošijo kralja: videl si, kar je storil krivica izrael? šel je na vsako visoko gori in pod vsako zeleno drevo, in hodila je tam.
Jer.3.7     in jaz sem rekel: po tem, ko je vse to dopustila, rekel sem k meni; ali se ne vrne. in videla je sestra njena, sestra njena juda.
Jer.3.8     in videl sem, da za vse, česar je ostala krivica izraelova, odpustil sem jej, in dal sem jej razlučeno pismo v roke njeno; ali niso se uplašala krivica njegova judina, nego hodila je, in hodila je tudi sama.
Jer.3.9     in ko se je postala razpuščenje svoje, razdražil je z kamenjem in z kamenjem.
Jer.3.10    in po vsem tem niso se vratila k meni sestra njegova sestra, juda, po vsem srcu svojem, nego za lažno.
Jer.3.11    in reče mi gospod: opravičilo je življenje njegovo izrael od pregrešnika judina.
Jer.3.12    pojdi, in oznanjaj te besede k severu, in reci: obrati se, odvračilo izrael, govori gospod; in nič ne bodem obličil na vas; kajti usmiljen sem jaz, govori gospod, in nič ne bodem čakal vekomaj.
Jer.3.13    samo spoznaj krivico svojo, da si se zoper gospoda, boga svojega, pregrešil si, in razložil si se na tujce na tujce pod vsako zeleno drevo, in nisi poslušal glasa mojega, govori gospod.
Jer.3.14    obratite se, sinovi nedužni, govori gospod, ker jaz sem vam gospodoval, in vzem vas enega iz mesta in dva iz rodove, in vpeljal vas bom v sijon.
Jer.3.15    in dajem vam pastire po srcu svojem, in bodo vas pasti med znanjem in znanjem.
Jer.3.16    in ko boste se množili in pomnožili se v zemlji, v tistih dnevih, govori gospod, ne bode bil več rekel: kovčeg saveza izraelova ne bo zgodilo na srcu; ne bo se imenoval, in ne bode se več izpolnjevala.
Jer.3.17    v to čas pokličejo jeruzalem prestol gospodov, in vse narodi bodo se zberili v njem, v jeruzalemu, in ne hodijo več za obličjem srca svojega hudobnih.
Jer.3.18    v tistih dnevih dom judovski pride k domu izraelovu, in pridejo vkupe iz zemlje severnih in iz vseh kraja na zemljo, katero sem dal vašim očetom.
Jer.3.19    in jaz sem rekel: gospod, da te bom postavil v otroke, in dal ti bodem zemljo izvoljeno, baštinu vsemogočnega narodov? pa sem rekel: oče si me poklical, in ne boš se odvrnil od mene.
Jer.3.20    ali kakor je žena odvrnil bližnjemu svojemu, tako ste se pregrešili zoper mene, dome izraelov, govori gospod.
Jer.3.21    glas je slišal iz lahov, plač in prošnje izraelovih, ker so pravili po potih svojih, zapomenili so gospoda, boga svojega.
Jer.3.22    vrnite se, sinovi, ki se odvračate, in ozdravljal bom plačilo vaše. glej, služili smo mi, ker ti si gospod, bog naš.
Jer.3.23    nič laž je v pastih in na moči gor; samo v gospodu, bogu našem, je blaginja izraelova.
Jer.3.24    sramota je požerla trud očetov naših od mladosti naše, ovce in telce, njih sinove in žene.
Jer.3.25    ležimo v sramotu našem, in naša sramotu nas pokriva, ker smo grešili zoper gospoda, boga našega, mi in očetje naši, od mladosti naše do današnjega dné, in nismo poslušali glasa gospoda, boga našega.
Jer.4.1     ko se bodeš odvrnil, izrael, govori gospod, obrati se k meni; in če si odvrnil opačine svoje iz obličja mojega, in ne bodeš se skril od obličja svojega.
Jer.4.2     in kliš: zhiv je gospod, v resnici in v sodbi in v pravici, in pogani bodo v njem blagoslavljali, in v njem bodo hvalili boga.
Jer.4.3     kajti tako govori gospod ljudima judovskim in jeruzalemskim: pojdite sebi mladeniče, in ne sejte v trnji.
Jer.4.4     obrezujte se na gospoda, in obrezujte obročje srca vaša, možjé judje in prebivališče jeruzalema, da se ne izide kakor ogenj jezik moj, da se razpalja, in nič ne bi ga ugasil zaradi hudobnih delov svojih.
Jer.4.5     oznanjajte v judeji, in oznanjajte v jeruzalemu, govoreč: trubite trube na zemlji; kličite veliko, in govorite: zberite se, in vnidem v ukrepljeni gradove.
Jer.4.6     vzemite se, bežite v sijonu, bežite, ne stojte; kajti hudo bom pripeljal od severja in veliko pogubljenja.
Jer.4.7     lav se izide iz svoja kraja, in postal je pogubljenj ljudstva, in izšel je iz svojega mesta, da bi položil deželo svoj v pustoš; hiši tvoji bodo, da se ne bodejo prebivali.
Jer.4.8     za to se prepevajte v vretih, plačite in kličite, ker se ni odvrnil gnjev gospodov od vas.
Jer.4.9     in v tem dan, govori gospod, pogubi srce kraljestvo in srce vélikih; in svećenički se bodo žalovali, in preroki se bodo čudili.
Jer.4.10    in rekel sem: ach, gospod, gospod! glej, ti si prepeljal ljudstvo to in jeruzalem, govoreč: mir vam bode! in glej, meč se je dotel do duše.
Jer.4.11    v to čas se bode rekel temu ljudstvu in jeruzalemu: veter višne veter v puščavi, po puti kćeri naroda mojega, ne za več, ne za čisto.
Jer.4.12    novo duh bode prišel k meni; sedaj pa jaz govorim sodbe zoper njih.
Jer.4.13    glej, kakor oblak bo vzel, in konci njegovi kakor viče, konji njegovi kakor orli; gorjé nam, ker smo opustošeni!
Jer.4.14    napolni srce svoje od hudobnosti, jeruzalem, da bodeš zveličal; doklej bodejo v tebi prebivali hudobni misli?
Jer.4.15    kajti glas oznanja iz dana, in oznanjajo hudo iz kraja efrajimovega.
Jer.4.16    oznanjajte se narodima, glej, oznanjajte v jeruzalemu: sovražniki pridejo iz daleč zemlje, in oznanjajo glas svoj proti gradovima judovskim.
Jer.4.17    kakor stražari polje so se postavili zoper njega, ker mi je sodil, govori gospod.
Jer.4.18    življenje tvoje in delanja tvoja so ti storili; to je krivica tvoja, da je gorčina, da se je dotakla do srca tvojega.
Jer.4.19    trebuh moja, utrobo moja! v moči srca mojega, čakal mi je srce moje; ne mogu militi, ker si slišal glas trube, zvuk brani.
Jer.4.20    postal je pogubljenje na pogubljenje, ker se je razpustošena vse zemlja; vnezapno so postani prebivališče moje, razprgli se šatori moje.
Jer.4.21    doklej bom videl bežajočega, slišavši glas trombe?
Jer.4.22    ker ljudstvo moje je nespametno, ne poznajo mene; sinovi nerazumni so, in ne razumni; mudri so, da delajo zlo, a dobro delati ne poznajo.
Jer.4.23    pogledal sem na zemljo, in glej, bila je nič in nič, in na nebo, in nič ni sveta.
Jer.4.24    videl sem gore, in glej, razdrjajo, in vsi puščani se razdrjajo.
Jer.4.25    pogledal sem, in glej, nič ni človek, in vsadili so se vse ptice nebeške.
Jer.4.26    videl sem, in glej, karmil je pustinja, in vsi njegovi mesta so razpaleni pred obličjem gospodovim, pred jezikom jeze njegove.
Jer.4.27    kajti tako govori gospod: zapuščeno bode ves zemlja, ali nič ne pogubim.
Jer.4.28    za to se bode zemlja plašla, in nebeško nebesa se potemne, ker sem govoril, in nisem se pokazal, in nisem se odvrnil.
Jer.4.29    od glas konjanika in lučega luka se potegne vse mesto; vnidejo v skalje, in kličejo na skale; vsako mesto je ostal, in nič ne prebiva v njih.
Jer.4.30    in ti, zasramovanje, kaj boš delal? če se oblečeš v šaronovo, in prepevaš se s zlatnim ozdobami, in ko si pokrašal oči svoje, naprazno se boš pregledal; povrgli so te ljuvnici tvoji, iščejo življenje tvoje.
Jer.4.31    ker glas, kakor roditelja, slišal sem žalost, kakor prvorodnika, glas kćeri sijonske, da se potrese, in potegne roke svoje: " gorj mi, ker duša moja je zapušena za pogubljenih.
Jer.5.1     hodite po ulicama jeruzalemskim, in poglejte, in spoznajte, in iščite po ulicah njegovih, če boste našli moža, če je kdo, kteri dela pravico in išče vero, odpustim jim.
Jer.5.2     resnično govori gospod: za to se ne kličejo v laži.
Jer.5.3     gospod, gledajo oči tvoje za vero; udaril si jih, in oni jih ne bodejo gledali; pokončil si jih, ali niso hoteli sprejeti pouka; obličili so obličje svoje boljši od skale, in niso hoteli obrati.
Jer.5.4     a jaz sem rekel: samo siromaši so, ker niso mogli, ker niso spoznavali pot gospodovo, pravičnost svojega boga.
Jer.5.5     pojdem k vélikim, in govorim s njimi; kajti oni poznajo pot gospodovo in sodbo boga svojega. ali glej, vkupe so razbili jaram, in razložili so okove.
Jer.5.6     za to jih bode udaril lav iz lesa, in luk po domačih jih pogubi, leopard bodi v njih mestih; vsi, kteri so izšli iz njih, poginejo; ker množilo so krivičnosti njih, in množijo njih krivičnosti.
Jer.5.7     kako da ti odpustim? sinovi tvoji me zapusté, in se klijajo v tistih, kteri ne so bogove. nasitili sem jih, ali so se hudovali, in v hiših hiših so prebivali.
Jer.5.8     končani kone so postali, vsadili so se vsak po ženu bližnjega svojega.
Jer.5.9     da ne osramotim se za to? govori gospod; ali s takovim narodom se ne osramotim duša moja?
Jer.5.10    vstanite na obličje njegove, in povalite se, ali ne delajte konce; odnesite njenje, ker niso gospodovega.
Jer.5.11    ker sovražni so se zoper mene dom izraelov in dom judov, govori gospod.
Jer.5.12    obličili so gospoda, in rekó: ni tega; nič ni našel na nas, in mač in glad ne bomo videli.
Jer.5.13    in preroki so za veter, in besedo gospodovo ne je v njih; tako jim se bo zgodilo.
Jer.5.14    zato tako govori gospod, bog nad vojskama: za to, da govorite to besedo, glej, jaz bom položil besede svoje v usta tvojo ognjem, in ta ljudstvo drvo, in požre jih.
Jer.5.15    glej, jaz pripeljem na vas narod izdaleč, dom izraelov, govori gospod, ljudstvo, katero si slišal glas jezika njegovega.
Jer.5.16    vsi so krepčani.
Jer.5.17    in snesti bodo žalost svoj in kruh svoj, in pojedli bodo sinovi tvoji in žene tvoje; požró ovce svoje in volje svoje, požre vinogradniki svoja in smokve tvoje; in pogubo meč svoje gradove, na katerih se spočinite.
Jer.5.18    ali v tistih dnevih, govori gospod, ne pustim vas na konec.
Jer.5.19    in kedar pravite: za kaj je storil gospod, bog naš, nam vse to? " in ti jim reci: za to, ko ste služili, in služili ste drugim bogom v deželi svojem, tako boste služili tuđim v deželi ne vašega.
Jer.5.20    oznanjajte to v hišo jakobovo, in oznanjajte v judeji:
Jer.5.21    poslušajte to, ljudstvo nerazumna in nerazumljivo, katerega oči, ali ne vidijo; uši imajo, ali ne slišijo.
Jer.5.22    ali ne bojte se mene bojati, govori gospod, ali ne boste se prestrašili pred obličjem mojim, kteri sem postavil moru oblačilo morje, več več, ktera ne bode prešlo; ko bi se preplašilo, ali ne bo mogoč.
Jer.5.23    a temu ljudstvu je srce neposlušno in nepokorna; odvrnili so se in odidejo.
Jer.5.24    in ne rekó v srcu svojem: bojmo se se bojati gospoda, boga našega, kteri nam daje dozhd dober in hudobnjo v času svojem času, in izpolnjeval nam je čas žetve.
Jer.5.25    vaše krivice so to odločili, in grehe vaših sovračajo dobro od vas.
Jer.5.26    ker sovražniki so se našli v mojem ljudstvu krivične; postavijo mreže, in postavljajo ljudstvo.
Jer.5.27    kakor mrežo je polna ptice, tako so hiši njihovi polni zvijačo; za to so bili veličani in bogati.
Jer.5.28    prestopili so sodbo, ne odgovarjajo pravičnega sodbe, in pravičnega sodbe ne sodijo.
Jer.5.29    da ne osramotim se za to? govori gospod; ali s takovim narodom se ne osramotim duša moja?
Jer.5.30    strašne in strašne dela v tej zemlji.
Jer.5.31    preroki prorokujo krivično, in véliki duhovni imajo v njih roki, in ljudstvo moje tako ljubi. ali kaj boste storili po teh času?
Jer.6.1     vstanite, sinovi benjaminovi, iz sredi jeruzalema, in v tekoji zvučite trombe, in za bet-kerem podignite znamenje; kajti hudobnost je izhodila od severa, in veliko pogubljeno.
Jer.6.2     izpolnjeval bodem hišo sijonsko najvišega.
Jer.6.3     k njej pridejo pastiri in stada svoja, in pripeljajo prebivališče na njo vojsko, in hranijo se vsak za svojo roko.
Jer.6.4     pripravljajte se na boj proti njej; vstajte, in vzdignemo se na poledan. gorjé nam, ker je zašlo dan, ker se izpolnjujejo sen večer.
Jer.6.5     vstanite in pojdemo v noči, in pogubimo dvorove njegove.
Jer.6.6     kajti ovako govori gospod nad ljudstvom: sekajte drevo, popeljajte se zoper jeruzalema. to je grad lažljiv, v njej je vsak presilnost.
Jer.6.7     kakor studenca vrne vode, tako pogubi krivico svojo; krivico in pogubljenje se je slišal v njem; pred obličjem svojim vedno je bolj in bolezni.
Jer.6.8     pouči se, jeruzalem, da se ne odvrača duša moja od tebe, da te ne postavim v pustoš, zemljo neprebivanja.
Jer.6.9     tako govori gospod nad ljudstvom: pripeljajte se, kakor vinograd, kakor vinograd; obrati se, kakor vinograd nad košami svojimi.
Jer.6.10    k komu bom govoril in opominjal, da bi slišal? glej, ušesa njih je neobrezana, in niso mogli slišati. glej, beseda gospodovo jim je za sramotu, ne hočejo mu.
Jer.6.11    tako sem napolnil jeze moje, napolnil sem, da jih ne izpolnjujem; izlim na mladeničko na ulici, in na zboru mladenaka; kajti moža in žena bodo zgrabljeni, starejšin po izpolnji dnevih.
Jer.6.12    in hiši njih bodo za drugega, polje in žene njih vkupe; ker iztegnem roko svojo na prebivališče zemlje, govori gospod.
Jer.6.13    ker od najmanjega do najvišjega, vsi so delali krivico; od preroka do svećenika vsi delajo krivico.
Jer.6.14    in izpolnjevali so razlomljenje ljudstva svojega, govoreč: mir, mir! in nič mira?
Jer.6.15    sramoti so se, ker so se zagnali, ali niso se zasramili, sramoti se ne spoznajo; za to bodejo padli v sramoti, in v času, kedar ga posečem, poginejo, govori gospod.
Jer.6.16    tako govori gospod: stojte na putih, in poglejte, in vprašajte za vekomaj stezke, kakošno je dobro pot, in hodite po njej; in najdete za življenje svoje očiščilo. ali rekó: ne hodemo.
Jer.6.17    postavil sem na vas sovražniki, poslušajte glas trube; in rekó: ne bomo poslušali.
Jer.6.18    zato poslušajte, narodi, in spoznajte, kaj je med njimi.
Jer.6.19    poslušaj, zemljo! glej, jaz dovedu na to ljudstvo hudo, sad njih sovražnikov, ker niso poslušali besede mojo, in postavo moje so odvrgli.
Jer.6.20    kaj mi je kadilo, kteri prihaja iz sabe, in kagrje z daleč kraja? žrtvov vaša ne je prijetno, in žrtvov vaša mi ne pridobi.
Jer.6.21    za to tako govori gospod: glej, jaz postavim k temu ljudstvu nedužnost, in popadajo v njem očetje in sinovi, sosedi in prijatelji njegovi poginejo.
Jer.6.22    tako govori gospod: glej, ljudstvo pride od severa, in narodi se bodo povzdignili od kraja zemlje.
Jer.6.23    luka in koplje zgrabijo, okrutni so in nemilostni; glas njegov je kakor morje, na konjih in bojnih bojnih vojske, kakor za boj na boj zoper tebe, kćeri sijonske.
Jer.6.24    ko smo slišali glas o njih, oslobodili so se roke naše; stiska nas je zgrabil, bolezni kakor roditelja.
Jer.6.25    ne izidete na polje, in v putih se ne hodite, ker meč neprijatelja je obilost po vsej strani.
Jer.6.26    hči, ljudstvo moj, prepevaj se z vretitom, povali se v pepel; žalosti za ljubljenega naj ti delajo žalostno; kajti vnezapno pride na vas pustošnik.
Jer.6.27    za izkušnjavo postavil sem te v ljudstvu svojem, da bodeš poznal, da bi izkušal put njih.
Jer.6.28    vsi so se izpolnjevali, hočni kakor meč, meč in železo; vsi so izgubljeni.
Jer.6.29    v ognjenji se izpolnjevajo, od ognja se je sè ognjem prešlo; hudobno se niso razločili.
Jer.6.30    srebro, ktero je bilo odrečeno, pokličite, da jih je odvrgel gospod.
Jer.7.1     srebro, ktero je bilo odrečeno, pokličite, da jih je odvrgel gospod.
Jer.7.2     poslušajte besedo gospoda, vse judejo!
Jer.7.3     ovako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: izpolnjujte putove svoje in dela svoja, in zapustim vas na tem mestu.
Jer.7.4     ne uzdajte se v lažnjive besedi, govoreč: tempelj gospodov, svetišče gospodov je to.
Jer.7.5     ker če boste pravili pravice svoje in pravice svoje, če boste pravili pravico zoper človeku in bližnjemu,
Jer.7.6     ne oslobodite stranca in sirote in vdova, in ne izlite krivičnega krvi na mestu sem, in ne hodite za drugim bogovima v hudo vam.
Jer.7.7     tako vas bodem prebival na tem mestu, v zemlji, ktero sem dal očetom vašim, od vekomaj do vekomaj.
Jer.7.8     glej, vi se uzdate v lažnjive besedi, katera se ne pomogó.
Jer.7.9     kaj pravite, ubijete in prešestvujete, in kličate krivico, in kadite vaalovi, in hodite za drugim bogovima, katerih ne véste.
Jer.7.10    in pridete in stanete pred menoj v hiši, na kterem se je imenoval ime moje, in govorite: " izpustili smo se! " da boste delali vse te gnusnosti?
Jer.7.11    ali je ta dom, na kterem se imenuje ime moje, je peč razbojnika? glej, jaz sem videl, govori gospod.
Jer.7.12    pojdite pa k mestu svojemu, kteri je bil v šilo, k katerem sem bil prvi prebival ime moje, in poglejte, kar sem mu storil, zaradi hudo ljudstva svojega izraelova.
Jer.7.13    in sedaj za to, da ste storili vse to delo, in sem govoril vam, in niste poslušali mene, in poklical sem vas, ali niste odgovorili.
Jer.7.14    tako bom postal temu domu, ki se je imenoval mojem imenu, v katerem se verujete, in temu mestu, ktero sem dal vam in očetom vašim, kakor sem storil z šilom.
Jer.7.15    in odvrnem vas od obličja svojega, kakor sem odvrnil vse brate svoje, vse seme efrajimovo.
Jer.7.16    ti pa ne molij za to ljudstvo, in ne prosi za njih pomoč, ne molitve, in ne pristopi k meni, ker jaz ne bodem poslušal.
Jer.7.17    ne vidiš li, kaj delajo v mestakh judejskim in po ulicah jeruzalemskim?
Jer.7.18    sinovi sobirajo drova, in očetje popaljajo ogenj, in žene potečejo tisto, da delajo ječo zoper vojska nebeške, in izlijevali ljevanice drugim bogovima, da me razdražajo.
Jer.7.19    ali so me sami razdražili, govori gospod, ali ne sami sebe, da se posramijo obličje svoje?
Jer.7.20    za to, tako govori gospod gospod: glej, na to mesto, in na ljudje, in na skot, in na drevo polje, in na plodove zemlje, in na plodove zemlje, in razgorit se, in ne pogasne.
Jer.7.21    tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: prinesite svoje paljenice z daritve svoje, in jedite meso.
Jer.7.22    ker nisem govoril z očetom vašim, in nisem jim zapovedal v dan, ko sem jih izpeljal iz zemlje egipetske, za paljenice in daritve.
Jer.7.23    nego to sem jim zapovedal, govoreč: poslušajte glas moj, da bom vam bog, in vi boste mi ljudstvo; in hodite po vseh putih, ktere vam bom zapovedal, da vam je dobro.
Jer.7.24    ali niso me poslušali, in niso poslušali uho svoje, nego hodili so po obljubi svoje hudobnih srca, in so se prevrnili, in ne pred obličjem.
Jer.7.25    od dnega dné, ko so izšli očetje njih iz zemlje egipetske, do današnjega dné, poslal sem k vam vse hlapce svojih, prerokov;
Jer.7.26    ali niso me poslušali, in niso poslušali uho svoje, in zakoračili so vrat svoja, nego očetje svoje.
Jer.7.27    in ti jim povedaj vse te besede, ali ne bodo poslušali, in ti, ko te kličeš, ne bodo ti poslušali.
Jer.7.29    pazi glave svoje, in vrzi ga, in vzdigni žalovanje na ustih, ker je gospod odvrnil, in odvrdil je rod, ki je to storil.
Jer.7.30    ker so delali sinovi judovi hudobno pred obličjem mojim, govori gospod; postavili so opačine svoje v hiši, na kterem se je imenoval ime moje, da bi ga oskvrnili.
Jer.7.31    in zgradili so prebivališče tofeta, kteri je v dolini hinnomovih sina, da spali sinove in žene svoje v ognji, kar sem jim nisem zapovedal, in ne je prišlo v srcu svojem.
Jer.7.32    za to se glej, dnevi pridejo, govori gospod, da se ne bode več rekel tofet, ali dolina hinnomovega, nego dolina pogubljenega; in pogrečejo se v tofetu, ker ne bode mesta.
Jer.7.33    in mrtvi tisti ljudstvo bodo za jed pticama nebeškim in zvijačim zemaljskim, in nima nikogar, kteri jih izganjajo.
Jer.7.34    in pustil bom iz gradov judejskih in po ulicah jeruzalemske glas veselja in glas veselja, glas ženičnega in glas ženičnega, ker zemlja bode razpustošena.
Jer.8.1     v to čas, govori gospod, iznesó kosti kraljev judejskih in kosti knezov njegovih, in kosti svećeničkih, in kosti prerokov, in kosti prebivališčih jeruzalemskih iz grobov njih.
Jer.8.2     in potegnejo jih pred solncem in mesem in zoper vse zvezde nebeške, ktere so ljubili, in kterim so služili, in za katerimi so hodili, in katerim so hodili, in katerim so se klanjali, in katerim so se klanjali; ne bodejo prekopali in ne pohrani, in stanejo za podobo na licu zemlje.
Jer.8.3     in poginejo bodo smrt nego življenje vsem ostal, kteri ostanejo od tega roda v vsej mestakh, k kterim jih bom izgnanil, jih bode pogubil.
Jer.8.4     ker tako govori gospod: ti, kteri padajo, ne vstane? ali kdor se vrne, ne vrne se?
Jer.8.5     za kaj se je ta ljudstvo, ta ljudstvo, odvrnil se v krivičnosti, in ne hočejo se vračati.
Jer.8.6     poslušal sem, in slišal sem, ne govoré tako; nikdor ne pokazuje krivičnosti svoje, govoreč: kaj sem storil? " vsak, kdor hodi po rohu svojem, kakor konj, kteri hodi v morji.
Jer.8.7     tudi jač na nebesih poznaje svoja času, vrč in vrg, in pšenice čudijo čas prihoda svojega, ali ljudstvo moje ne poznaje sodbe gospodovo.
Jer.8.8     kako pravite: premudri smo mi, in postavo gospodovo je z nami? naprazno je postala krivičnosti krivičnih krivičnih.
Jer.8.9     presramovali so se mudri, in zasramovali se so, ker zavrgli so besedo gospodovo; kdo jim je modrost?
Jer.8.10    za to bodem dal drugih njih žene, in njih njive za naslednike.
Jer.8.13    in pripeljajoč njih rodove, govori gospod; ne ima vinograda v vinogradnih, in ne ima smokve v smokih, in listine jih izpolnjuje.
Jer.8.14    za kaj smo mi sedeli? zberite se, in pojdemo v ukrepljeni gradove, da bodemo, ker je gospod, bog naš, opustil nas, in napoi nam vode krivo, ker smo grešili zoper njega.
Jer.8.15    mir smo za mir, in nič dobro; čas ozdravljenja, in glej, žalost.
Jer.8.16    od dana se sliši moč konja njegovega; od glas mogočnega konja njegovega se potrese ves zemlja; in pridejo, in požró zemljo in vse, kar je v njem, mesto in prebivališče njegovo.
Jer.8.17    ker glej, jaz pošljam zoper vas čarobni čarobni, katerih ne imajo sramoto, in bodo vas sprejeli.
Jer.8.18    žalostna je za voljo žalosti srca vaša, za voljo žalosti.
Jer.8.19    glej, glas krik kćeri naroda mojega iz daleč zemlje: " je li gospod nič v sionu? ali ni mu kralj? za kaj me razdražili so me v njih idolih, v tužniščih tučnih?
Jer.8.20    prešla je žeta, prešlo je leto, a mi smo ne bili razporošeni.
Jer.8.21    za pogubljenje kćeri naroda svojega sovražim, osramotil sem se, čakal me je bolečina kakor rodilja.
Jer.8.22    nima li balzama v gileadu? ali ni tam zdravnika? za kaj bi nedolžna ozdravljenja kćeri naroda svojega?
Jer.9.1     oh da bi mi glava bilo voda vode, in oči moje izvodnico slez, da zaplačim dan in noč ubijenih kćeri naroda svojega.
Jer.9.2     kdo bi mi dal v puščavi več več, da zapustim ljudstvo moje, da se potegnem od njih; kajti vsi so preljubniki, sovražniki krivičnih.
Jer.9.3     izpolnjevali so jezika svoja kakor luk, lažno, in ne po pravici; ker iz hudega so izšli na hudo, a mene niso spoznavali.
Jer.9.4     vnimajte se vsak od bližnjega svojega, in z bratje svojimi se ne uzdajte; kajti vsak brat se preklinja, in vsak drug hodi.
Jer.9.5     izpolnjevali so se vsak po bližnjemu svojemu, pravičnega ne govoré; pregrešili so jezik svoj govoriti lažljivo, krivično izpolnjevali.
Jer.9.6     sovražnik je v obilosti krivičnosti; v zvijačnosti ne hočejo spoznati me, govori gospod.
Jer.9.7     za to, tako govori gospod mogočni: glej, jaz jih bom izkušal in izkušal; ker kaj bi storil za voljo hudega kćeri naroda svojega?
Jer.9.8     govoré se, gospod, v srci svojem, da ne spoznam; v srci svojem govoré mir zoper bližnjega svojemu, in v sebi imajo sovražnost.
Jer.9.9     ali za to ne osramotim? - govori gospod. ali bi se ne osramotil duša moja za takovo ljudstvo?
Jer.9.10    v gori bodem zapeljal plačilo, in žalostje za puščavi po puščavi, ker so izpolnjevali, da se ne prestane nič, in ne čuli glas imenja; od ptice nebeških do skot so izšli in odidejo.
Jer.9.11    in naredil bodem jeruzalem v razvalinje, v prebivališče drakovih, in deželi judske postavim v pustoš, da se ne bode prebivala.
Jer.9.12    kdo je človek razumen, da bi to razumel? in k kateremu je besedo gospodovo rečeno, da ga oznaní? za čemu je zemlja izgubljena, da se postane kakor pustinja, da nikdor ne gre?
Jer.9.13    in reče gospod: za to, da so ostavili postavo moje, ktero sem položil pred njimi, in niso poslušali glasa mojega,
Jer.9.14    in šli so za srcem srca svojega, in za idolimi, katero so jih učili očetje njih.
Jer.9.15    zato tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: glej, jaz jim bodem hranil, ljudstvom, da jih napolnjujem, in napolnjujem njih vodnih vode.
Jer.9.16    in razsičem jih po narodima, ktere niso bili sami spoznavali ni oni, ni očetje njih, in pošlu na njih meč, dokler jih ne pogubim.
Jer.9.17    tako govori gospod nad vojskama: pripeljajte se, da kličejo oplačenih, da pridejo; in pošalete moža, da pridejo.
Jer.9.18    in oznanjajo nad vami žalostnost, da se slepijo s očmi svojimi slezmi, in obličje vaše izpolnjevajo vode.
Jer.9.19    ker ozlobljeno glas se čuje v sijonu: kako smo postani postani, sramotili smo se več, ker zapustili smo zemljo, zavrgli so prebivališče naše.
Jer.9.20    slišite, žene, besedo gospodovo, in vzeme uho vaše besedo ust njegovega; in učite kćeri svoje plačilo, a drugega drugega za žalovanje.
Jer.9.21    ker smrt je prišla po okna svojem, prišla je v deželo svoje, da pogubi mladence zunej, in mladence iz ulice.
Jer.9.22    reci: ovako govori gospod: in človeške mrtvi bodejo kakor podobo na polji v deželi svojem, in kakor kruh za žencem, in ne bode nikogar, kteri bi jih zgrabil.
Jer.9.23    tako govori gospod: naj se ne bodi mudrac v modrosti svoji, in naj ne se hvali moč v moči svoji, in bogač naj se ne khvalí bogatstvom svojem.
Jer.9.24    ker sovražnik naj se hvali v tem, da bi razumel in spoznal, da sem jaz gospod, ki delam milost, pravico in pravico na zemlji; ker v tem hočem, govori gospod.
Jer.9.25    glej, dnevi pridejo, govori gospod, in zavoljo vseh obrezanih, kteri so obrezani:
Jer.9.26    egipet, in judje, in edom, in sinovi amonovi, in moapce, in vsadnice, kteri prebivajo v puščavi, kateri prebivajo v puščavi; ker vsi narodi so neobrezani, in ves dom izraelov je neobrezana srca.
Jer.10.1    poslušajte besedo gospoda, ktero je govoril vam gospod, dom izraelov.
Jer.10.2    tako govori gospod: ne učite putova poganov, in ne bojte se znamenja nebeških, ker so se pogani bojali njih obličje.
Jer.10.3    ker pravične postave ljudstva je prazna; drevo je iz lesa posečena, delo tesarja in točka.
Jer.10.4    srebrom in zolotom je pripravljeno, s pečami in močami so ga krepčali, da se ne dvignu.
Jer.10.5    neprestano se bodo nosili, ker niso prišli; ne bojte se jih, ker ne bodo storili hudo, in dobro v njih ni.
Jer.10.9    srebro opravljeno iz tarsis prihaja srebro, zlato iz ufaza, in roka zlatnika, delo jatočnika; ljubičasto in purpuru so se oblečili.
Jer.10.11   tako jim govorite: bozi, kteri niso stvarili neba in zemlje, poginejo od zemlje in pod nebom.
Jer.10.12   on je stvoril zemljo z močjo svojom, kateri je napravil svet modrosti svojem, in po razumu svojem prostria nebesa.
Jer.10.13   ko je glas v nebesih, množica vode v nebesih, in izpelí oblake od krajnih kraja zemlje; izpolnjeva bliskave za doč, in izpelje veter iz zaklad svojih.
Jer.10.14   vsadi se vsak človek od znanja, zasramita se vsak zlatnik v idolih svojih, ker laž je v njih, in ne ima duha v njih.
Jer.10.15   praznost je, delo žalovanja; v času posečnosti njih poginejo.
Jer.10.16   nič ni podoba jakobovo; ker on je stvoril vse, in izrael je rod baštine njegove; gospod nad vojskama je ime njegovo.
Jer.10.17   zberi se zunej tvojo, ti, ki prebivaš v najvišem kraji.
Jer.10.18   ker tako govori gospod: glej, jaz bodem izpeljal prebivališče tega kraja, v stiski, da bi se našli.
Jer.10.19   gorjé za mogočnost tvojo! bolje je rana moja; a jaz sem rekel: to je moč moja, da bi me prejel.
Jer.10.20   prebivališče moja je opustošena, in vsa pokrivalo moja je zapušena; sinovi moji so odšli od mene, in niso jih; nič več ne bode postavil prebivališče mojega, da bi postavil zaveze moje.
Jer.10.21   ker pastiri se razgovarjajo, in gospoda niso iščili; za to se niso postali, vse njih pastir je razpalena.
Jer.10.22   glas, ktero je slišal, glej, prišel je, in potresen velik iz zemlje severnih, da postavijo judejske gradove v razpustošenje, v ležaj strupla.
Jer.10.23   vém, gospod, da ne je človeku put njegov, ne človek, kteri hodi, da bodejo pravični pravični.
Jer.10.24   pokaraj me, gospod, ali v sodbi; ne v srci svojem, da nas ne osramotiš.
Jer.10.25   izlij gnjev svoj na narodi, kteri te ne poznajo, in na rodove, kteri ne imenujejo imena tvojega, ker so jedli jakoba, in pojedli so ga, in pogubili so ga, in opustošili so prebivališče njegovo.
Jer.11.1    slovo, ktero se je dogodilo od gospoda k jeremiji, govoreč:
Jer.11.2    poslušajte besede tega zaveza, in govori ljudstvu judovim in mestom jeruzalemskim.
Jer.11.3    in reci jim: tako govori gospod, bog izraelov: proklet bode človek, kteri ne posluša besede tega zaveza,
Jer.11.4    katerega sem zapovedal očetom vašim v dan, ko sem jih izpeljal iz zemlje egipetske, iz močnega peči, govoreč: poslušajte glas moj, in delajte vse, kar vam ukazujem, in boste mi za ljudstvo, in jaz bom vam bog.
Jer.11.5    da postavim zakletvo, katerega sem prisegel očetom vašim, da jim dam zemljo, ktera teče med in meč, kakor je ta dan. in odgovoril sem, in rekel sem: amen, gospod!
Jer.11.6    in reče mi gospod: povedi te besede v mestakh judejskim in po ulicah jeruzalemskim, govoreč: poslušajte besede zaveze tega, in delajte jih.
Jer.11.8    in niso storili.
Jer.11.9    in reče mi gospod: zgrabljenje se je našla v judejskim možjih in v mestakh jeruzalemskim:
Jer.11.10   vrnili so se krivičnih krivičnih očetov svojih, kateri niso hoteli poslušati besede mojo; in šli so za drugim bogovima, da jim služé. in dom izraelov in dom judov so naredili zavezo, katero sem sklenil z očetami svojimi.
Jer.11.11   za to, tako govori gospod: glej, jaz pripeljem na njih hudo, iz katerih niso mogli iziti; in kličejo k meni, ali jaz ga ne bom poslušal.
Jer.11.12   in gradi judske in mesta jeruzalemske, in kličejo k bogovima, katerim so kadili; ali oni jih ne bodo spasili v času hudobnih svojih.
Jer.11.13   ker za število gradov tvojih imajo bogove tvoji, juda; in po števiščem uličnih ulicev ste postavili žrtvenike, da kadili vaalovi.
Jer.11.14   ti pa ne molij za to ljudstvo, in ne prosi za njih molitve in molitve; ker ne bom slišal v času, kedar se kličejo za me v nevolji svojem.
Jer.11.15   kaj je ljubljeno v hiši svojem, ko je storil sramoto, da ne bode obljubljeno, in meso svetega odhodi od tebe, ko ti delaš krivico?
Jer.11.16   maslinovo olivo, krasno in prekrasna olivo, poklical je gospod ime tvoje; za glas veličastva, katero je v njem, razpalilo se je vrbe njene.
Jer.11.17   in gospod, njih, ki te je zasadil, izgovarjal je zoper tebe hudo za hudobnost doma izraelova in doma judova, ker so delali zoper sebe, da bi me razdražili, kadili so vaalovi.
Jer.11.18   gospod, oznanjaj mi, da spoznam; tedaj sem videl dela svoja.
Jer.11.19   a jaz sem kakor jagnje jagnje, ktera se je kupil za žrtvovanje; ne spoznal sem, da so zoper mene pomisli misli, govoreč: " da pogubim drevo za kruh njegov, in iztrebimo ga iz zemlje živih, da se ne spominje več imena njegovega.
Jer.11.20   ali, gospod nad vojskama, pravičnik pravičnega, izkušajoč oblake in srca, daj, da vidi sodbu tvojo od njih, ker tebi sem odkryl pravico svojo.
Jer.11.21   zato tako govori gospod o ljudéh anatot, kteri iščejo življenje svoje, govoreč: ne prorokuj v imenu gospodovem, da ne umreš v roke našim.
Jer.11.22   ovako govori gospod nad vojskama: glej, jaz jih nasočim; mladenci njegovi bodo poginili mečem, in sinovi njihovi in kćeri bodejo umrli od gladi.
Jer.11.23   in ostal bode od njih nič, ker bodem pripeljal hudo na nje, kteri prebivajo v anatot, v leto posečanja njih.
Jer.12.1    ti si pravičen, gospod, da se osramotim s teboj; ali pravično ti govorim. kaj je to, da bodejo izpolnjevali put krivičnih? kaj so pravični vsi krivični?
Jer.12.2    zasadil si jih, in pokoreni so se; ročili so, in prinesó sad; blizu si ti v ustih svojih, a daleč od njih oblaka.
Jer.12.3    ti si, gospod, poznal me si; dal si srce moje pred obličje tvojo; očisti jih v dan zakoljenja svojega.
Jer.12.4    doklej bo žaloval zemlja, in sva polja polja izsušena? za hudobnost njih prebivajočih se pogubijo skot in ptice; ker rekó: bog ne vidi, kako nam je.
Jer.12.5    ti, ki hočeš noge in te pogubijo, kako boš se prepeval z konje? če si v miru mirú čakal, kako boš storil v morjskej kraji?
Jer.12.6    ker tudi bratje tvoji in dom očeta tvojega, so tudi oni zoper tebe, in oni kličejo za seboj; ne veruj jim, ko ti govoré dobro.
Jer.12.7    prepustil sem dom svoj, odpustil sem baštinu svojo, dal sem ljubezni duše moje v roke njegovih neprijatelja.
Jer.12.8    nasledstvo moje je bila za mene kakor lav v lahu; predal je proti meni glas svoj; za to sem ga sovražil.
Jer.12.9    ali moja baština je za mene kakor zelena jačka, katera je oko njih popelja? pojdite, zberite vse polne zvijeri, pojdite, da jo ječejo.
Jer.12.10   veliko pastiri so opustošili vinograd moj, spustili so polje svojo; delali so častno polja mojega v pustošno pustinjo.
Jer.12.11   naredili so se v pustošilo, in pustošilo se je za voljo mene; sva zemlja je opustošena, ker ni nikogar, kteri bi se vrnil v srcu.
Jer.12.12   po vseh krajih v puščavi prišli so opustošitelji, ker meč gospodov požre od drugih kraja zemlje do drugih kraja; nima mira na vsakem mesu.
Jer.12.13   posevali so pšenice, in požnjajo trnjo; in zasramovali so se nedolžni; zasramite se v sramotu svojem za sramotu pred gospodom.
Jer.12.14   tako govori gospod o vseh hudobnim sosedima, kteri so dotaknili baštine svoje, ktera sem razdelil ljudstvu svojemu izraelu: glej, jaz jih bom odpeljal iz zemlje svoja, in dom judov izganjam izmed njih.
Jer.12.15   in zgodí se, ko jih bom izpeljal, vrnil se bodem, in pomilujem jih, in vrnil jih bodem, vsak v baštinu njegovo, in vsak v svoj zemljo.
Jer.12.16   in če se naučajo pot ljudstva svojega, da kličejo v imenu mojem: " živoga mi gospod! " kakor so učili ljudstvo moje kličati baalovi, zgrabijo se sredi mojega ljudstva.
Jer.12.17   če se pa ne vračajo, pogubim te ljudstvo, da ga izgubim in pogubim;
Jer.13.1    tako mi reče gospod: pojdi, in kupi si lana belo, in položi ga na chresla svoje, ali v vodi naj ne hodi.
Jer.13.2    in kupil sem belo po besedi gospodovo, in položil sem ga na lanje.
Jer.13.3    in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Jer.13.4    vzemi poias, ktero si imel na stegnakh tvojih, in vstani, in pojdi pri eufratu, in skrivaj ga tam v skale skale.
Jer.13.5    in šel sem, in skrila ga sem v eufratu, kakor mi je zapovedal gospod.
Jer.13.6    in zgodí se po mnogih dnevih, in reče mi gospod: vstani, pojdi na eufrat, in vzemi odtod belo, katero sem ti zapovedal skrivati tam.
Jer.13.7    in šel sem k eufratu, in izkopal sem, in vzel sem belo iz mesta, k kterem sem ga bil skril; in glej, belo je bila razpalena, da se nič nič potrebi.
Jer.13.8    in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Jer.13.9    tako govori gospod: tako bom izgubil gordost judovega in gordost jeruzalemsko.
Jer.13.10   ta veliko krivičnost, kateri ne hoče poslušati besede moje, in hodi za drugim bogovima, da jim služi in se poklanjajo jim, bode kakor to poias, ktero se ni dogodilo nič.
Jer.13.11   ker kakor se obleče poias na bedrje človeku, tako sem pripeljal k sebi ves dom izraelov in ves dom judov, da bi bili moj ljudstvo, ime, slavo in slavo; ali niso poslušali.
Jer.13.12   ti pa reci temu ljudstvu: ves meč se bode napolnil z vinom; in rekó ti: ne bomo li spoznali, da se bo vsak meč napolnil vinom?
Jer.13.13   ti jim torej reci: tako govori gospod: glej, jaz bodem napolnil vse stanovnike té zemlje, in kralje, kteri so sedeli na prestole davidovim, in svećenike, in proroke, in vse jeruzalemce;
Jer.13.14   in razsičem jih, vsakega od brata njegovega, in očeta, in sinove med njimi, govori gospod; ne poshchadim se, in ne smilujem se, da bi ga pogubil.
Jer.13.15   poslušajte in vnimajte, in ne bojte se, ker je gospod govoril.
Jer.13.16   dajte čast gospodu, bogu svojemu, predloč, predno se potemne, in predložiti noge vaše na tistih krajih; in čakate za luč, in on bode prebival za smrtjo smrtno.
Jer.13.17   če pa ne poslušate, žalostno zaplače duša vaša za voljo krivičnosti, in zahrani se oči vaše s slezami, ker storil je stado gospodovo.
Jer.13.18   rečite kralju in kraljestvu: pokorite se, sedite, ker se bode sedel iz glave vaše venj slave vaše.
Jer.13.19   ljudstvo na jug je zatvorita, in ni nikogar, kteri bi jim odprl, odvrnil se je juda, zavrl je izpolnjeno.
Jer.13.20   povzdigni oči svoje, jeruzalem, in glej, kteri pridejo od severa: kje je stado, ktero ti je bilo dan, slavo tvojo?
Jer.13.21   kaj boš ti rekel, kedar te nazočajo? ti si jih učil za poglavarje, za poglavarje? ali ne bodo te obudili bolezni kakor roditelja?
Jer.13.22   in če praviš v srcu svojem: za kaj me je to zgodilo? za voljo množice krivičnosti tvojega se je odkrila obličje tvoje, zasramovali se bodo krila tvoje.
Jer.13.23   izpremeniti se bo etiopija kožu svojo, in leopard moč svoje? tako tudi vi boste mogli dobro storiti, ko ste učili hudo.
Jer.13.24   zatorej jih bom razsypal kakor strah, ktere so nosili veter v puščavi.
Jer.13.25   to je zhrebijo tvoja, in del, katero vam je prišlo, govori gospod, ker si me zapomenel, in zaupano se v laž.
Jer.13.26   tudi jaz bodem odkryl za obličje tvoje na obličje tvoje, da se pokaže sramota tvoja.
Jer.13.27   prešestvovanje tvoje, prešestba tvoja, prepuščenje prešestva tvojega na pastih in v poljih; gorjé ti, jeruzalem! ne boš se očistil za menoj, doklej do časa?
Jer.14.1    in dogodilo se je beseda gospodovo jeremiji za snežnost.
Jer.14.2    žalostno je judeja, in vrata njene zaplačajo; zahrani so se na zemljo, in vik jeruzalemski je prišlo.
Jer.14.3    poglavarji svojih poslé mladence svoje k vodi; prišli so v kladence, ali vode ne najdejo; zavračajo se s praznim rokami svojimi.
Jer.14.4    ker deželo je izpolnjevala, ker nič ni doč; zasramili so se vinogradari, pokrivali so glavo svoje.
Jer.14.5    čakal je pa na polji, in ostavil je, ker ni trave.
Jer.14.6    in čarobni magarci stojejo na jakih krajih, ogledajo veter, kakor so se oslabovali oči njih, ker nič ne je.
Jer.14.7    če zoper nas pričajo krivice naše, izpolni, gospod, za voljo svojega voljo; ker mnoge so naše krivice; zoper tebe smo grešili.
Jer.14.8    stanovitnost izraelova, rešitelja njegovega v času hudega! kaj bi bil kakor prihodnji v zemlji, in kakor hodnji, da hodi do nočja?
Jer.14.9    za to si kakor skrivač človek, kakor moč, ki ne more rešiti; ali ti si v nas, gospod, in ime tvoje se imenuje nad nami; ne zabi nas!
Jer.14.10   tako govori gospod temu ljudstvu: ljubili so, da se prepirajo noge svoje, in ne poshchadi se, in bog jim ni poželel; sedaj se bo spominjal krivice svoje.
Jer.14.11   in reče mi gospod: ne molij za to ljudstvo za dobro.
Jer.14.12   če se postijo, ne bom poslušal njih vpijanja; in če prinesó žrtvov in daritve, ne bom jim pridobil; ker mečem, gladom in morom bodem jih izpolnil.
Jer.14.13   in rekel sem: ach, gospod, gospod! glej, preroki jim rekó: ne boste videli meč, in golod vam ne bode imel, ker bodem vam dal dobro mir v tem mestu.
Jer.14.14   in gospod mi reče: preroki prorokujejo lažno v ime moje; nisem jih poslal, in jim nisem zapovedal, in nisem jim govoril, ker so vam lažni vidi, in vračanja, in vračevanje srca svojega.
Jer.14.15   zato tako govori gospod za prerokove, kateri prorokujo v imenu mojem, ko sem jih jaz ne poslal, in kteri pravijo: meč in glad ne bode v tej zemlji: od meča in gladi bodo pogubljeni preroki.
Jer.14.16   in narod, katerim so prorokuvali, ostanejo na ulicama jeruzalemskim od gladi in gladi, in nič jih ne bode pogrebil, in žene njih in sinovi njih in kćeri njih; in izlijem na njih njih hudo.
Jer.14.17   in reči jim te besedo: sleza so pred očmi svojimi slezami dan in noč, in naj se ne izpolnjujejo; kajti razlomljeno je bila razbita dcera ljudstva mojega, žalostijo preobilno.
Jer.14.18   ko bom izšel na polje, glej, pobijeni mečem, in če vnidem v mesto, glej, nadloge od gladi; ker tudi prerok in svećenik hodijo v zemljo, katerega ne poznajo.
Jer.14.19   praviš li si, da si zavranil juda? ali se je odvrnila duša tvoja za sijonu? za kaj si nas udaril, in ni nam ozdravljenja? stopili smo v miru, in nič dobro, za čas ozdravljenja, in glej, strah!
Jer.14.20   spoznamo, gospod, krivice naše, krivice očetov naših, ker smo grešili zoper tebe.
Jer.14.21   ne skrbi nas za voljo imena svojega; ne pogubi prestola slave svoje; spomeni se, ne razodi zaveze svoje s nami.
Jer.14.22   ali v sodiščih poganov ne ima rešenje? in da nebesa dajo izobilnost? ne si li ti, gospod, bog naš? bomo te pričavali, ker ti si to vse storilo.
Jer.15.1    in reče mi gospod: če se stane pred obličjem mojim mojzes in samuela, da se ne bode moja duša k temu ljudstvu; izvrni ga izpred obličja svojega, in pojdejo.
Jer.15.2    in če ti rekó: kje bomo izšli? reci jim: tako govori gospod: kateri je na smrt, na smrt; in kdor za meč, za meč, in kteri za glad, v glad; in kolikor za glad, za glad; in vsak, kteri je v plen, v plen.
Jer.15.3    in nasočim na njih štiri rodove, govori gospod: meč za zakoljenje, in psi za razvaljenje, in ptice nebeške, da jih ječejo in pogubijo.
Jer.15.4    in predam jih na potrebnost vsem kraljem zemlje za voljo manassesa, sina ezejina, kralja judovega, za to, kar je storil v jeruzalemu.
Jer.15.5    kdo bi se smiloval zoper tebe, jeruzalem? in kdo se bode skril za te? in kdo naj se vrne za dobro?
Jer.15.6    ti si me odvrnil, govori gospod; povračal si se, in stegnil sem zoper tebe roko svojo, in pogubil sem te, in nič ne potegnem.
Jer.15.7    preganjal jih bom v puščavi v vratih naroda mojega; razdražil sem jih, pogubil sem ljudstvo svoje za voljo njih hudega.
Jer.15.8    pomnožili so se vdova njih boljši od morja morja; na mater mladeničev sem pripeljal pogubljenje v mesu; vsadil sem na njo vsak noč trepet in trepet.
Jer.15.9    sedmero rodila je roditelja sedmerje; dušo njeno je zašlo, ko je še v dan, osramotil se je, in zasramila se je; in resače njih bodem dati meč pred sovražniki svojimi.
Jer.15.10   gorjé mi, mati moja, ko si me rodila, moža, ktera je pravično in razgovarjeno po vsej zemlji! nisem mi pomogla, in nič mi nič ne pomogla; vsi me preklinjajo.
Jer.15.11   gospod reče: da ti, gospod, dajem dobro; če se ti ne postavim v času hudobnega in v času stiske svoje, v dobrej času.
Jer.15.12   bodi li razpoznal železo, in meč med meč;
Jer.15.13   blago tvoje in zaklad tvoja dam v razgrabljenje, brez krivice, za vse grehe tvoje, in po vseh krajih tvojih.
Jer.15.14   in oslobodim te z sovražnikami tvojo v zemlji, katerega ne poznaš; kajti oganj se je razpalilo v srci svojem; na vas se bode razpalil.
Jer.15.15   spomeni se mene, gospod, in pregledi me, in oslobodi me od poganja mojih; ne v potrpežljivosti! spoznaj se, kakor so sprejeli za tebe sramotu.
Jer.15.16   ko si bila beseda tvoja, izpolnil si jih; in beseda tvoja je v meni veselje in veselje srca svojega, ker se imenuje ime tvoje, gospod, bog nad vojskama.
Jer.15.17   ne sedel sem v zboru čakajočim, nego čakal sem se pred tvojo roko; sedaj sem sedel, ker si se prepil gorečnost.
Jer.15.18   za kaj bi moč moč moja, in rana moja nedolžna, da se ne ozdraviš? ti si mi postala kakor ogleda vode, kateri nima vero.
Jer.15.19   zato tako govori gospod: če se povračeš, povrnil te bodem, in pred obličjem mojim staneš; in če si izpeljal čisto od pravičnega, ti boš kakor usta moja; in oni se bodo vratili k tebi, a ti ne bodeš obračal k njim.
Jer.15.20   in postavim te temu ljudstvu kakor stena med meč; in bodejo voiuvali zoper tebe, in ne bodo ti mogli močati, ker sem s teboj, da te zveličam, da te zveličam.
Jer.15.21   in rešil te bom iz roke hudobnih, in rešim te iz močnih roke.
Jer.16.1    in dođe mi gospod k meni, in reče:
Jer.16.2    ne bodi ti moža, da bodeš imel sina in kćeri na tem mestu.
Jer.16.3    kajti tako govori gospod za otroke in za žene, kteri se bodo rodili na tem mestu, in za matere njih, kteri jih rodijo, in za njih očeta, kteri jih bodo rodili v tej zemlji:
Jer.16.4    smrtnim smrtnim smrtnostjo bodo pomrli, ne bodo se trudili, in ne bodo pohrani, kakor žalost na lici zemlje; od mača in gladi bodo končani.
Jer.16.5    kajti tako govori gospod: ne vnidi v žalovanje, in ne pojdi plačati, in ne žalosti jih, ker sem odstopil mir mojo od tega ljudstva.
Jer.16.6    da jih ne razdrjajo, ne bodo se naredili, ne bodo naredili, in ne bodejo ostali.
Jer.16.7    tudi ne bo preplačal kruh po žalosti za pocitovanje za mrtvo; in ne dajo jim dati kelih pocitovanja za očeta in matere njegovo.
Jer.16.8    in v hišo žalosti ne vnidi, da sedi ž njimi, da jedeš in piš.
Jer.16.9    kajti ovako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: glej, v tistih mestakh, pred vašima očí in v dnevih vaših, glas veselja in glas veselja, glas ženja in glas nevesta.
Jer.16.10   in kedar pokažeš temu ljudstvu vse te besede, in rekó ti: za kaj je gospod pregovoril na nas vse to krivico? kaj je krivica naša, in kakošna je krivica naša, zoper gospoda, boga našega?
Jer.16.11   ti jim torej reci: za to, da so me zapustili očetje vaši, govori gospod, in šli so za drugim bogovima, in služili so jim, in klanjali so se jim, a mene so pustili, in postave moje niso držali.
Jer.16.12   in vi ste postali hudobni od očetov svojih, in glej, vi hodite vsak za voljo svoje hudobnih srca, da ne poslušate mene.
Jer.16.13   in vrgel bom vas iz tega zemlje v zemljo, katero niste znali vi in očetje vaši; in tam boste služili drugim bogovima, ker vam ne bodem dal milost.
Jer.16.14   za to glej, pridejo dnevi, govori gospod, da se ne govoré več: zhiv je gospod, kteri je izpeljal izraelce iz zemlje egipatske,
Jer.16.15   nego: " zhiv je gospod, kteri je izpeljal izraelce iz zemlje severnih in iz vseh krajih, k kterim so jih izpelili. in pripeljal jih bom v njih deželo, ktero sem dal njih očetom.
Jer.16.16   glej, jaz bom pošljal veliko ribačev, govori gospod, in prepevali jih bodo; a po tem bom pošljal mnoge ročnike, in ti jih bodo ročili po vsej gori in na vseh bregovih, in iz pečine skalih.
Jer.16.17   ker oči moje so na vsej njih putih, in nič se ne skriva, in krivičnost njih ne je skrita pred očmi svojimi.
Jer.16.18   in odplačil bodem dvojno njih krivice in njih grehe, za to, da so oskvrnili zemljo mojo z trupami gnusnostih svojih, in v njih krivičnih krivičnosti izpolnjevali baštinu svojo.
Jer.16.19   gospod, krepost moja in pomoč moja in pribežališče moja v dan hudočnosti! k tebi bodejo prišli narodi od kraja zemlje, in rečejo: " lažno so dobili očetje naši laži, krivičnosti, in ničesar v njih ni.
Jer.16.20   bodi li človek sebi delati bogove, kteri niso bogovi?
Jer.16.21   za to, glej, jaz jim bodem pokazal v teh času roko svojo in moč svojo, in poznajo, da je ime moje gospod.
Jer.17.1    za to, glej, jaz jim bodem pokazal v teh času roko svojo in moč svojo, in poznajo, da je ime moje gospod.
Jer.17.2    za to, glej, jaz jim bodem pokazal v teh času roko svojo in moč svojo, in poznajo, da je ime moje gospod.
Jer.17.3    za to, glej, jaz jim bodem pokazal v teh času roko svojo in moč svojo, in poznajo, da je ime moje gospod.
Jer.17.4    za to, glej, jaz jim bodem pokazal v teh času roko svojo in moč svojo, in poznajo, da je ime moje gospod.
Jer.17.5    tako govori gospod: proklet človek, kteri se zaupanje na človeka, in daje meso roko roko svojo, in od gospoda odvrne srce njegovo.
Jer.17.6    in on bode kakor v puščavi v puščavi, ne vidi, kedar pride dobro; in prebival bode v puščavi v puščavi, v kraji solenej in neprebivanja.
Jer.17.7    blagoslovljen človek, kteri se zaupanje v gospodu, in katerega upanje je gospod.
Jer.17.8    ker bode kakor drevo, ktera je popravljeno pri vodi, ki vrže korenje svoje na moč, in ne boje se, ko pride žalost, in čakal mu je zeleno; v godinji silnosti ne bode se strašal, in ne postane, da bi rodil sad.
Jer.17.9    bolje je srce od vsega, in človek je; kdo ga bo spoznal?
Jer.17.10   jaz, gospod, izpravljajem srca, in izkušal je oblake, da dajem vsakemu po potih njegovih, po plodom delov njegovih.
Jer.17.11   kakor pelja, ktera se je zgrabil, ktera ne je rodila, delal je bogatstvo, a ne za sodbo; v polovini dnî svoja ga ostavlja, in v konci svojem bode bila nespametno.
Jer.17.12   prestol slave je povzdigna svetinje naše.
Jer.17.13   stanovitnost izraelova, gospod! vsi, kteri te ostavljajo, naj se posramijo, kateri stojijo na zemlji; ker izpustili so izhod življenja gospoda.
Jer.17.14   ozdravi me, gospod, in ozdravljam; zveličaj me, da bom zveličal; ker ti si moč moja.
Jer.17.15   glej, oni mi pravijo: kje je beseda gospodova? pojdi!
Jer.17.16   a jaz nisem se trudil, da bi se zgodilo za seboj, in dan človeka ne sovražim; ti véš, kar je izšel z ustnami mojim, pred obličjem tvojem.
Jer.17.17   ne bodi mi vekomaj, ti si moč moja v dan hudobnosti.
Jer.17.18   sovražniki moji naj se zasramijo, a jaz naj se ne osramotim; prestrašite se oni, in ne naj se osramotim; napelji na njih dan hudo, pogubi jih dve razlomljenje.
Jer.17.19   tako mi reče gospod: pojdi, in stani v vratih sinova ljudstva, v kterih vnidejo judje in izhaja, in v vseh vratih jeruzalemskih.
Jer.17.20   in reci jim: poslušajte besedo gospodovo, kralje judski in vse judejo in vse jeruzalemski, kteri vnidete po tem vratih.
Jer.17.21   tako govori gospod: varujte se duše svoje, in ne nosite bremena v dan sobota, in ne vzemite v vrata jeruzalemske.
Jer.17.22   in ne iznesite bremena iz hiše vaših v dan soboto, in ničesar delo ne delajte; posvetite dan soboto, kakor sem zapovedal očetom vašim.
Jer.17.23   ali niso poslušali, in zavrgli so vrat svoja, da niso poslušali, in ne sprejeli nastavljenja.
Jer.17.24   in če me boste poslušali, govori gospod, da ne prinesete bremena po vratih tega mesta v dan sobote, in osvetite dan soboto, da ne delate vsakega dela.
Jer.17.25   in v vrata tega mesta vnidejo kraljevi in glavari, kteri so sedeli na prestolu davidovo, in hodili so na kolesnicama in konjima, oni in njih véliki, judejci in jeruzalemci; in mesto ta bode prebivala vekomaj.
Jer.17.26   in pridejo iz mesta judova in iz okrog jeruzalema, in iz zemlje benjaminove, in iz šefela in iz gore in iz jug, in prinesó žrtvov in daritve, in darove in kadilo, in prinesó hvale v dom gospodovo.
Jer.17.27   če pa ne poslušate mene, da svetite dan soboto, in da ne nosite bremena, in da ne vnidete v vratih jeruzalemskih v dan sobote, bodem zapalil oganj v bramah njenih, in požre oblake jeruzalemske, in ne bi se ugasila.
Jer.18.1    slovo, ktero se je dogodilo od gospoda k jeremiji, govoreč:
Jer.18.2    vstani in snidi v hišo lončara, in tam bodem oznanjal besede moje.
Jer.18.3    in prišel sem v hišo lončarega, in glej, on je napravil delo na kamenjem.
Jer.18.4    in posuč, katero je delal v roke, pade je v roke svoje; in zopet ga je napravil drugo posuč, kakor mu je bilo dobro, da je storil.
Jer.18.5    in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Jer.18.6    ali nisem mogel storiti vas, dom izraelov, kakor ta trnjač; glej, kakor luč z točarja, vi ste v roke mojo.
Jer.18.7    ko bom govoril za ljudstvo ali zoper kraljestvo, da ga iztrebim in pogubim in pogubiti.
Jer.18.8    ali ako ta ljudstvo se odvrne od svojega hudega, povrnil bom se hudo, katero sem jim mislil storiti.
Jer.18.9    in več govorim zoper narod in kraljestvo, da bi se izgradil in zasadil;
Jer.18.10   ali če storil to, kar je hudobno pred mojim obličjem, da ne poslušajo glasa mojega, pokazujem se za dobro, katero sem govoril, da jim bodem delal.
Jer.18.11   zato povedaj ljudém judejskim in mestom jeruzalemskim: glej, jaz delam zoper vas hudo, in pomislim zoper vas misli; vračite se pa vsak od svojega hudobnih puta, in vrdite dobro svoje in dela svoja.
Jer.18.12   ali oni rekó: bolje, ker bodemo za srcem svojim, in storili bomo vsak, kar je v srcu svojem hudobnim srcem.
Jer.18.13   za to tako govori gospod: poprašite se pa poganom: kdo je slišal takojo? strašna dela je delala devica izraelova.
Jer.18.14   hodi li se od skaličega skala sneg libanona? bodejo li izpolnjevali vode nedolžne, kakor višne vetri?
Jer.18.15   ker moj ljudstvo me je zapomenil, kadi so kadili naprazno; in kričali so po puših svojih, v vekomaj vekomaj, da bodejo hodili po puših putih putih,
Jer.18.16   da postavijo zemljo svojo v razpustošenje, v vekomaj vekomaj; vsi, kteri hodijo po njej, osramoté se in dvigó glavo.
Jer.18.17   kakor vrg veter razsičem jih pred sovražniki; pokazati jim bodem dan pogubljenja njih.
Jer.18.18   in rekó: pojdite, razločimo se zoper jeremijo misli, ker postavo ne poginja od svećenika, in sovet od razumnih, in beseda od preroka; pojdite, in udarimo ga jezikom, da ne poslušamo vse besede njegove.
Jer.18.19   poslušaj me, gospod, in poslušaj glas sovražnikov mojih.
Jer.18.20   ali se bo odplatilo za dobro dobro? ker so skrivali zoper dušo mojo; spomni si, da sem pred obličjem tvojem storil, da govorim dobro za njih, da odvrnem od njih gnjev svoj.
Jer.18.21   za to daj svoje sinovi gladi, in predaj jih v roko mečem, da bodejo žene njih bezotročni in vdove, in možji njihovi naj bodejo pogubljeni smrtni, mladeniči im bodejo padli mečem v boči.
Jer.18.22   bodi se krik v hiših hiših, ko pripeljaš na njih razbojnika vnezapu, ker so izpolnili besedo, da me zgrabijo, in mrežke so skrivali na meni.
Jer.18.23   ti pa, gospod, poznaš vse sovražstvo njegovo zoper mene, da bi me pogubil; ne oslobodi njih krivičnosti, in greha svojega ne pogubi pred obličjem tvojem; bodi se skrili pred obličjem tvojim; v času jeze svoje delaj s njimi.
Jer.19.1    tako reče gospod: pojdi in kupi glinito glinianje, in vzemi od starešin ljudstva in od starešin svećeničkih;
Jer.19.2    in izidi v dolinu ben-hinom, ki je pri prevračevanji vrata kerita, in oznanjaj tam besede, ktere ti bom povedal.
Jer.19.3    in reci: poslušajte besedo gospodovo, kralji judski in prebivališče jeruzalemski! tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: glej, jaz bom pripeljal na to mesto hudo, da bo vsak, kdor ga sliši, zavrhne uho.
Jer.19.4    za to, da so me zapustili, in naredili so to mesto, in kadili so v njem drugim bogovima, katere niso znali ni oni, ni očetje njih, ni judski kralji, in napolnili to mesto krvi nepravičnih.
Jer.19.5    in postavili so visoko visoko vaalovi, da spali sinove svoje ognjem v ognjem, kar sem nič nisem zapovedal, ni govoril, tudi ni mi prišlo v srcu.
Jer.19.6    za to se glej, dnevi pridejo, govori gospod, in nič več se ne imenuje tofet, in dolina hinnomovega sina, nego dolina klanja.
Jer.19.7    in sovraží sovet judova in jeruzalema na mestu to, in položil jih bodem mečem pred njih neprijatelji, in v roke njih, kteri so iščejo duše svoje; in položil bodem mrtve njih za jed pticama nebeškim in zverjem zemaljskim.
Jer.19.8    in postavim to mesto za zapustjenje in za zvijačo; vsak, kdor hodi mimo nje, postane žalostno in zvijače za vse plačje njegovo.
Jer.19.9    in dajem jih, da bodo jedli meso otrokov svojih, in meso otrokov svojih, in vsak meso bližnjega svojega bodo jedli v obleči in v oblečji, v katerem so jih sovražniki njih in njih sovražniki.
Jer.19.10   in razbij meč pred glazami možnih, kteri so šli s teboj,
Jer.19.11   in reci: tako govori gospod gospod: tako bom razbil tisto ljudstvo in to mesto, kakor se je razbil glinilo gliniano, ktero se ne bo mogel več ozdraviti.
Jer.19.12   tako bom storil temu mestu, govori gospod, in z njim, ki so prebivali v tem mestu kakor tofet.
Jer.19.13   in hiši jeruzalema in hiši judejskih kralja bodo nečisti kakor mesto tofet, v vseh domačih, na kterih so kadili na pokrivačih svojih vsemu vojskovu nebešku, in izlijali so vozliianice drugim bogovima.
Jer.19.14   ko je pa prišel jeremija iz tofeta, k kterem ga je poslal gospod, da bode prerokoval, in storil je na dvorih domu gospodovo, in reče vsemu ljudstvu:
Jer.19.15   tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: glej, jaz bom pripeljal na to mesto in na vse gradove njegove vse hudo, katero sem govoril v njem; ker zavrgli so šijo vrat, da niso poslušali besede moje.
Jer.20.1    ko je pa slišal pashur, sin imerov, duhovnik, kteri je bil postavljen postavnik v hiši gospodovem, ko je jeremija prerokoval te besede.
Jer.20.2    in paskhor je udaril jeremijo, in položi ga v ječo, kteri je bil v gorčej vratici gorjé, ktera je bila v svetišči gospodovem.
Jer.20.3    ko je prišel pa paskhor jeremija iz klada, reče mu jeremija: gospod ti ne imenuje pashur, nego magor-missabib.
Jer.20.4    ker tako govori gospod: glej, jaz te bodem predal zoper tebe in vse prijatelje tvoje; in padli bodo od meča svojih sovražnikov, in oči tvoje bodo videli; in ves juda bodem predal v roko kralja babilonskega, kteri jih bode odpeljal in udaril mečem.
Jer.20.5    in predam vse krepost tega mesta, in vse njih trudove, in vse rodove judejske, v roke njih sovražnikov, in prevró jih, in odpeljejo jih v babilon.
Jer.20.6    a ti, pashur, in vsi, kteri prebivajo v hiši tvojem, pojdite v izgnanstvo; in v babilonji bodeš umrl, in tam bodeš pokoril, ti in vsi prijatelji tvoji, katerim si prerokoval lažno.
Jer.20.7    oslaboval si me, gospod, in postradoval sem; zgrabil si se, in pomogla si; zasramoval sem se vsak dan.
Jer.20.8    ker ko sem govoril v besedi svoji, kličem se, pogubljenje in pogubljenje; ker beseda gospodovo mi je postala za sramotu in sramoto vso dan.
Jer.20.9    in jaz sem rekel: ne bodem se spominjal, in ne govorim več v imenu njegovem. ali je bil v mojim kostih kakor ogledeno ogledeno v kostih mojim; in prepeval sem ga, ali nisem mogel.
Jer.20.10   kajti slišal sem zapuščenje mnogih, oznanjajoč se z vso stranom. spoštujte se, da ga osramotimo; vsi, kteri so njegovi prijatelji, ohranijo se, da bi se odranil, in mogoči ga, da ponesemo osvetjenje naše.
Jer.20.11   ali gospod je z menoj kakor močnik moč; za to so poganili in ne mogočejo; sramoti se več, ker niso se zasramovali; sramoto njih vekomaj ne ostanejo.
Jer.20.12   gospod nad vojskama, kateri izkušaš pravičnega, videš srca in srce, da vidim sodbu tvojo nad njimi, ker k tebi sem oznanjal delo moje.
Jer.20.13   hvalite gospoda, hvalite gospoda, ker je rešil življenje ubogih iz roke hudobnih.
Jer.20.14   proklet bode dan, v kterem sem rodil. dan, v kterem me je rodila mati moja, naj ne bode blagoslovljen.
Jer.20.15   proklet bode človek, kteri je oznanjal očetu svojemu, govoreč: rodil se ti je samega moža, kteri se veselí.
Jer.20.16   tako naj bode ta človek kakor mesta, ktere se je gospod odvrnil v žalosti, in ne bode se povrnil. naj sliši krik jutro, in zaveč v mesu;
Jer.20.17   da me ne bi pogubil v materji matere, da bi mi bila mati moja groba, in moč moja je vekomaj vekomaj?
Jer.20.18   za kaj sem izšel iz matere, da gledam trud in trud, da bi se v sramoti izpolnili dnevi moji?
Jer.21.1    beseda, ktera je bilo k jeremiji od gospoda, ko mu je poslal kralj sedekija pašora, sina malkijina, in sefanja, sina maasejina, svećenika, govoreč:
Jer.21.2    vprašaj gospoda za nas, ker je kralj babilonski storil zoper nas; bodi li gospod storil zoper vse čudeže njegove, da bi se odšel od nas.
Jer.21.3    in jeremija jim reče: tako recite sedekiji:
Jer.21.4    ovako govori gospod, bog izraelov: glej, jaz bom prevrnil vojsko vojsko, ki so v njih, v katerih boste bojali zoper zidi, proti kaldejcem, kteri so vas oblečili zunej stvari, in popeljal jih bodem sredi tega mesta.
Jer.21.5    in sovražim se jaz zoper vas z močnim roko in s močnim roko, s jezikom in jezikom in veličastvom.
Jer.21.6    in udarim prebivališče tega mesta, ljudî in skot; od velike smrti bodo poginuli.
Jer.21.7    in po tem, govori gospod, sedekijo, kralja judovega, in njih hlapcem in ljudstvu, kteri so ostali v tem mestu od morja in od gladi in od gladi, v roko sedekijo, in v roko njih, kteri so iščeli življenje svoje, in v roko njih, kteri so iščeli njih življenje; in pogubit jih bode mečem, in ne poshchadi, in ne bode jim pomiloval.
Jer.21.8    in temu ljudstvu reci: tako govori gospod gospod: glej, postavil sem pred vami put življenja in put smrti.
Jer.21.9    kdor ostane v tem mestu, umre od mača, od gladi in od gladi; kdor pa izide in pride k kaldejskom, kteri so vas obsedili, živí, in življenje njegovo bode za plijen.
Jer.21.10   ker sovražil sem obličje svoje proti temu mestu na hudo, a ne za dobro; je predan v roke kralja babilonskoga, in ognjem ga bode spalil.
Jer.21.11   in domu kralja judejskoga, poslušajte besedo gospoda,
Jer.21.12   dome davidov! tako govori gospod: sodite za jutro sodbo, in rešite razdravljenega iz roke krivičnega, da se ne postane kakor ogenj jezik moj, in ognjem ne bode, kteri bi ga ugasil.
Jer.21.13   glej, jaz sem zoper tebe, prebivač v dolini, zemljo dolini, kteri pravite: kdo nas bode udaril, ali kdo bo prišel v naše prebivališče?
Jer.21.14   in zapalil bodem oganj v njih šatorih, da bodo jedli vse, kar je okolo njega.
Jer.22.1    tako govori gospod: pojdi v hišo kralja judovega, in govori tam to besedo.
Jer.22.2    in reci: poslušaj besedo gospodovo, kralj judski, kteri sedi na prestole davidovim, ti in hiši tvoji in ljudstvo tvoje, kteri vnimajo po tem vratih.
Jer.22.3    tako govori gospod: delajte pravico in pravico, in rešite razdravljeno iz roke krivičnega, in ne oslobodite tujca in sirote in vdova, in ne izlijte krivičnega krvi na mestu temu.
Jer.22.4    ker če boste storili to besedo, vnidejo v vrata tega doma kralji, kteri so sedeli na prestolu davidovo, in hodili so na kolesničakh in konjih, sami, in otroci njihovi, in ljudstvo njegovo.
Jer.22.5    če pa ne poslušate te besede, prisegem se samem sebi, govoreč gospod, da se bode več postal ovaj dom.
Jer.22.6    kajti tako govori gospod za hišo judovskega kralja: ti si mi gilead, početka libanja; ali da te ne položim v puščavo, mesta neprebivanja.
Jer.22.7    in pripeljal bodem zoper tebe krivičnega, svaki z oružjem svojim; in odsekajo izbranne cedrove svoje, in vržejo na oganj.
Jer.22.8    in pogani bodo prošli po tem mestu, in rekó eden drugemu: za kaj je storil gospod tako temu velikemu mestu?
Jer.22.9    in rečejo: za to, da so opustili zaveze gospoda, boga svojega, in klanjali so se drugim bogom, in služili jim so.
Jer.22.10   ne plačite za mrtvo, in ne plačite ga; plačite plač za tem, ki izide, ker se ne vrne več, in ne vidi mesta rodú svojega.
Jer.22.11   kajti tako govori gospod o salumu, sinu jošijo, kralj jošijo, kteri je kraljeval vmesto jošijo, očeta njegovega, kteri je izšel iz tega mesta: ne vrne se tam več.
Jer.22.12   nego na mestu, k kteremu so ga zapelili, tam bode umrl, in tega zemlje ne bo več videl.
Jer.22.13   gorjé, kdor zbudi hišo svojo brez pravičnosti, in gornice svoje ne v pravičnosti, kteri je bližnjemu svojemu delal darom, in ne bo mu oddal plačilo;
Jer.22.14   kateri pravi: zopet si si zgrabil hišo oblačilo, izpolnjevali se okna, in naredila se v cedrovim cedrovih.
Jer.22.15   jeli bodeš ti kraljeval, ker si se sedel v ahazi? očetu svojemu ne jedel in ne pil? ali je storil sodbo in pravico, pa je dobro?
Jer.22.16   sodil je pravičnega pravičnega in ubogih, da je dobro; je li to, da me ne poznaje? - govori gospod.
Jer.22.17   glej, oči tvoje in srce tvoje niso kraja, nego za lakomnost tvoja, in da izliješ kri nepravičnega, in delati krivico in krivičnost.
Jer.22.18   zato tako govori gospod za jojakima, sina jošijo, kralja judejskega: " gorjé za tega človeka, da ga ne plačejo, bratje, in ne plačite: " gorj, gospod!
Jer.22.19   grob oslice bode pohranjen, prepeljen se in vrne na pokraj vrat jeruzalemskih.
Jer.22.20   vstani na livan in kliči, in v vasan daj glas svoj, in viči za morom, ker so se razbili vsi ljubiči tvoji.
Jer.22.21   govoril sem ti v sramotu svojem, ali ti si rekel: nisem slišal. to je put tvoj od mladosti svoje, ko si ne poslušal glasa mojega.
Jer.22.22   vsi pastiri tvoji bodo pasti veter, in zvezde tvoji bodo izšli v izgnanstvo; ker tedaj boš sramoto in posramljen za vse krivice tvoje.
Jer.22.23   ti, kteri prebivaš v libanu, prebivajoč v cedrovih kedrih, hvališ, ko ti pridejo bolezni, kakor roditelji.
Jer.22.24   živim jaz, govori gospod, ko se bo zgodilo jekonja, sin jojakima, kralj judski, zapečatilo na desni moči mojo, odtod te bom izpeljal.
Jer.22.25   in predati te bodem v roko njih, ki iščejo življenje tvoje, pred katerim bodeš prejel, in v roke kaldejske.
Jer.22.26   in vrčem te in mater tvojo, ki te je rodila, v zemljo, kjer niste rodili, in tam boste umrli.
Jer.22.27   a v deželi, v katerem so hodili duše svoje, da se ne vračajo.
Jer.22.28   zgodilo se je jekonja kakor več, katero ni potrebno, ker je izgubljen, in vržen se je v zemljo, katero ni vedel.
Jer.22.29   zemljo zemlje, poslušaj besedo gospodovo.
Jer.22.30   ovako govori gospod: zapiši tega človeka, da se ne vrne iz potomstva njegovega človeka, kteri bo sedel na prestole davidovim, da je več vodil v judeji.
Jer.23.1    gorjé pastiri, kateri pogubijo in razdrjajo ovce pastve moje!
Jer.23.2    za to tako govori gospod, bog izraelov, zoper pastire, ki pastijo ljudstvo moje: vi ste razpr ovce moje, in odpeljali ste jih, in niste jih pregledali; glej, jaz vam bodem kaznil za hudobne dela vaših, zaiaviava gospod.
Jer.23.3    in jaz bodem skupil resnišče moje iz vseh kraja, kuda sem jih izpeljal, in pripeljal jih bom v njih pastih, in ročili se bodo in se razmnožijo.
Jer.23.4    in postavim jim pastiri, kateri jih bodo pasti, in ne bodo se više bojali, in ne bodejo se strašili, govori gospod gospod.
Jer.23.5    glej, dnevi pridejo, govori gospod, in postavit bom davidovu pravico pravičnega; in kralj bode kraljestil, in spoznal se bode, in storil bode sodbo in pravico na zemlji.
Jer.23.6    v dnéh njegovem se bode rešil juda, in izrael bode prebival v spodobnosti; in to je ime njegovo, katero ga bo imenoval: gospod, pravico naš.
Jer.23.7    za to se glej, dnevi pridejo, govori gospod, da se ne bode rekel: zhiv je gospod, kteri je izvel izraelce iz zemlje egipatske:
Jer.23.8    nego: " živoga mi gospod, kteri je pripeljal vse seme izraelovo iz zemlje severnih in iz vseh krajih, k kterim jih je izpelil. in zastanejo se v njih deželi.
Jer.23.9    za preroke: srce moje je razbita v meni, vsi kosti moje se razdrjajo; jaz sem kakor moč, in kakor človek, ktera se je mošilo od vina, pred obličjem gospoda in pred obličjem slave njegove.
Jer.23.10   ker zemlja je izpolnjevala pred obličjem, ker zemlja je zapušena; izsušilo so pasté v puščavi, in rosa njih je hudo, in njih moč je nič.
Jer.23.11   ker tudi prorok in svećenik so se oskvernili; v svojem hiši sem videl njih hudobnosti.
Jer.23.12   za to jim bode njih pot kakor prevrna v mjestu, in izpolnjevali se bodo, in padó v njem; kajti naredil bom na njih hudo v leto posečevanja njih, govori gospod.
Jer.23.13   in v prorokih samarijskim sem videl krivičnost; prerokovali so po baalovi, in zabludili so ljudstvo moje izraela.
Jer.23.14   in v prorokih jeruzalemskim sem videl strašno: prešestvujejo in hodijo v laži, in popirajo roko hudobnih, da se ne odvračajo vsakega od svojega hudobna. vsi so mi bili kakor sodoma, in prebivališče njeno kakor gomora.
Jer.23.15   zato tako govori gospod nad vojskama za voljo prerokov jeruzalemskega: glej, napolnjujem jih žalostno, in napojil jih bodem vode gorčine; kajti od jeruzalemskih prerokov je izšel sramoto po vsej zemlji.
Jer.23.16   tako govori gospod nad vojskama: ne poslušajte besede prerokov, ker so vam preklinjali; govoré viđenje srca svojega, a ne iz ust gospodovih.
Jer.23.17   rečejo njim, ki so poslušali besedo gospodovo: mir boste vam, in vsem, kteri hodijo po srci srca svojega: nič ne bode prišel na vas.
Jer.23.18   kajti kdo je storil v stanovitnosti gospodovo? in videvši besedo njegovo, kdo ga je uslišal in slišal?
Jer.23.19   glej, obličje gospodovo izlazi, in jezik je izlazila, ogledila se na nadloge krivičnih.
Jer.23.20   ne bo se odvrnil jeze gospodovo, dokler se ne izpolni in ne povrne srca svojega; v poslednih dnevih spoznate to.
Jer.23.21   nisem poslal preroke, in oni so se vrnili; nisem jim govoril, in oni so prerokovali.
Jer.23.22   če so ostali v stanovitnosti svojem, poslušali so besedo mojo ljudstvu svojem, da bi jih odvrnili od hudobnih in hudobnih dela svojih.
Jer.23.23   ali jaz sem bog blizu, govori gospod; ali ne bog izdaleč?
Jer.23.24   bode li kdo skril v skrivih, da ga ne bom jaz videl? govori gospod. ali ne napoljujem li nebo in zemljo? - govori gospod.
Jer.23.25   slišal sem, kar govoré preroki, kteri prorokujo v imenu mojem lažno, govoreč: videl sem, videl sem sen.
Jer.23.26   doklej bo to v srci prerokov, kteri prorokujo lažno, in prorokujo laži srca svojega?
Jer.23.27   kateri mislijo, da bi mi postavili postavo moje za voljo žnih svojih, ktere govoré vsak drugemu, kakor so zapomenili očetje njih ime za vaala.
Jer.23.28   prerok, kateri je imel sen, povedaj naj sen; in kdor je mojo besedo, povedaj naj besedo mojo resnico. kaj je moč k pšenici? govori gospod.
Jer.23.29   ni li besede moje kakor ogenj, govori gospod, in kakor moč, ktera seče skala?
Jer.23.30   za to glej, jaz sem proti prorokom, govori gospod, kateri so kradili besede moje vsak od bližnjega svojega.
Jer.23.31   glej, jaz sem zoper prerokov, kteri izganjajo jezika jezika, in preklinjajo obličje svoje.
Jer.23.32   glej, jaz sem proti nebesih, kteri prorokujo laž lažnjive, govoreč gospod, in opominjajo jih, in zabludili so ljudstvo moje v laži svojem in v njih krivičnosti, ali jaz jih nisem poslal, in nisem jim nič zapovedal, in nič za to ljudstvo nič koristi.
Jer.23.33   in če te zapita ta ljudstvo, ali prerok, ali prerok, govoreč: kakošno je brega gospodovo? reci jim: kakošno ste brega, da vas bom vrgel, govori gospod gospod.
Jer.23.34   in preroka, in svećenik, in ves ljudstvo, kteri rekó: breg gospodov, osramotim tega človeka in hišo njegovo.
Jer.23.35   tako govorite vsak drugemu, in vsak k bratu svojemu: kaj odgovorí gospod? in: kaj je govoril gospod?
Jer.23.36   ali besedo gospodovo ne imenujte več, ker pravico človeku bode bila beseda njegova.
Jer.23.37   kaj za kaj je govoril gospod, bog naš?
Jer.23.38   ali zato tako govori gospod bog: za to, da pravite to besedo: breg gospodovo! " in poslal sem k vam, govoreč: ne govorite: brega gospodovo.
Jer.23.39   za to, glej, sovražim vas in odvrnem vas, in mesto, katero sem dal vam in očetom vašim.
Jer.23.40   in postavim na vas večno sramotu in večno sramotu, ktera se ne bo zabranil.
Jer.24.1    pokaza mi gospod, in glej, dve smokvi smokvi, kteri so bili pred svetištom gospodovim, po to, ko je izpeljal nabukodonozor, kralj babilonski, jekonja, sina jojakimova, kralja judovega, in vélikih, in štitonočih, in jih je odpeljal v babilon.
Jer.24.2    eden vrg je vekomaj velike smokve, kakor največjih smokve; a drugega kvišče so so so velike smokve, ktere se niso mogli jesti.
Jer.24.3    in reče mi gospod: kaj vidiš, jeremijo? in jaz sem rekel: smokve. najbolji so dobre fig, a hudobne so več hudobne, da se ne bodejo jesti.
Jer.24.4    in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Jer.24.5    tako govori gospod, bog izraelov: kakor te dobré smokve, tako bom spoznal, kteri so odpeljeni iz judeje, ktere sem izpeljal iz tega mesta v zemljo kaldejsku.
Jer.24.6    in postavil bodem oči svoje na njih v dobro, in vrnil jih bom v tu zemljo; in odgradil jih bodem, in nič jih ne razorim; in zasadil jih bom, in ne izročim.
Jer.24.7    in dal jim bodem srce, da me poznajo, da sem jaz gospod; in oni bodo meni za ljudstvo, in jaz jim bodem za boga; ker obratit se bodo k meni vsem srcem svojim.
Jer.24.8    a kakor hudobne smokve, ktere se niso mogli jesti za njih krivice, tako govori gospod: tako bom predal sedekijo, kralja judovega, in njegove kneze, in ostal jeruzalemski, kteri so ostali v tej zemlji, in kteri so prebivali v deželi egiptu.
Jer.24.9    in postavit jih bodem na sramoto, v vse kraljestvo zemlje, in v sramotu in v priliko, in v sramotu, in v prokletstvo na vseh mestakh, k kterim jih bom izgnal.
Jer.24.10   in pošlu na njih meč, glad in morje, dokler ne izginejo iz zemlje, katerega jim sem dal.
Jer.25.1    beseda, ktera se je zgodilo k jeremiji nad vsem narodom judom, v četvrtom leto jojakima, sina jošijina, kralja judejskoga.
Jer.25.2    ko je rekel david vsemu ljudstvu judovemu in vsem mestom jeruzalemskim, govoreč:
Jer.25.3    v trideset in tretji leto jošijo, sina amosova, kralja judovega, in do današnjega dnî je bilo dvadeset in tri leta; in jaz sem vam govoril, in govoril sem vam:
Jer.25.4    in poslal je k vam vse službe svoje, prerokove, zautra in poslal, ali niste poslušali, in niste poslušali uših svojih uho.
Jer.25.5    govoreč: vratite se vsak od hudega puta svojega in od hudobnih djela vaših, in bodite prebivali v zemlji, katero sem dal vam in očetom vašim od vekomaj do vekomaj.
Jer.25.6    ne hodite za drugim bogovima, da jim služite in klanjajte se jim, in ne razdražite me delom svojih roke, da vam ne sramoti.
Jer.25.7    in ne poslušate mene.
Jer.25.8    zato tako govori gospod nad vojskama: za to, da niste poslušali besede moje,
Jer.25.9    glej, jaz bom pošljal, in vzel bom vse rodove severnih, in pripeljal jih bodem na tu zemljo in na njih prebivališče, in zoper vsi narodi, kteri so okolo njega; in opustošil jih bodem, in postavit jih v zapustjenje in za zvijačo, in za vekomaj vekomaj.
Jer.25.10   in pogubim jih glas veselja in glas veselja, glas ženičnega in glas ženih, glas mira in luč svetilnika.
Jer.25.11   in ves deželo bode postal razpustošilo, in narodi bodo služili po sedemdeset let.
Jer.25.12   in ko se izpolnijo seddeset let, osramotim te ljudstvo, govori gospod, in postavim jih za vekomaj.
Jer.25.13   in pripeljal bom na tu zemljo vse moje besede, ktere sem govoril zoper njega, vse, kar je pisano v tej knjigi.
Jer.25.15   ker tako mi je rekel gospod, bog izraelov: vzemi tišo čašo z mojo vinom in napoj vse narode, k katerim te pošlu.
Jer.25.16   in pijejo, in bodejo hodili, in zasramovali se bodo pred mečem, ktero bom jaz poslal sredi njih.
Jer.25.17   in vzel sem kelih iz roke gospodovo, in napojil sem vse narodi, k kterim me je poslal gospod:
Jer.25.18   jeruzalema in jeruzalema, in kralje njegove, in poglavarje njegove, da jih postavim v puščavo, v zasramovanje, v zvijačo, kakor v tem dan;
Jer.25.19   faraonu, kralju egipetskomu, in njegovim hlapcem, in njegove knezove, in vse ljudstvo njegovo;
Jer.25.20   in vsem zemaljkim ljudstvu, in vsem kraljem zemlje zemlje, in vse kralje zemlje filistejske, in askalon, in gazu, in ekron, in to, kar je ostanem azota;
Jer.25.21   edomu, in moab, in sinovi amonovi,
Jer.25.22   in vse kralje tirske, in vse kralje sidonske, in kralje, kteri so po tej strani morja;
Jer.25.23   dedanu, in deman, in buza, in vsadnica vsadničnih,
Jer.25.24   in vsem kraljem arabijo, in vsem kraljem arabijo, kteri so prebivali v puščavi;
Jer.25.25   in vsem kraljem elama, in vsem kraljem elama, in vsem kraljem mezijo,
Jer.25.26   in vsem kraljem dalečnih, daleč in daleč, vsakega od brata njegovega, in vse kraljestvo zemlje, ki so na zemlji.
Jer.25.27   in reci jim: tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: pijte in upijte se, in hudite se, in padnite, in ne vstajte od meča, ktera bom jaz poslal sredi vas.
Jer.25.28   in če se ne hočejo vzeti kelih iz tvojega roko, da pijo, reci jim: tako govori gospod nad ljudstvom: pijte!
Jer.25.29   kajti glej, v mestu, v kterem se imenuje ime moje, jaz sečem pogubiti; a vi boste čisti? ne boste se očistili; kajti mač bom klical zoper vse stanovnike zemlje, gospod nad vojskama.
Jer.25.30   ti pa prorokuj jim vse te besede, in reci jim: gospod zgrabi od viših, in od svetosti svoje bode izdal glas svoj; razglasil se bo v mestu svojem, razglasil se bode kakor hlapci, kakor sovražniki, zoper vseh sedečev zemlje.
Jer.25.31   prebivališče pride do kraja zemlje, ker sodba je zoper gospoda med narodi; sodil bode on zoper vsako meso; krivični bo predal na meč, govori gospod.
Jer.25.32   tako govori gospod nad vojskama: glej, hudo pride od naroda na narod, in velika viče izide od kraja zemlje.
Jer.25.33   in padli bodo mrtvi gospodovi v dan gospodovem, od kraja zemlje do kraja zemlje; ne bodo se pohrali, ne bodejo zakopali, in v gnoj na lici zemlje.
Jer.25.34   kličite, pastiri, in kličite, in plačite se, pravični skozi ovce; ker napolnili so se dnevi vaših, da boste zakoleli, in padli boste kakor mladosti izbrani.
Jer.25.35   in nič ne bode pribežališče pastih, in blaginje od ovnov oših.
Jer.25.36   glas krik pastih, in zvuk jagnječnih kraja, ker gospod pogubi pastirje svoje.
Jer.25.37   in izpolnjevanje mirú izpolnjeva, pred jezikom jeze mojo.
Jer.25.38   potegnil je kakor lav žalost svoj; ker zemlja njih je postala za zapuščenje, od krivičnega meči in žalosti.
Jer.26.1    v početku kralja jojakima, sina jošijina, sina jošijina, dogodilo se je ta beseda od gospoda:
Jer.26.2    tako govori gospod: stani na dvor domu gospodovo, in govori z vsemi judejci, kteri so prišli da se poklanjajo v hiši gospodovo, vse besede, ktere ti sem zapovedal, da jim govoriš; ne odtegni besede.
Jer.26.3    možda bodejo poslušali in odvračali se bodo vsak od svojega hudobnih puta, da bom odvrnil hudo, katero sem jim mislil storiti za hudobne dela njihovih.
Jer.26.4    in reci jim: tako govori gospod: če ne poslušate mene, da hodete po zakonu mojem, ktero sem vam dal,
Jer.26.5    da poslušate besede hlapcev mojih prerokov, katere sem jaz poslal k vam, precej in poslal, ali niste poslušali.
Jer.26.6    tako bodem postal ta dom kakor silo, in mesto to bodem postal za prokletstvo vsem narodima vseh zemlje.
Jer.26.7    in slišali so svećenički in preroki in ves ljudstvo jeremijo, ko je govoril te besede v hiši gospodovem.
Jer.26.8    in zgodí se jeremija, ko je govoril vse, kar mu je gospod zapovedal govoriti vsem ljudstvu, vzeli so ga véliki duhovni, in preroki, in ves ljudstvo, govoreč: nepremenno boš umrl.
Jer.26.9    za to, da si prorokoval v imenu gospodovem, govoreč: kakor silo bode ta dom, in ta mesto bode opustošena, da ne bo prebivala? in zbere se ves ljudstvo proti jeremiji v hiši gospodovem.
Jer.26.10   ko so pa čuli judske knezovi te besede, odidejo iz doma kraljestva v hišo gospodovo, in sedeli so se pri vratih nove vrata gospodova.
Jer.26.11   tedaj rekó svećenički in prerokovi k vélikim in vsem ljudstvu: smrt je pogubil temu človeku, ker je prerokoval proti temu mestu, kakor ste slišali po ušima vašim.
Jer.26.12   pa reče jeremija vsem vélikim in vsem ljudstvu, govoreč: gospod me je poslal, da bom prerokoval proti temu domu in proti temu mestu vse te besede, ktere ste slišali.
Jer.26.13   izpolnjujte se torej svoje putove in vaše dela, in poslušajte glas gospoda, boga vašega; in gospod se bode zgodilo hudo, katero je govoril zoper vas.
Jer.26.14   glej, jaz sem v vašim rukama; delajte mi, kakor vam je dobro in dobro.
Jer.26.15   ali spoznajte se, da ako me ubijete, oprosite krvi nepravična na vas in na to mesto, in na njih stanovnike; kajti po resnici me je poslal gospod k vam, da govorim v ušima vašim vse te besede.
Jer.26.16   tedaj rekó véliki glavari in ves ljudstvo k svećeničkim in prorokom: ta človek ni krivičnega sodbe, ker je govoril k nam v imenu gospoda, boga našega.
Jer.26.17   in vstali so moža z starešinami zemlje, in rekó vsem zboru ljudstvu:
Jer.26.18   " mikhei mošet proročil je v dnéh ezekiji, kralja judovega, in reče vsem ljudstvu judovemu: tako govori gospod nad vojskama: sijon se bode oral kakor polje, in jeruzalem se bode postal za zapustje, in gora svetiščega v duhove dreve.
Jer.26.19   jeli ga je pogubil ezekija, kralj judejski, in ves juda? ne bodili li se gospoda, in se niso molili pred obličjem gospodovem, da je gospod povrnil hudo, katero je govoril zoper njih? a mi smo storili veliko hudo na duše naše.
Jer.26.20   bilo je tudi neki človek, kteri je prerokoval v imenu gospodovem, urija, sin šimajovega iz kirjat-jearima, in prerokoval je proti temu mestu, zoper vse besedo jeremijo.
Jer.26.21   ko je slišal kralj jojakim in vsi vojske in vsi véliki ljudstvo njegove besede, iskali so, da bi ga pogubili. slišavši to urija, zahrani se, in prišla se je v egipet.
Jer.26.22   in kralj sedekija pošla ljudéh v egipet, in sedekijo, sina himovega, kteri so bili s njim.
Jer.26.23   in odpeljejo urijo iz hiše, in pripeljejo ga k kralju jojakimu; in udaril ga je mečem, in vrgel ga je v grob ljudstva svojega.
Jer.26.24   ali ruka ahikama, sina safanova, je bila z jeremijo, da ga ne predaje v roko ljudstva, da ga pogubi.
Jer.27.1    ali ruka ahikama, sina safanova, je bila z jeremijo, da ga ne predaje v roko ljudstva, da ga pogubi.
Jer.27.2    tako mi je rekel gospod: zrabi si okove in jarce, in položi ga na vrat svoje.
Jer.27.3    in pošlj jih k kralju edomskomu, in kralju moapskom, in kralju amonovim, in kralju tirskemu, in kralju sidonu, v roke poslanih, kteri so prišli v jeruzalem k sedekiji, kralju judejskom.
Jer.27.4    in naredi jim, da rekó gospodarjem svojem: tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: tako recite svojim gospodarjem:
Jer.27.5    jaz sem stvoril zemljo, človeški z močjo mojo velikom in močem, ki je na zemlji; in dal sem ga temu, ki bi mi bilo dobro.
Jer.27.6    in jaz sem dal vse te dežele nabukodonozoru, kralju babilonskemu, kralju babilonskomu, da mu služim, in tudi poljske zveri, da ga služim.
Jer.27.8    ali ljudstvo in kraljestvo, kateri ne bode položil vrat svojih, kralj babilonskega, in ne vrne vrat svoja pod jarem kralja babilonskoga, bodem pogubil mečem in gladom, govori gospod, dokler jih ne pogubim v njegovej roku.
Jer.27.9    a vi ne poslušajte prerokov svojih, in učitelja vaših, in sovražnikov svojih, in čarobnikov svojih, kteri vam govoré: " ne boste delali kralju babilonskomu.
Jer.27.10   ker laž vam prorokujejo, da vas izdalečajo iz zemlje vaših, da vas pogubim.
Jer.27.11   ali narod, ki bode naredil vrat svoja pod jaram kralja babilonskega in ga deluje, bodem ga ostavil v deželi svojem, da ga bode delal in prebival v njem.
Jer.27.12   in sedekiji, kralju judovskomu, govorim po vsem tem besedi, govoreč: pripelite šiju svojemu obličju.
Jer.27.14   ne delajte se, ne delajte se pred kraljem babilonskemu, ker govoré vam krivice.
Jer.27.15   ker nisem jih poslal, govori gospod, in prerokovali so lažno v imenu mojem, da vas pogubim, in da poginete vi in preroki, kteri vam prorokujo.
Jer.27.16   tudi duhovnom in vsemu temu ljudstvu govorim, govoreč: tako govori gospod: ne poslušajte besede svojih prerokov, kteri vam prorokujo, govoreč: glej, vekomaj v domu gospodovo se bodo vrgli iz babilona; ker krivično vam prorokujo.
Jer.27.18   glej, prerokovi so, in če je beseda gospodova, da bi se zgodilo zoper mene?
Jer.27.19   kajti ovako govori gospod nad vojskama, bog izraelov, in tistim, kteri so ostanejo v teboj.
Jer.27.20   to ni zgrabil kralj babilonski, ko je odpeljal jekonja iz jeruzalema.
Jer.27.22   v babilon bode prišel, govori gospod.
Jer.28.1    in zgodí se v prtom leto sedekiji, kralja judina, v peti meseti mesem, reče mi ananija, sin azorov, prerok, kteri je bil iz gibeona, reče mi v hiši gospodovem, pred glazami svećeničkih in ves ljudstva, govoreč:
Jer.28.2    " ovako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: sokrušil sem jaram kralja babilonskega.
Jer.28.3    do dvojih let, ko bom jaz odvrnil na to mesto vse posuje doma gospodovo.
Jer.28.4    in jekonja, in sovražniki judske, ker bom razbil jaram kralja babilonskega.
Jer.28.5    tedaj reče jeremija prorok hananiji pred vélikim ljudstvom in pred vsem ljudstvom, kteri so stopali v hiši gospodovem.
Jer.28.6    in reče jeremija prorok: resnično! tako naj napravi gospod! gospod naj izpolni besede tvoje, katere si ti prerosil, da vrne posuje doma gospodova in vse preseljeni iz babilona na to mesto.
Jer.28.7    ali poslušaj to besedo, kar jaz pravim v ušesa ti in vsa ljudstvo.
Jer.28.8    preroki, kteri so bili pred menoj in pred seboj od vekomaj, prerokovali so proti mnogim zemljo in zoper veliko kraljestva za boj.
Jer.28.9    prerok, kteri prorokuje mir, da bi prišlo besede njegovo, spoznat bode preroka, katerega je poslal gospod po veri.
Jer.28.10   in hananija, prorok hananija, vzel jeze z vrata jeremijo, in razbil ga je.
Jer.28.11   in ananija reče pred obličjem vseh ljudstva, govoreč: tako govori gospod: tako bom razbil jaram babilonskoga kralja babilonske od vrat vseh narodov. in jeremija je hodil po srci svojem.
Jer.28.12   zgodí se pa beseda gospodovo jeremiji, po času, ko je prorok hananija razbil jug iz vrat, govoreč:
Jer.28.13   pojdi, in reci hananiji: tako govori gospod: kraja dreve si sokrušil, in za njih si napravil jarmo železo.
Jer.28.14   ker tako govori gospod, bog izraelov: železo železo sem položil na vrat vseh narodov, da bi delali kralju babilonskomu.
Jer.28.15   in reče jeremija prorok proroku hananiji: poslušaj, hananija: gospod te ne poslal, in ti si storil ljudstvo v krivičnosti.
Jer.28.16   za to tako govori gospod: glej, jaz te bom odpuščal iz lica zemlje; ta leto bodeš umrl.
Jer.28.17   in prorok hananija je umrl v sedmi mesem, v sedmi mesem.
Jer.29.1    a to je beseda knjige, kterega je poslal preroka jeremija iz jeruzalema k starejšim starejšim, in k svećeničkim in prorokom, in vsem ljudstvu, ktera je odvrl iz jeruzalema v babilon.
Jer.29.2    po tem, ko so izšli kralj jekonja in kraljica, in skopljenci, in vsadnici, in mestniki iz jeruzalema,
Jer.29.3    za elasa, sina safanova, in gemarja, sina hilkijo, katerega je poslal sedekia, kralj judski, k kralju babilonskomu v babilon, govoreč:
Jer.29.4    tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov, vsem zajetnikom, ktere sem odpeljal iz jeruzalema v babilon:
Jer.29.5    zbudite hiše, in prebijte v njem, in zasadite sadi, in jedite plodove njih.
Jer.29.6    vzemite žene, in rodite sinove in kćeri; in vzemite otroke svoje za žene, in žene svoje dajte možem, da se rodijo sinovi in kćeri; in razmnožite se, in ne majte.
Jer.29.7    in iščite mir zemlje, k kteremu sem vas zapeljal, in molite za njega gospodu, ker v miru njegovem vam bode mir.
Jer.29.8    kajti ovako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: naj vas ne preklinjajo prerokovi, kteri so v vas, in učitelji vaši naj vas ne zaklinjajo, in ne poslušajte sovražnikov svojih, ktere ste vi snovali.
Jer.29.9    ker krivično vam prorokujejo v mojo imenu, in jaz jih nisem poslal.
Jer.29.10   ker tako govori gospod: kedar se izpolni sedemdeset let za babilon, nasočim vas, in oznanjujem na vas besedo mojo, da vas vrnem na to mesto.
Jer.29.11   ker spomenjam se na vas misli v miru, in ne na hudo, da vam dajem.
Jer.29.12   in molite me, in molite me, in jaz vam bodem uslišal.
Jer.29.13   in iščete me in najdete, ker me boste iščeli iz vsega srca svojega.
Jer.29.14   in pokazujem se vam, da vam se pokazujem.
Jer.29.15   ker praviste: gospod nam je postavil prerokove v babilonji.
Jer.29.21   tako govori gospod, bog izraelov, o ahabu in sedekiji: glej, jaz jih bodem predal v roke kralja babilonskega, in on jih bode udaril pred vašimi očima.
Jer.29.22   in vzeme od njih prokletstvo po vseh preseljih judejskih, kteri so v babilonji, govoreč: gospod naj te bode postal kakor sedekijo in kakor ahaba, katerih je odpelil kralj babilonski na ognjem.
Jer.29.23   za to, ko so storili krivico v izraelu, in vsadili so se z ženami bližnjih svojih, in govorili so besedo v imenu mojem, kar sem jim nisem zapovedal; a jaz sem pričan in pričam, govori gospod.
Jer.29.24   in k shemaji nehelamita reci:
Jer.29.25   nisem te poslal po imenu mojem, in k sofonji sinu maaseja svećeniku, da bi rekel:
Jer.29.26   gospod te je postavil za svećenika vmesto svećenika jehojada, da bodeš postavnik v hiši gospodovem vsakemu človeku, kteri se preklinja, in ti bi ga položil v ječo in v ječo.
Jer.29.27   za kaj torej ti ne misliš jeremija iz anatot, kteri vam je prerokoval?
Jer.29.28   ali za to je poslal k vam v babilon, govoreč: daleč je; postavite hiše in prebivajte, in sadite vrti, in jedite sadú njih.
Jer.29.29   in sefanija, sin babilonski, proče to pismo v ušesa jeremijo.
Jer.29.30   in stalo se je beseda gospoda k jeremiji, govoreč:
Jer.29.31   pošljaj k vsem preseljenim, govoreč: tako govori gospod o šemaji nehelamita: za to, da vam je prerokoval semaja, ko sem ga jaz nisem poslal, in vas je sodil v krivičnosti,
Jer.29.32   za to tako govori gospod: glej, jaz bodem posečal nehelamovemu šemaji in rodu njegovemu; in nič z njimi ne bode imel človeka sredi vas, da vidi dobro, katero bom jaz storil zoper mene.
Jer.30.1    beseda, ktero je bilo k jeremiji od gospoda, govoreč:
Jer.30.2    tako govori gospod, bog izraelov, govoreč: napiši te v knjige vse besede, ktere sem ti povedal.
Jer.30.3    kajti glej, dnevi pridejo, govori gospod, ko bom odvrnil izgnanstvo ljudstva svojega izraela in juda, govoreč gospod; in pripeljal jih bom v zemljo, katero sem dal očetom svojim, in zavladejo ga.
Jer.30.4    a to so besede, ktere je govoril gospod o izraelu in o judeji:
Jer.30.5    tako govori gospod: glas strahu boste slišali, strah, in ne mira.
Jer.30.6    vprašajte se, in glejte, če je moža rodila? kaj pa vidim, da vidim vsak človek s rokami na stegnakh njegovih, da so vsi obličji obličje?
Jer.30.7    gorjé! kajti velik je dan ta, in nič ni podobni; ker čas stiske je jakobovo, a od njega se bo zveličal.
Jer.30.8    v tem dan, govori gospod nad vojskama, razbijem jaram njegovo od vrata svoja, in okove svoje razderam; in tujci se ne bodo več zgrabili.
Jer.30.9    ali bodo služili gospodu bogu svojemu, in davidu, kralju svojemu, katerega jim bom obudil.
Jer.30.12   kajti tako govori gospod: nevolja tvoja je bolega, bola je rana tvoja.
Jer.30.13   nima nikogar, ki bi sodil pravico tvojo; nič ti ni ozdravljenja.
Jer.30.14   vsi, kteri te ljubijo, zapomenjali so te, ne vprašajo se tebe; ker udaril te sem udarom sovražnikov, po sramoti sovražnosti tvoje, mnoge grehe tvoje.
Jer.30.16   zatorej vsi, kteri te jedejo, pojedli se bodo, in vsi sovražniki tvoji, vse se bodo razgrabili po množih krivičnih tvojih; in vsi, kteri te razgrabijo, predam v plijen.
Jer.30.17   kajti ozdravil bodem ozdravljenje tvoje, ozdravil te bodem z plačami svojimi, govori gospod, ker te imenujejo: " to je zemlja, katerega nikogar ne išče. "
Jer.30.18   tako govori gospod: glej, jaz bom odvrnil preseljenje jakobovega, in usmiljenja njegovega pomilujem; in odgradita se bode grad na visočem svojem, in svetišče bo postavljen po pravičem svojem.
Jer.30.19   in izidejo od njih peči in glas radovajočega; in pomnožil jih bodem, in ne bodo minjali.
Jer.30.20   in sinovi njegovi bodo kakor prvi, in pričanje njegovo bode storil pred obličjem mojim, in posečem vsačih njegovih.
Jer.30.21   in glavar njegov bode od njega, in poglavar njegov bode izšel iz njih; in jaz jih bodem pripeljal, in pristopijo k meni; ker kdo je ta, ki bi mu dal srce, da se pristopi k meni? govori gospod.
Jer.30.23   glej, obličje gospodovo, opačina je izhodila, ogledoval se bode na nadloge krivičnih.
Jer.30.24   ne bodi se odvrnil jeze jeze gospodovo, dokler se ne izpolni in ne povrne srca srca svojega; v poslednih dnevih spoznate to.
Jer.31.1    v tem čas, govori gospod, bodem bog vseh rodov izraelovega, in oni bodo mojo ljudstvo.
Jer.31.2    tako govori gospod: teh, kteri so pobili mečem, našli so se v puščavi.
Jer.31.3    daleč se mu se pokaže gospod, govoreč: v večno ljubezni sem te ljubil; za to te sem zapretil za milost.
Jer.31.4    zopet te bodem zbudil, in odgradila se boš, devica izraelova; več bodeš povzdignil timpanje svoje, in ti bodeš izšla z zapuščenjem.
Jer.31.5    sad sadiš vinogradniki na krajih samarijskej; zasadili boste in hvalijo.
Jer.31.6    kajti prišel je dan, ko se kličejo zaklinjači na gori efrajimovej: vstajte, in pojdite na sijon k gospodu, bogu našemu.
Jer.31.7    ker tako govori gospod: radujte se z radostjo za jakoba, radujte se po glavi poganov; oznanjajte, hvalite, govoreč: reši, gospod, ljudstvo svoje, ostal izraelovo!
Jer.31.8    glej, jaz jih bodem pripeljal iz severnih kraja, in zgromadzil jih bodem od krajnih kraja zemlje; v tistih prazniščih, sovražniki in otročajci; veliko ljudstvo se bo zopet vračal.
Jer.31.9    po žalostih izidejo, in v tolažbo jih bodem prepeljal; po vostih vodâ bodem jih pripeljal, po popelji putu, v katerem se ne bodo povedali; kajti jaz sem izraelom očeta, in efrajim je prvorojenj moj.
Jer.31.10   čujte, narodi, besedo gospodovo, in oznanjajte v dalešnih ostrovih, govoreč: kdor je razpeljal izraela, zbere ga, in čuval ga bode kakor pastir ovce svoje.
Jer.31.11   ker gospod je odkupil jakoba, izpeljal ga je iz moči najboljega od njega.
Jer.31.12   in prišli bodo, in veselili se bodo na gori sijonu, in pridejo na dobro gospodovo, k pšenici, in mošom, in skotom, in skotom, in skotom, in skotom; in duša njih bode kakor žalostno drevo, in ne bodo više gladovali.
Jer.31.13   tedaj se bodo radovali devici v zboru, mladeniči in starešine se bodo radovali; in sodil bodem žalost njih v radost, in veselil jih bodem in veselil jih z radostjo.
Jer.31.14   in napolnjujem dušo svećeničkim dušo levijevo, in ljudstvo moje se bode nasitit dobrem mojim.
Jer.31.15   tako govori gospod: glas se je slišal v ramu, žalost in žalost; rahela se plače za otroci svojimi, ne hoče se žalosti za otroci svojimi, ker niso jih.
Jer.31.16   tako govori gospod: prepiri glas svoj od plač, in oči tvoje od slez, ker bode plačilo za delo svoje, govori gospod, in vračajo se iz zemlje sovražnikov.
Jer.31.17   pravično je za dejanje svojimi, in sovražniki sovražniki svojimi.
Jer.31.18   slišal sem zaklej efrajimovo, govoreč: " karal si me, in poučil sem se, kakor telec, ktera se nič ne učil; obrati me, da se obrnem, ker ti si gospod, bog moj.
Jer.31.19   ker ko sem se povrnil, pokazal sem se, in potem, ko sem bil spoznal, sovražil sem; sramoti se, zasramoval sem se, ker sem vzel sramotu mladosti moje.
Jer.31.20   ali mi je efrajim sin ljubljen, mladoč otrok? ker za to, kar mi govorim, spomenjujem se za njega; za to sem se hrepenal za njega, pomiloval se bodem nad njim, govori gospod.
Jer.31.21   postavi sebe vedomaj, potegni pravične, podaj srce svoje na put, po kateri si hodila; vračaj se, devica izraelova, obrni se v svoje gradove.
Jer.31.22   doklej se bodeš vračal, hči sramota? ker gospod stvori nove delo na zemlji: žena bode oblečena človeku.
Jer.31.23   tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: še reši te besede v zemlji judovskej in v mestih njegovem, ko bom odvrnil izgnance njegove: blagoslovljen naj se gospod, moč pravičnega, goro svetega.
Jer.31.24   in judejci bodo prebivali ž judom in po vsej kraji njegovi vkup, vinogradari in kteri hodijo z stada.
Jer.31.25   ker zapil bom žalostno dušo, in vsako dušo gladna napolnjujem.
Jer.31.26   za to sem se obudil, in videl sem, in sin moj mi je bolje.
Jer.31.27   glej, dnevi pridejo, govori gospod, da bodem zasejal dom izraelov in dom judsko seme človeško in seme skotov.
Jer.31.28   in kakor hodim na njih, da jih razrušim, pogubiti in razoriti, tako bodem čakal za njih, da sem gradil in sodil, govori gospod.
Jer.31.29   v tistih dnevih ne bodo rečili: " očetje jedli družine, in z zobmí otročal so zubi.
Jer.31.30   nego vsak za voljo svojega krivičnega bode umrl; vsak, kdor jedi drugine, hodi ga zubi.
Jer.31.31   glej, dnevi pridejo, govori gospod, ko bodem sklopil z domom izraelovim in z hišo juda novo zavezo.
Jer.31.32   ne po zavezi, katero sem sklopil z očetom njih v dan, ko sem jih zgrabil za roko, da bi jih izpeljal iz zemlje egipetske; ker oni niso držali zaveze moje, a jaz sem njih več, govori gospod.
Jer.31.33   ali to je zavezo, katero bodem sklenil z domom izraelovim po tistih dnevih, govori gospod: položil bom postavo moje v njih misli, in v srcem njih napišem, in bodem jim za boga, in oni bodo moj ljudstvo.
Jer.31.34   in nikdor ne bo učil bližnjega svojega in vsakega brata, govoreč: poznajte gospoda! ker vsi me bodo spoznali, od najmanjega do največ, ker bodem odpuščal krivičnost njih, in greha njih ne bodem se več spominjal.
Jer.31.35   tako govori gospod, ki daje nebesa za svetlo v nočne dan, gospod, kteri daje oblačjenje in oblačilo oblačilo njegovo, gospod, katerega je obličja, gospod nad vojskama.
Jer.31.36   če se bodo izpolnjevali ljudstvo moje, govori gospod, to bode tudi postavo postavljeno pred obličjem svojim. "
Jer.31.37   tako govori gospod: če bi se povrnili razlogi in izpolnjevali so prebivališče, tako tudi jaz bodem odsodil ves izraelsko rod pred obličjem svojim, govori gospod.
Jer.31.38   glej, dnevi pridejo, govori gospod, ko se bo zgrabil mesto gospodu od veže hanamela do vrata ugla.
Jer.31.39   in meč za meč bode izlazila pred njim do potoka gareb, in obrne se do goa.
Jer.31.40   in vse dolina trupla in popelja, in vse polje do potoka cedrona, do naročja konjskih vrat na vzhodu, bode svetilo gospodu; nič več ne bode razrušeno, in nikoli se ne razodeta vekomaj.
Jer.32.1    beseda, ktero je bila od gospoda k jeremiji v deseti leto sedekiji kraljestva sedekijo, to je leto osamnaestega leto nabukodonozora.
Jer.32.2    in vojska kralja babilonskoga obseče jeruzalem, in jeremija jeremija je bila zgrablena v dvorih straže, ktera je bila v hiši kralja babilonskega.
Jer.32.3    ko ga je sedekia kralj sedekiji zatvoril, govoreč: za kaj ti prorokuješ, govoreč: tako govori gospod: glej, jaz bom predal to mesto v roko kralja babilonskoga, in on ga bode prejel.
Jer.32.4    in sedekia, kralj babilonski, ne bode rešil iz roke kaldejcevih, nego bo predan v roke kralja babilonskega, in govori z njim usta na usta, in oči njegove bodo gledali oči.
Jer.32.5    in sedekia pride v babilon, in tam bode prebival.
Jer.32.6    in reče jeremija: dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Jer.32.7    glej, hanamel, sin shaluma, očeta tvojega, pride k tebi, govoreč: kupi si pole moje, ktera je v anatot, ker ti je pravičnost, da bodeš pripravljen.
Jer.32.8    in prišel je k meni hanamel, sin očeta mojega, v dvor straže, in reče mi: kupi pole mojo, ktero je v anatot, v zemlji benjaminovi, ker ti je pravična sodba, in ti si pravičnega sodbe; kupi ga! in spoznal sem, da je to besedo gospodovo.
Jer.32.9    in kupil sem njivo hanamela, sina brata očeta mojega, in postavila ga sem sedem šekela in deset srebrnih šekela.
Jer.32.10   in napisal sem v knjigu, in zapečal sem, in pričal sem pričanja, in položil sem srebro na kvase.
Jer.32.11   in vzel sem zapečateno pismo, kar je zapečatena, in to, kar je zapečano.
Jer.32.12   in dal sem knjigu kupčine baruku, sinu nerijina, sina maasejina, pred hanameel, brata očeta mojega, in pred viči, kteri so zapisali knjiga kupljenja, in pred očima vseh judov, kteri so bili v dvore straže.
Jer.32.13   in zapovedal sem baruku pred njih očí, govoreč:
Jer.32.14   ovako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: vzemi to zapis, to zgrabljeno, in to zapečateno pismo, in položi ga v gliniano posuč, da se ostanejo mnogo dnî.
Jer.32.15   ker tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: več bodejo kupili domy in njive in vinogradniki v tej zemlji.
Jer.32.16   in ko sem dal knjige kupstva baruku, sinu nerijevemu, molim gospoda, govoreč:
Jer.32.17   " ach, gospod gospod! glej, ti si stvoril nebesa in zemljo z močjo svojimi in z močnim roko svojo; nič nič je skrita od tebe.
Jer.32.18   ti, ki praviš milost na tisíce, in oprosti krivice očetov v kricu otrok svojih po njih; bog velik in moč, gospod nad vojskama, katerega ime je gospod nad vojskama.
Jer.32.19   velik v sovetakh in moč v delakh, katerega oči gledajo po vseh putih človeških, da daješ vsakemu po putu njegovem.
Jer.32.20   kateri si storil znamenja in čudeže v zemlji egiptu, do današnjega dné, in v izraelu, in v ljudstvu, in si si postavil ime, kakor je ta dan.
Jer.32.21   in izpeljal si ljudstvo svoje izraela iz zemlje egipetske z znamenjima in čudeži, in z močnim roko, in z močnim roko, in z velikim strahom.
Jer.32.22   in dal si jim tu zemljo, po katerem si se zakledal očetom njihovim, zemljo, ki teče med lakom in medom.
Jer.32.23   in vnidejo in so ga zgrabili; ali niso poslušali glasa tvojega, in niso hodili po zapovedih tvojih; vse, kar si jim zapovedal, niso storili. zato si storil na njih vse to krivico.
Jer.32.24   glej, narodi so prišli k temu mestu, da ga zgrabijo; in grad je bil predan v roke kaldejskim, kteri so se bojali z mečem in gladom; kakor si rekel, tako se je zgodilo.
Jer.32.25   a ti si mi rekel: kupi sebi polje za novac in zapečati pričanje, da je mesto predan v roke kaldejskim.
Jer.32.26   in dođe mi riječ jahvina, govoreč:
Jer.32.27   " glej, jaz sem gospod, bog vseh tistega mesa; je li ničesar nekaj od mene?
Jer.32.28   zato tako govori gospod: glej, jaz bodem predal tisto mesto v roko babilonskega kralja babilonskoga, in on ga bode prejel.
Jer.32.29   in kaldejci, kteri se bijajo proti temu mestu, pridejo, in spali te mesto v ognjem, in spalili so se v hiših hiših hiših, katere so kadili vaalovi, in prinosili ljevanice drugim bogovima, da bi me razdražili.
Jer.32.30   ker sinovi izraelovi in sinovi judovi so so storili samo zlo pred očmi svojimi od mladosti svoje.
Jer.32.31   ker za jezo moja in jezo moja je bila mesto ta, od dné, ko so ga sagradili, do današnjega dné, da bi ga odpeljal od obličja mojega.
Jer.32.32   za vse hudo, katero so delali sinovi izraelovi in sinovi judovi, da me zasramojo, sami in kraljevi njih, in glavari njih, in svećenici njihovi, in preroki njihovi, judejci in stanovnici jeruzalemski.
Jer.32.33   in vrnili so se k meni veter, a ne obličje; in učil sem jih zjutro in učil, ali niso slišali, da bi sprejeli nastavljenje.
Jer.32.34   in položili so sramote svoje v hiši, na kterem se je imenoval ime moje, in so ga oskvrnili.
Jer.32.35   in postroili so žrtvenike vaalov, kteri so v dolini hinnomovih sina, da prinesu sinove svoje in kćeri svoje moloku; kar jim nisem zapovedal, in ne je prišlo v srcu mojo, da bi delali to merzost, da bi zagredili judje.
Jer.32.36   zato torej tako govori gospod, bog izraelov, ob tem mestu, o katerem praviš, da se bo predan v roko kralja babilonskoga mečem in gladom in morom:
Jer.32.37   glej, jaz jih bom zbiral iz vseh kraja, k kterim jih sem razprosil v srci svojem in v ječem svojem in v velikim žalostijo; in pripeljal jih bom na to mesto, in postavim jih v bezpešnost.
Jer.32.38   in oni mi bodo za ljudstvo, in jaz jim bodem za boga.
Jer.32.39   in dal im bodem drugo srce in eno pot, da se me bodejo bojali vsi dni, za dobro jim in otrokom svojim po njih.
Jer.32.40   in sklopim s njimi večno zavezo, da se ne bom odvrnil od njih; in strah svoj bodem položil v njih srcu, da se ne odvračajo od mene.
Jer.32.41   in oznanjujem se, da jim bom dobro dobro, in zasadil jih bodem v tem deželi v veri, v vsej srci svojem in v vsej duši svojem.
Jer.32.42   ker tako govori gospod: kakor sem pripeljal na to ljudstvo vse to velika zlo, tako bodem pripeljal na njih vse dobro, katero sem govoril na njih.
Jer.32.43   in kupili se bodo še njive v té deželi, o kterem govorite: " to je pustinja, brez ljudî in od skot; predal se je v roke kaldejskim.
Jer.32.44   in kupijo njive v srebrom, in zapišejo pismo, in zapečati, in zapečati so pričanje v deželi benjaminovo in v okolih jeruzalema, in v mestih judejskim, in v mestih krajih, in v mestakh krajih in v mestsih krajih; ker odvrnem njih preseljenje, je gospod.
Jer.33.1    in bilo je riječ gospodovo jeremiji drugi raz, ko je bil še zgrabljen v dvorih straži, govoreč:
Jer.33.2    tako govori gospod, kateri dela zemljo, gospod, kateri je napravil in je napravil, gospod je ime njegovo:
Jer.33.3    kliči k meni, in odgovorim ti, in oznanjujem ti velike in močne, kar ne znaš.
Jer.33.4    ker tako govori gospod, bog izraelov, za hiše tega mesta, in za hišo judejskih kraljestva, ktere so postavljeni za obljube in sramote,
Jer.33.5    prišli so se z kaldejci, da jih napolnijo mrtvih ljudî, ktere sem udaril v srci svojem in v žalosti svojem, in ker sem skril obličje svoje od njih, za vse njih hudobnosti.
Jer.33.6    glej, pripeljal bodem njim ozdravljenje in ozdravljenje, in ozdravil bodem jim, in oznanjujem jim mir in vero.
Jer.33.7    in pripeljal bom izgnanstvo judejo in sovražnikov izraelske, in zgrabim jih kakor prvi.
Jer.33.8    in očistim jih od vseh njih krivičnih, v katerih so grešili zoper mene; in odpuščat bodem njih krivice, s katerimi so zoper mene sovražili, in odpuščali so se zoper mene.
Jer.33.9    in naredila se bode veselje in hvalo in veličastvo vsem ljudstvu zemlje, kateri bodo slišali vse dobro, katero bom jaz delal, in se bodo se uplašili in strašati za vse dobro in za vso mir, katero jim bom storil.
Jer.33.10   tako govori gospod: več se bo slišal v tem mestu, o katerem govorite: " razvalina je, brez ljudî in od skot; v mestakh judejskim in po ulicama jeruzalemskim, kteri so opusteli, brez ljudî in brez skotov,
Jer.33.11   glas veselja in glas veselja, glas ženica in glas nevesta, glas onih, kteri govoré: hvalite gospoda nad vojskama, ker dober je gospod, ker vekomaj je milost njegova, in prinesó darove v dom gospodovo; ker odvrnem sovražnikov té zemlje kakor prvi, govori gospod.
Jer.33.12   tako govori gospod nad vojskama: na tem mestu, kteri je v puščavi, brez ljudî in ne živinčega, in v vseh hiših hiših, da bodo pastiri pastiri, ktere bodo delali ovce.
Jer.33.13   v mestih krajih, in v gradovima zapadnih, in v mestakh negebu, in v zemlji benjaminovi, in v okolih jeruzalema, in v mestakh judovskem, tudi ovce bodejo več prešle po ročim ročim, govori gospod.
Jer.34.1    beseda, ktero je bilo k jeremiji od gospoda, ko je bil nabukodonozor, kralj babilonski, in vse vojska njegovo, in vse oblasti zemlje, katere so bili vodili zoper jeruzalem in zoper vse gradove njegove, govoreč:
Jer.34.2    tako govori gospod, bog izraelov: pojdi k sedekiji, kralju judejskom, in reci mu: tako govori gospod: glej, predal bodem ovaj grad v roko kralja babilonskega, in on ga bode spalil ognjem.
Jer.34.3    in ti ne boš izšel iz roke njegove, nego bodeš prejel in predan v roke njegovo; in oči tvoje bodo gledali oči, in usta njegova bodo govorili z besedo tvojo, in v babilon ti bodeš prišel.
Jer.34.4    ali poslušaj besedo gospodovo, sedekijo, kralj judski! tako govori gospod o tebi: ne bodeš poginili.
Jer.34.5    v miru bodeš umrl, in kakor so plačili očetom tvojim kraljem, kteri so bili prvi od tebe, da se zaplačejo, in tebe bodo zaplačili: " gorjé! " ker jaz govorim besedo, govori gospod.
Jer.34.6    in prorok jeremija reče sedekiji kralju sedekiji vse te besede v jeruzalemu.
Jer.34.7    ko je bil pa vojska kralja babilonske vodila zoper jeruzalem in proti vsem gradovima judovskim, kteri so bili zoper lakis, in zoper azeka, ker te so ostali v krajih judejskim, gradove krepke.
Jer.34.8    beseda, ktero se je zgodilo k jeremiji od gospoda, po času, ko je kralj sedekija sklopil zavezo z vsem narodom, kteri je imel pokličati odpuščanje,
Jer.34.9    da se popustí vsakega otroka svojega, in vsakega službe svoje hebrejca in hebreja, da se ne služi moža od judi.
Jer.34.10   in povrnili so se vsi véliki in vsi ljudstvo, kteri so bili prišli v zaveze, da so popustili vsakega otroka svojega in vsakega službe svoje.
Jer.34.11   in dopustili so jih za otroke in otroke, in položili so jih za otroke in služabnike.
Jer.34.12   in stalo se je besedo gospoda k jeremiji, govoreč:
Jer.34.13   tako govori gospod, bog izraelov: jaz sem naredil zaveze z očetami svojimi v dan, ko sem jih izpeljal iz zemlje egipetske, iz hiše službe, govoreč:
Jer.34.14   ko se je izpolnilo šest let, da pošalete brata svojega hebreja, kteri se ti bode prodal, in naj ti služi šest let, in pustiš ga svobodnega; ali niso poslušali mene, in niso poslušali uho svojega.
Jer.34.15   zopet ste se vrnili, in storili ste to, kar je pravo pred očmi mojim, da kličete odpuščanje vsakega od bližnjega svojega, in zavrgli ste zaveze pred menoj v hiši, na katerem se je imenoval ime moje.
Jer.34.16   ali ste se vrnili, in oskvrnili ste ime moje, in odvrnili ste se vsakega otroka svojega in vsakega službe svoje, ktere ste bili odpustili svobodni v duši svojem, da bi bili vam otroci in služabniki.
Jer.34.17   za to tako govori gospod: vi niste me slišali, da ste pokličali odpuščanje, vsak k bližnjemu svojemu; glej, jaz vam oznanjujem odpuščanje na meč, na morje in na glad; in dal bodem vas v razlomljenje za vse kraljestvo zemlje.
Jer.34.18   in dal bodem ljude, kteri so prešli mojo zaveze, kateri niso držali zaveze zaveze, katero so sklenili pred obličjem mojim, ko so razbili telca, kteri so bili izpolnjevali,
Jer.34.19   knezove judova in knezov, in knezove, in svećenike in vse ljudstvo,
Jer.34.20   in dal jih bodem v rok njih sovražnikov, in v roke njih; in truplo njih bode hrana pticem nebeškim in zvijačima zemaljskim.
Jer.34.21   in sedekijo, kralja judejsko, in njih vojske bodem predal v roke sovražnikov svojih, in v roko kralja babilonske, kteri bodejo odšli od njih.
Jer.34.22   glej, jaz bom ukazal, govori gospod, in vračal jih bom v tu mesto; in bojovali so proti njo, in ponesó ga, in spalili ga bodo ognjem; in judejske gradove bodem razpustošil, da ne bo v njih prebivališče.
Jer.35.1    beseda, ktero je bilo k jeremiji od gospoda v dnéh jojakima, sina jošijina, kralja judina, govoreč:
Jer.35.2    pojdi k domu rekabijevih, in govori s njimi, in vzemi jih v dom gospodovo, v enega od šatorov, in daj jim vino.
Jer.35.3    in odpeljal sem jaazanijo, sina jeremijevega, sina habasijo, in brate njegove, in vse sinove njegove, in ves dom rekabijev;
Jer.35.4    in vpeljal sem jih v dom gospodovo, v komnatu sinova hananih, sina jigdaljavega, človeka božjega, ktera je blizu prerokih vélikih, kteri je nad domom maaseje, sina salamovega, čuvanja predvorja.
Jer.35.5    in postavil sem pred obličjem njih čerbe vino in čaše, in povedal sem jim: pijte vino.
Jer.35.6    ali oni odgovoré: ne pimo vina; kajti jonadab, sin rehobov, oče naš, je dal nam, govoreč: ne pijte vina, ni vi, ni sinovi vaši, vekomaj.
Jer.35.7    tudi hiše ne bodite gradili, in semena ne sejte, in vinogradnika ne bodite; kajti v šatorih bodite prebivali po vseh dnevih vaših dnî, da živite veliko dnî na zemlji, v katerem ste prebivali.
Jer.35.8    in poslušali smo glas jehonadaba, sina rehobovo, očeta našega, da ne pijemo vina po vseh dnevih naših dnî, ni mi, ni žene naše, ni sinovi naši, ni kćeri naše;
Jer.35.9    in da ne gradimo hiše, da prebivajo tam, in ne imamo ni vinogradnika, ni polja, ni seme.
Jer.35.10   in prebivali smo v šatorih, in slišali smo, in storili smo vse, kar nam je zapovedal jonadab, oče naš.
Jer.35.11   ali zgodí se, ko je prišel nabukodonozor, kralj babilonski, na zemljo, rekli smo: pojdite, in pojdemo v jeruzalem, za voljo vojska kaldejskega, in od vojska asirijskega. tako smo prebivali v jeruzalemu.
Jer.35.12   in dođe mi riječ jahvina, govoreč:
Jer.35.13   ovako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: pojdi, in reci judejskom in jeruzalemu: ali ne vzemite pouka, da poslušate besede moje? govori gospod.
Jer.35.14   reši se besede jonadaba, sina rehobova, kateri je zapovedal otrokom svojim, da ne pijejo vina, in ne pijejo, ker so poslušali besedo jonadaba, sina rehobova, katero je zapovedal otrokom svojim, in niso poslušali.
Jer.35.15   in poslal sem k vam vse otroke svoje, prerokove, govoreč: vratite se vsak od svojega hudobnih puta, in delajte dobro dela svoja, in ne pojdite za drugim bogovima, da jim boste služili, in boste prebivali v zemlji, katero sem dal vam in očetom svojim; ali niste odklonili ušesa svojega, in niste poslušali.
Jer.35.16   in sinovi jonadaba, sina rehobovega, postavijo zapovedi njegovega očeta, ali ta ljudstvo ne me je poslušal.
Jer.35.17   za to tako govori gospod, bog izraelov: glej, pripeljal bodem na judje in na jeruzalemce vse hudo, katero sem jim govoril.
Jer.35.18   in rekel jezusu, bog nad vojskama, bog izraelov: za to, da ste poslušali zapovedi jonadaba, sina rehobova, zapovedi očeta svojega, in izpolnili vse, kar jim je zapovedal,
Jer.35.19   zato tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: ne osramotí se jonadaba, sina rehobovega, kateri stojí pred menoj po vsi dnevi zemlje.
Jer.36.1    v četvrtom leto jojakima, sina jošijina, kralja judina, stalo se moja beseda k jeremiji od gospoda, govoreč:
Jer.36.2    vzemi si knjigo knjige, in napiši na njem vse besede, ktere sem ti govoril o jeruzalemu, in zoper juda, in zoper vsi narodi, od dné, ko sem ti govoril, od dnî jošijo do današnjega dné.
Jer.36.3    možda bi slišal dom judov vse to hudo, katero sem jim mislil storiti, da se odvračajo od hudega puta svojega, in odpustim krivičnost njih in krivice svoje.
Jer.36.4    in jeremija pokliče baruha, sina nerijevega; in pisal je baruh iz ust jeremija vse besede, katere mu je gospod rekel.
Jer.36.5    in jeremija ukaže baruku, govoreč: jaz sem več, ne morem vniti v hišo gospodovo.
Jer.36.6    zato pojdi, in pročita, in pročita pred ljudstvom v svetišči gospodovem v dan postu; in v ušesa vseh judov, kteri so prišli iz njih mesta, pročita jih.
Jer.36.7    misli bi na njih obličje pred obličjem gospodovim, in se bodo odvračali od hudega puta svojega; kajti velik je jezo in krivičnost, katero je govoril gospod proti temu ljudstvu.
Jer.36.8    in baruh, sin nerijina, napravi vse, kakor mu je bil ukazal jeremija, in pročita v tej knjigi besedo gospodovo v hiši gospodovem.
Jer.36.9    v devetem leto jojakima, sina jošijina, kraljestva jojakima, sina jošijina, v devetom mesem, oznanjevali so se postom pred gospodom vse ljudstvo v jeruzalemu in vsem ljudstvu, kteri so šli iz jeruzalema v jeruzalemu.
Jer.36.10   in varuši baruh v knjihu jeremijo besede jeremijo v hiši gospodovem, v hiši gemarja, sina safanova, pismarja, v najvišem predvorji, pri vratih novih vrat doma gospodovo, v ušesa vsega ljudstva.
Jer.36.11   in ko je slišal mihej, sin gemarja, sina safanova, vse besede gospodove iz knjige,
Jer.36.12   in snide v dom kraljevo, v hišo pismarja, in glej, tam sedečejo vsi véliki glavari: elišama pisarja, in delaja, sin šemajina, in elnatan, sin akbora, in gemarja, sin safanov, in sedekia, sin hananijev, in vsi véliki glavari.
Jer.36.13   in povedal jim je micheja vse besede, ktere je slišal, ko je varuh čital varuh v ušesa ljudstva.
Jer.36.14   tedaj poslali vsi véliki glavari jehudija, sina netanijina, sina selemijo, sina kušijeva, govoreč: svit, v katerem si čital pred ljudstvom, vzemi ga v roko svojo in pridi. in varuh, sin nerijin, vzel je svit, in pride k njim.
Jer.36.15   in rekó mu: " čita se, in čita ga v oših uših. in prové ga baruh.
Jer.36.16   ko so pa slišali vsi besede, spodobovali so se vsak zoper bližnjega, in rekó baruku: povedmo kralju vse te besede.
Jer.36.17   in vprašajo baruha, govoreč: predaj nam, kako si napisal vse te besede?
Jer.36.18   in baruh jim reče: iz svojih ust mi je povedal jeremija vse te besede, in jaz sem ga napisal v knjigi.
Jer.36.19   tedaj rekó baruh baruku: pojdi, skrivaj se, ti in jeremija, da nihče ne vé, kje ste vi?
Jer.36.20   in vnidejo k kralju v dvor; in svit so izdali v pisarji elišama, pisarja, in oznanjevali so kralju vse te besede.
Jer.36.21   in poslal je kralj jehudijo, da bi vzel teč; in vzemši ga iz mesta elišamu, pisaria elišama, in proče ga pred kraljem, in v ušesa vseh vélikih vélikih, kteri so stopali pred kraljem.
Jer.36.22   kralj je sedel v dobrem hiši, in pred njim je ognjem ognjeno ognjeno.
Jer.36.23   in zgodí se, da je jehudi tri ali četa čital, potegnil je je skrivnik pismarja, in vrgel ga je v ogenj, katero je bil na ognjem, dokler se ne izpolnjevala ves vrg v ognjem, ktero je na vrnji.
Jer.36.24   in niso se gledali, in niso razdarili obleke svoje, kralj in vsi njegovi služabniki, kteri so slišali vsi te besede.
Jer.36.25   ali elnatan in delaja in gemarja vprašajo kralja, da ne spali teče. ali ne posluša njih.
Jer.36.26   in naredi kralj jerahmeelu, sinu kralja, in seraja, sina azrielova, in seraja, sinu azrielovemu, in seraja, sinu azrielovu, da vzeme baruh in jeremijo jeremijo. ali gospod je skril.
Jer.36.27   zgodí se pa beseda gospodovo jeremiji, ko je kralj spalil svit in besede, ktere je pisal baruh iz ust jeremijovih, govoreč:
Jer.36.28   " vzemi ti zopet drugega roblje, in napiši v njem vse te besede, ktere so bili v teči, ktere je popalil jojakim kralj jojakin.
Jer.36.29   in do jojakima, sina jokamova, reci: tako govori gospod: ti si izpolnil to svit, govoreč: pokaj si v njem pisal, govoreč: kralj babilonski bode prišel in pogubil tu zemljo, in izgubi od nje človeške in skot.
Jer.36.30   zato tako govori gospod o jojakimu, kraljem judejskomu: ne bode mu, kteri bodi sedel na prestolu davidovo; in trup njegov bode vržen v noči dné, in v noči noči.
Jer.36.31   in nasočim ga, in rod njegov in hlapce njegove za njih krivice, in dovedu na njih in na stanovnike jeruzalema in na judeji vse hudo, katero sem jim govoril, in niso slišali.
Jer.36.32   in vzemši baruhu, sina jošijina, in zapiši v njem varuh jeremijo vse besede knjige, katero je popalil jojakim, kralj jošijin; in pridružilo so mu še veliko besede, kakor ti.
Jer.37.1    in sedekia, sin jošijo, zakraljeval se je sedekija, sin jošijo, vmesto jojakima, sina jošijina, kterega je nabukodonozor, kralj babilonski, postavil kraljestvo v judeji.
Jer.37.2    ali ni on, ni hlapci njegovi, in ljudstvo zemlje niso poslušali besede gospoda, katere je govoril po pravici jeremiji.
Jer.37.3    in poslal kralj sedekia jokala, sina selemijo, in sefanja, sina maasejevega, svećenika, k jeremiji, govoreč: pomoči se za nas k gospodu bogu našemu.
Jer.37.4    ko je bil pa jeremija prišel in prošlo po mestu, ker ga niso položili v ječo.
Jer.37.5    in vojska faraonova je izšla iz egipta; in ko so slišali kaldejci, kteri so bili zoper njih obličje, odidejo iz jeruzalema.
Jer.37.6    in stalo se je riječ gospodovo jeremiji, govoreč:
Jer.37.7    tako govori gospod, bog izraelov: tako reci judejskom kralju, kteri vas je poslal, da me prosite: glej, vojska faraonova, ktera je izšel za pomoč vam, vrne se v zemljo egiptu.
Jer.37.8    in kaldejci se bodo vrnili, in bojovali bodo proti temu mestu, in zgrabijo ga, in spalili so ga ognjem.
Jer.37.9    tako govori gospod: ne podložite duše svoje, govoreč: kaldejci bodejo odšli od nas, ker ne bodo pošli.
Jer.37.10   in če boste udarili vse vojska kaldejskega, kateri bojajo zoper vas, in ostanejo od njih nektere od njih, to naj se vstanejo vsak v svojem mestu, in ognjem spali to mesto.
Jer.37.11   in zgodí se, ko je prešla vojska kaldejske od jeruzalema za voljo vojska faraonova.
Jer.37.12   in izšel je jeremija iz jeruzalema, da bi šel v deželo benjaminovo, da se odpelje odtod sredi ljudstva.
Jer.37.13   ali ko je bil v benjaminovih vratih, tam je bil nadstojnik nadstojnik, ktera je bil nadstojnik jirija, sin selemijina, sina hananijina; in zgrabi jeremijo jeremijo, govoreč: ti boš pred kaldejci.
Jer.37.14   jeremija pa reče: laž, ne grem na kaldejce. " on pa ga ne posluša; in vzel je zerija jeremijo, in vpeljal ga k vélikom.
Jer.37.15   in pogovarjali so se véliki na jeremijo, in udarili so ga, in poslali so ga v ječo, v hišo jonatana pisarja, ker so storili to v ječo.
Jer.37.16   in ko je prišel jeremija v hišo, in v točki, in ostal je tam jeremija veliko dnî.
Jer.37.17   poslal sedekia sedekijo, in poklical ga je kralj, in vpraševal ga je, da bi rekel: ima li besedo od gospoda? in sedekia reče: je. in reče: ti boš predan v roke kralja babilonskega.
Jer.37.18   in reče jeremija kralju sedekiji: kaj sem grešil zoper tebe in zoper tvojim hlapcem in temu ljudstvu, da me ste položili v ječo?
Jer.37.19   in kje so preroki vaši, kateri so vam prerokovali, govoreč: kralj babilonski ne pride na vas in zoper tu zemljo?
Jer.37.20   in sedaj, gospodaru moj, kralj, pazi moč moja pred obličje tvoje, in ne odhodi me v hišo jehonatana pismarja, da tam ne umrem.
Jer.37.21   in kralj sedekia naredi, da so sedekia v ječo straži, in davali so mu vedno kruh po dnevi iz uličnih kraja, dokler se ne izpolnijo ves kruh iz mesta. in ostal se je jeremija na dvorih dvorih.
Jer.38.1    in slišal je šefatja, sin matanijev, in gedalja, sin pašhurov, in jukal, sin selemijo, in jukal, sin malijina, te besede, ktere je rekel jeremija vsem ljudstvu, govoreč:
Jer.38.2    " ovako govori gospod: kdor ostane v tem mestu, poginí od meča in od gladi in od morja; kdor pa izide k kaldejcům, ostane živ, in življenje njegovo bode za obilost, in živel bo.
Jer.38.3    tako govori gospod: ta grad bode predan v roke vojska kralja babilonskega, in prejel ga bode.
Jer.38.4    tedaj rekó sedekijo kralju: pogubi se ta človek; kajti on je oslobodil roke močnih ljudî, kteri so ostali v mestu, in roke ves ljudstva, govoreč jim po tem besedo; kajti ta človek ne prosi tega ljudstva, nego hudobno.
Jer.38.5    in kralj sedekia reče: glej, on je v vašim rukama, ker kralj ni mogel nič zoper vas.
Jer.38.6    in odpeljejo jeremijo, in vržejo ga v čatel malkijo, sina kraljevega, kteri je bil v dvorih straže; in zapelili so ga v grobe; a v čatrnji ni bilo vode, nego žudno, in jeremija je bil v mire.
Jer.38.7    slišavši se pa ebed-melec etiopijev, kteri je bil v kraljestvu kraljestvu, slišal je, da so jeremija predali v jamo; a kralj je bil v benjaminskim vratima.
Jer.38.8    in sedekija izide k kralju, in reče kralju:
Jer.38.9    kraljestvo sedekijo, katero si storil, da bi pogubil tega človeka od gladi, ker niso še kruha v mestu.
Jer.38.10   in naredi kralj ebed-meleku ebed-meleku, govoreč: vzemi odtod trideset ljudi, in izpelji ga iz rova, da ne umre.
Jer.38.11   in obljubi ebed-melec ljudî, in vnide v hišo kraljestvo v popravljivo, in vzel je odtod več roke in vekove, ter jih je vrnil k jeremiji v grobu.
Jer.38.12   in reče sedekiji: položi se pod vrbami; in jeremija je tako napravil.
Jer.38.13   in izpeljejo jeremijo z vrbami, in izpeljali so ga iz rova. in ostal je jeremija na dvorih dvorih.
Jer.38.14   in kralj sedekia pošlje in pošlje jeremijo k sebi v tretji vrata, ktera je bila v hiši gospodovem. in kralj reče jeremiji: prosil te bom besedo, ne skrivaj mi ničesar.
Jer.38.15   in reče jeremija sedekiji: če ti bodem povedal, ne moreš li me pogubiti? in če ti pokažem, ne boš me poslušal.
Jer.38.16   tedaj mu se zakle kralj sedekija, govoreč: zhiv je gospod, kteri nam je dal tisto življenje, da te ne pogubim, in da te ne bodem predal v roke tistih možnih ljudî.
Jer.38.17   in jeremija reče sedekiji: tako govori gospod, bog izraelov, bog izraelov: ako bodeš izšel pred vojske kralja babilonske, bodeš živel duša tvoja, in ta mesto ne bode spalena ognjem, in živiš ti in dom tvoj.
Jer.38.18   če pa ne izideš z kraljikom babilonskega kraljestva, to grad se bo predal v roke kaldejskim, in spalili so ga ognjem, in ti ne boš zveličal od njih.
Jer.38.19   in kralj sedekija reče jeremiji: jaz sem čakal judov, kteri so pošli k kaldejcům, da me predaj v njih roke, in da me preganjajo.
Jer.38.20   jeremija pa reče: ne predajo te. poslušaj pa besedo gospodovo, kar ti govorim, in dobro ti bode, in živel boš duša tvoja.
Jer.38.21   ali če ti ne hočeš iziti, to je beseda, katero mi je gospod pokazal.
Jer.38.22   glej, vsi žene, ktere so ostali v hiši kralja judina, pridejo k vélikim kraljem babilonskemu, in te bodo rečili: povedali so te, in premogovali ti se možjé tvoji; noge tvoje so ležali v moči, in vrnili so se od tebe.
Jer.38.23   in vsi žene tvoje in otroke tvoje bodo odpelili k kaldejcům, in ti ne boš zveličal od njih, nego v roke kralja babilonskega bodeš zgrabljen, in mesto ta bode razpalena.
Jer.38.24   sedekia reče sedekiji: " da nihče ne poznaje te besede, in ti ne boš umrl.
Jer.38.25   in če bodo slišali véliki, da sem s teboj govoril, in pridejo k tebi, in ti rekó: povedaj nam, kaj ti je govoril kralj; ne skrivaj od nas, da te ne pogubim; in kaj ti je kralj govoril?
Jer.38.26   ti jim torej reci: vrnil sem milost mojo pred kraljem, da me ne vrne v hišo jonatana, da tam ne umrem.
Jer.38.27   in pridejo vsi véliki véliki k jeremiji, in prosili so ga; in on jim je povedal po vsem tem besedom, katere mu je kralj naredil. in odpuščali so se, ker ni se slišalo besedo gospoda.
Jer.38.28   in ostal se je jeremija na dvorih dvora do dné, ko je bil zgrabljen jeruzalem.
Jer.39.1    v devetom leto sedekiji, kralja judina, v devetom mesem, pride nabukodonozor, kralj babilonski, z vsem vojskom svojem zoper jeruzalem, in obsedili so ga.
Jer.39.2    v jedenastim godinji sedekiji, v četvrtom mesem, na devetom dan mesečega, razvalilo se je mesto.
Jer.39.3    in vnidejo vsi vojske kralja babilonske, in sedeli so v srednih vratima: nergal-sarezer, samgar-nevo, sarsekim, sarsekim, nergal-sarezer, nergal-sarezer, rab-mag, in vse drugi vojske kralja babilonske.
Jer.39.14   in poslali so, in vzeli jeremijo z dvora v ječo ječo; in dali so ga gedaliji, sinu ahikama, sina safanova, da ga izpeljejo. in ostal se je sredi ljudstva.
Jer.39.15   pri jeremiji pa se je dogodilo beseda gospodovo v dvorih straže, govoreč:
Jer.39.16   pojdi, in reci etiopijevu ebed-meleku: tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: glej, jaz bodem pripeljal besede moje na to mesto na hudo, in ne za dobro.
Jer.39.17   ali ti bodem spasil tisti dan, in ne bodem predal v roke ljudî, katerega se bodeš bodil.
Jer.39.18   ker zveličal te bodem, in ne padneš od meča; in bode ti duša tvoja za obilo, ker si se pričal v meni, govori gospod.
Jer.40.1    beseda, ktero se je dogodilo od gospoda k jeremiji, po tem, ko ga je ročil nebuzaradan, vojnik telokhranitelj, izpeljal ga iz rama, ko ga je vzel v okove, po vseh jezikih in judov, kteri so bili odpeljeni v babilon.
Jer.40.2    nadstojnik telokhranitelj jeremija je vzel in mu reče: gospod, bog tvoj, izreče to hudo na to mesto.
Jer.40.3    in gospod je storil, ker ste se grešili, in niste poslušali glasa njegovega.
Jer.40.4    glej, pripeljal sem te iz kraja, ktera ti je v roke tvoje, če ti je dobro, da si prišel z menoj v babilon, pridi, da postavim oči svoje na te.
Jer.40.5    ko se je pa nič odšlo, reče jeremija: pojdi k gedaliji, sinu ahikama, sina šafana, kterega je kralj babilonski postavil nad zemljo judovski, in prebivaj s njim sredi naroda; ali pojdi, kjer ti je dobro, pojdi. in zapovjednik telokhranitelji mu je dal dar in darove, in pošlje ga.
Jer.40.6    in jeremija pride do gedalijo, sina ahikamova, v mispu, in ostal se je z ljudstvom, kteri je ostal v zemlji.
Jer.40.7    ko so pa slišali vsi vojske vojske, kteri so bili na polji, oni in njih možjé, da je kralj babilonski postavil godolija, sina ahikamova, za zemljo, in da mu je dal može, žene in žene, kteri se niso odpelili v babilon.
Jer.40.8    in pridejo k godoliji v mispu: ismael, sin netanijin, in johanan in jonatan, sinovi kareahovi, in seraja, sin tanhumeta, in sinovi efah netofatovega, in jezanja, sin maakajevega, oni in njih moža.
Jer.40.9    in kličil jim je gedalija, sin ahikama, in njih ljudstvu, govoreč: ne bojte se služiti kaldejskim; prebivajte v zemlji, in služite kralju babilonskemu, da vam se bode dobro.
Jer.40.10   in glej, jaz sedem v mispu, da bodem storil pred kaldejci, kteri bodo prišli k vam; vi pa zbirate vino in najbolje vino in maslo, in položite je v vaših krajih, in prebijte v mestakh, ktere ste zgrabili.
Jer.40.11   in vsi judje, kteri so bili v moave, in v sinovi amonovih, in v idumeji, in kteri so po vseh krajih, slišali so, da je kralj babilonski ostavil ostal jude, in da je postavil nad njimi gedalijo, sina jokamova, sina jokamova.
Jer.40.12   so so bili vsi izšli iz vse deželi, kuda so bili izgnani, in prišli so k godoliji v deželi judejsko v mispu; in zbirali so vino in meč velike mnogo.
Jer.40.13   ko so pa johanan, sin kareahov, in vsi vojske vojske, kteri so bili v polji, pridejo k godolii v mispu.
Jer.40.14   in rekó mu: véš li, da je baalis, kralj amonovih, poslal jišmaela, sina netanijina, da te pogubi? ali gedalja, sin ahikama, ne verova jim.
Jer.40.15   tedaj reče johanan, sin kareahovo, skrivno v mispi, govoreč gedaliji v mispi: pojdem, da bom šel in udaril jišmaela, sina netanijina, da se ne pozna, da bi te udaril življenje, in da se razbegajo vsi judejci, kteri so se zbrali k tebi, in da poginejo ostal juda?
Jer.40.16   ali godolija, sin ahikama, reče johananu, sinu kareahovo: ne delaj tega, ker ti govoriš lažno za jišmaela.
Jer.41.1    v sedmi mesem pride jišmael, sin netanijin, sina elišamova, od roda kraljeva, in deset moža s njim do gedalijo, sina ahikamova, v mispu; in jedli so tam vkup kruh v mispu.
Jer.41.2    in vstal je jišmael, sin netanijin, in deset moža, kteri so bili ž njim, in pobili gedalijo, sina ahikamova, koga je kralj babilonski postavil nad zemljo.
Jer.41.3    in pogubi ismaela vse judejce, kteri so bili z njim v mispu, v mispu, in kaldejce, kteri so se tam našli.
Jer.41.4    in zgodí se drugi dan, ko je bil udaril gedalijo, da bi nekaj človek spoznal,
Jer.41.5    in došli so moža iz sikema, in iz salema, in iz samarije, osamdeset moža, kteri so ročili rodi in razdrani haljine, in darove so v njih roke, da bi prinesó v hišo gospodovo.
Jer.41.6    in izmael jim izide jišmael, sina netanijina, in šli so, in plakali so, in reče jim: vnidite k godoliji, sina ahikamova.
Jer.41.7    ko so pa prišli v sredi grada, izseče jeremija, sina netanjina, in njih je bil udaril v puščavo.
Jer.41.8    ali v njih se so našli deset moža, kteri so rekli jišmaelovi: ne pogubi nas, ker imamo na polji blago v polji, pšenice in ječo, in med medom. in on je prešlo, in ne bi jih pogubil sredi njih bratov.
Jer.41.9    a studni, v kterem je jišmael vrl vse, ko je bil udaril, je to veliko studenca, kterega je napravil kralj asa pred baešom, kraljem izraelskemu; to je jišmael, sin netanijin, napolni mečem.
Jer.41.10   tedaj je jišmael povrnil vse ostal ljudstvo, kteri je ostal v mispu, in žene kraljeve, katere je dal zapovjednik telokhranitelj gedaliji, sinu jokafanovemu, in odpelí ga, in odide na kraj amonaca.
Jer.41.11   ko so pa slišali johanan, sin kareahov, in vsi vojske vojske, kteri so bili ž njim, slišali vse zlo, katero je storil jišmael, sin netanijin.
Jer.41.12   in odpeljejo vse njih vojska, in odidejo za njim; in našli so ga pri mnogih vodah, ktera so bili v gibeonu.
Jer.41.13   in zgodí se, ko so vsi ljudstvo, kteri je bil z jišmael, ugleda johanana, sina kareahova, in vse vojske vojske, kteri so bili ž njim.
Jer.41.14   in so se vrnili, in vrnili so se k johananu, sinu kareahovo.
Jer.41.15   a jišmael, sin netanijin, osramotil se je z osem ljudstvom, in odide k amonovim sinovima.
Jer.41.16   in johanan, sin kareahov, in vsi vojske vojske, kteri so bili ž njim, zabrali vse ostal ljudstvo, ktere je odpelil od jišmaela, sina netanijina, od jišmaela, sina netanijina, in njih moža, in žene, in žene, in skopce, ktere je odvrnil od gibeona.
Jer.41.17   in odidejo, in ostali so v giber-kimhamu, kteri je pri betlehemu, da odidejo in vnidejo v egipet.
Jer.41.18   pred kaldejci, ker so se bali njih, ker je izmael jišmael, sina netanijina, gedalja, sina ahikamova, kterega je kralj babilonski postavil nad zemljo.
Jer.42.1    in pristopijo vsi vojske vojske, in johanan, sin kareahov, in azarja, sin hosajajev, in ves narod, od najmanjega do največ,
Jer.42.2    in rekó proroku jeremiji: pade pa moč naša pred obličjem tvojem, in molij se gospodu bogu svojemu za vse to ostalo, ker smo ostali malo od mnogih, kakor gledajo oči tvoje;
Jer.42.3    da nam oznaní gospod, bog tvoj, pot, po kterem hodemo, in to, kar bomo storili.
Jer.42.4    in reče jim jeremija prorok: slišal sem, glej, molim gospoda, boga vašega, kakor ste govorili; in vse, kar vam bode odgovoril, oznanjujem vam, da vam ne skrim ničesar.
Jer.42.5    oni pa rekó jeremiji: gospod naj bodi zoper nas pričanja pravičnega in verno, da ne storimo po vsem besedo, katero te bode poslal gospod, bog tvoj, k nam.
Jer.42.6    ali če je dobro, ali dobro, bomo poslušali glas gospoda, boga našega, k njemu, k kateremu te pošlemo, da bi nam bilo dobro, ko bomo poslušali glas gospoda, boga našega.
Jer.42.7    in zgodí se deset dní, in stalo se je beseda gospodovo jeremiji.
Jer.42.8    in pokliče johanana, sina kareahovo, in vse vojske vojske, kteri so bili z njim, in vse ljudstvo, od najmanjega do največ,
Jer.42.9    in reče jim: tako govori gospod, bog izraelov:
Jer.42.10   če boste ostali v tej deželi, postavim vas in ne razorim, in zasadil vas bom, in ne izročim; kajti počival sem se za hudo, katero sem vam storil.
Jer.42.11   ne bojte se kralja babilonskoga, iz katerega se bojte; ne bojte se njega, govori gospod, ker jaz sem z vami, da vas zveličam in rešim vas iz roke njegove.
Jer.42.12   in dal vam bodem milost, da se pomilujem nad vami, in povrnil vas bodem v svoj zemljo.
Jer.42.13   ali ako boste govorili: " ne bomo ostali v tem kraji, da ne poslušate glasa gospoda, boga svojega:
Jer.42.14   ali govorite: " ne, v zemljo egiptu bodemo vniti, da ne bomo videli boj, in ne bomo slišali zvuk trube, in tam bodemo prebivali.
Jer.42.15   zato poslušajte besedo gospoda, boga izraelovega: tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: če boste videli obličje svoje v egipet, in vnidete tam, da prebivate.
Jer.42.16   tedaj vam bode meč, katero boste se bojali, nastane vas v zemlji egiptu; in glad, katero boste vi bojali pred obličjem, vzeme vas za vami v egiptu, in tam bodete umrli.
Jer.42.17   in vsi ljudjé, kteri bodejo položili obličje svoje v egipet, da tam prebivajo, poginejo mečem in gladom, in nič od njih nič ne bode izmed hudega, katero sem pripeljal na njih.
Jer.42.18   ker tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: kakor je izlila gnjev moj in obličje moje na stanovnike jeruzalemske, tako se bo izlajal jeze moje na vas, ko boste prišli v egipet, in boste postali v sramotu in v sramotu, in v sramotu, in v sramotu, in ne boste več videli mesta tega.
Jer.42.19   gospod vam govori, ostal juda: ne vnidite v egipet. spoznajte se torej, da sem vam spoznal.
Jer.42.20   ker ste sami storili zlo v srci svojem, ko ste me poslali, govoreč: molite se za nas k gospodu, bogu našemu, in vsako, kar ti reče gospod, bog naš.
Jer.42.21   in niste poslušali glasa gospoda, boga svojega, in niste poslušali glasa gospoda, boga našega, ki me je poslal k vam.
Jer.42.22   sedaj torej, da boste izginili od meča, od gladi in od gladi v mestu, kam hočete vniti, da tam boste prebivali.
Jer.43.1    in zgodí se jeremija, da reče vsem ljudstvu vse besede gospoda, boga svojega, vse te besede, ktere ga je poslal gospod bog njih, vse te besede,
Jer.43.2    tedaj reče azarja, sin hosajajev, in johanan, sin kareahov, in vsi nadlogi možji jeremiji, govoreč: lažno govoriš; gospod, bog naš, ne je poslal tebe, govoreč: ne vnidite v egipat, da boste prebivali tam.
Jer.43.3    ali baruh, sin nerijin, te zgrabi zoper nas, da bi nas predal v roke kaldejskim, da bi nas pogubili, in da nas izpeljejo v babilon.
Jer.43.4    in johanan, sin kareahov, in vsi vojske vojske in ves ljudstvo niso poslušali glasa gospodovo, da bi prebivali v deželi juda.
Jer.43.5    in johanan, sin kareahov, in vsi vojske vojske zabrali vse ostal juda, kteri so bili pobili, da bodejo prebivali v deželi.
Jer.43.6    moža, in žene, in otroke, in žene kraljeve, in vse duše, ktere je ostavil nebuzaradan, voenachalnik, z godolijo, sina jokamova, sina jokamova, in jeremijo preroka, in baruha, sina nerijina.
Jer.43.7    in pridejo v egipat, ker niso poslušali glasa gospodovo; in vnidejo v tafnes.
Jer.43.8    in stalo se je besedo gospodovo k jeremiji v tafnes, govoreč:
Jer.43.9    vzemi sebi velike kamenje, in skrivaj jih v morji pred vratimi doma faraonova v tafnes, pred obličjem judovskim.
Jer.43.10   in reci jim: tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: glej, jaz bom pošljal in pripeljal nabukodonozora, kralja babilonskoga, in postavit prestol njegov na teh kamenih, katere si skril, in povzdigne prestol svoj na njih.
Jer.43.11   in pride in udarí zemljo egiptu; kteri je na smrt, na smrt; in kteri za izgnanstvo, v plen; in kdor za meč, za meč.
Jer.43.12   in zapalil bodem oganj v hiših hiših bogov, in spali jih, in izpelí jih, in potegne zemljo egiptu, kakor se pazi pastir oblačilo svoje, in izide v miru.
Jer.43.13   in razbije stupove v betsemu, kteri je v mestu efrajimu; in hiše njih bode spalil ognjem.
Jer.44.1    beseda, ktero je bilo k jeremiji od vseh judov, kteri so prebivali v deželi egiptu, kteri so prebivali v migdol, in v tafnes, in v memfis, in v deželi patrosu, govoreč:
Jer.44.2    tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: vi ste videli vse hudo, katero sem pripeljal na jeruzalem in na vse gradove judske; in glej, to je razvalina, in nič ne prebiva,
Jer.44.3    za njih krivice, katero so storili, da bi me razdražili, ko so šli kaditi drugim bogom, katerim niste spoznali.
Jer.44.4    in poslal sem k vam vse otroke svoje, proroke, precej, in poslal sem, govoreč: ne delajte se tega sramoto, katero sem sovražil.
Jer.44.5    ali niso me poslušali, in niso priklonili uho svoje, da se odvračajo od njih hudega, in da niso kadili drugim bogovima.
Jer.44.6    za to se je izlila gnjev moj in jezo moje, in razpalilo se je v gradovima judejskim in po ulicama jeruzalemskim, in postavili so se v pustoš in pustoš, kakor je to danes.
Jer.44.7    in sedaj tako govori gospod, bog nad vojskama, bog izraelov: pokaj boste vi delali veliko hudo zoper duša vaših, da se pogubite človeka in ženo, mladenca in mladenca iz sredi judova, da vam nikogar ne ostanejo.
Jer.44.8    ogorčajte me deli rok svojih, da kadite drugim bogovima v zemlji egiptu, kuda ste šli prebivati, da boste izgnani, in da boste postali prokletstvo in sramotu po vseh narodih zemlje.
Jer.44.9    jeli ste zapomenili krivice očetov svojih, in hudobnosti kraljev judejskih, in krivice žen svojih, in hudobnosti žen svojih, in krivice žen svojih, katere so storili v deželi juda in po ulicama jeruzalemskim?
Jer.44.10   ne pokorijo se do današnjega dné, in ne pokorijo se, in ne hodijo po pravici mojim, katere sem dal vam in očetom svojim.
Jer.44.11   zato tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: glej, jaz storim obličje moje.
Jer.44.12   da pogubim ostali, kteri so ostali v egiptu; in padó bodo med mečem in gladom, od najmanjega do največe, in poginejo v meči in gladi, od najmanjega do največ, in stanejo v sramotu, v sramoto in v prokletstvo.
Jer.44.13   in posečem sedeče, kteri so prebivali v deželi egiptu, kakor sem izgledal jeruzalem, mečem, gladom in morom.
Jer.44.14   in nikogar iz ostanov judov, kteri so prebivali v deželi egiptovskej, kteri bodejo prešli v deželi egiptu, da se vračajo v zemljo judejsko, v katerem so hodili v duhu svojem, da se vračajo tam; ne bodejo se vratili, razen izgnanci.
Jer.44.15   in odgovoré jeremiji vsi možjé, kteri so spoznali, da so njih žene kadili drugim bogom, in vsi žene, kteri so prebivali v zboru veliko, in vsi ljudstvo, kteri so prebivali v deželi egiptu v pathru, odgovoré jeremiji, govoreč:
Jer.44.16   to beseda, katero si nam govoril v imenu gospodovem, ne bomo te poslušali.
Jer.44.17   ker dobro bomo storili vse besedo, ki je izšel iz naših ust, da kadim nebeškoj kraljici, in da jej izlijemo vozliianice, kakor smo storili mi in očetje naši, kralji naši in véliki naši v gradovima judejskim in po ulicah jeruzalemskim; in nasitili smo se kruha, in bili smo dobro, in nismo videli ničesar.
Jer.44.18   ali ko smo ostali, da kadimo kadilo kraljici nebeških oblasti, izpolnimo se vse, in s mečem in gladom smo izpolnili.
Jer.44.19   in da kadimo kraljici nebeškim, in prinesemo jej ljevanice, ali smo jej nismo storili bez moža moža naših moža kruhove, in izlijamo jej ljevanice?
Jer.44.20   in reče jeremija vsemu ljudstvu, možnim in ženom, in vsem ljudstvu, kteri mu so odgovorili, govoreč:
Jer.44.21   " ne spominje se gospod kadilo, katero ste kadili v judejskim mestih in po ulicama jeruzalemskim, vi in očetje vaši, kralji vaši in véliki vaši in ljudstvo zemlje? spomenil se je gospod, in ne je li prišlo na srce njegovo?
Jer.44.22   in gospod ni mogel več nositi voljo hudobnosti svojih in krivičnih delov, katere ste delali. tako se je postala zemlja vaša v zapustjenje in v zasramovanje, in v prokletstvo, in v prokletstvo, kakor se je v današnji dan.
Jer.44.23   za to, da ste kadili in grešili zoper gospoda, in niste poslušali glasa gospoda, in ne ste hodili po ustavih njegovih, in v zapovedih njegovih, in v pričanjem njegovem ne ste hodili, za to vam je postalo to nesreč.
Jer.44.24   in jeremija reče vsem ljudstvu in vsem žencem: poslušajte besedo gospoda, vse judejci, kteri ste v zemlji egiptu.
Jer.44.25   tako govori gospod, bog izraelov, gospod, bog izraelov: vi in žene vaše ste s vašimi ustami govorili, in s rokami svojimi ste izpolnili, govoreč: izpolnili bodemo obljube naše, ktere smo izpolnili, da kadim nebeške kraljici, in da jej izlijete vozliianice. tako vnimajte obljube svoje in delajte obljube svoje.
Jer.44.26   zato poslušajte besedo gospodovo, vsi judejci, kteri prebivajo v deželi egiptu: glej, kličal sem imenu mojemu veličemu imenu, govori gospod, da ne bode več ime moje v vsej deželi egiptu, da bi rekel: zhiv gospod bog! "
Jer.44.27   glej, jaz hodim na njih za hudo, in ne za dobro; in vse judje, kteri so v zemlji egiptu, poginejo od meča in gladi, dokler ne poginejo.
Jer.44.28   ali poginejo od meča naj se vrne v zemljo judejo, malo število; in spoznat bode ostal ostatak judov, kteri so pošli v deželi egiptu, da tam prebivajo, spoznajo, kakošna beseda ostane?
Jer.44.29   in to vam bode znamenje, da se bodem jaz zavoljo vas zgrabil za hudo.
Jer.44.30   tako govori gospod: glej, jaz bodem predal faraona hofrje, kralja egiptu, v roko neprijatelja njegovega, in v roke njih, kteri so iščejo življenje njegovo, kakor sem dal sedekijo, kralja judejskoga, v roko nabukodonozora, kralja babilonskoga, sovražnika njegovega, kteri je iščel življenje njegovo.
Jer.45.1    beseda, ktero je rekel prerok jeremija k baruku, sinu nerijina, ko je napisal te besede v knjigi iz ust jeremijovih, v četvrtom leto jojakima, sina jošijina, kralja judejskoga:
Jer.45.2    tako govori gospod, bog izraelov, k tebi, baruh:
Jer.45.3    rekel si: gorj meni! gospod mi je pridružil žalost za moč mojo; ležal sem v žalostih svojem, in odpočinutje ne najdem.
Jer.45.4    reci mu: tako govori gospod: glej, kar sem postavil, razodem, in to, kar sem zasadil, razorim;
Jer.45.5    in ti hočeš veliko za sebe; ne iščaj, ker glej, jaz dovedu hudo na vso meso, govori gospod, ali ti bodem dal življenje tvoje za dobro na vsakem mestu, kuda bodeš šel.
Jer.46.1    in ti hočeš veliko za sebe; ne iščaj, ker glej, jaz dovedu hudo na vso meso, govori gospod, ali ti bodem dal življenje tvoje za dobro na vsakem mestu, kuda bodeš šel.
Jer.46.2    o egiptu: za vojsko faraona neko, kralja egipetskoga, kteri je bil pri reke eufratu v karkemis, katerega je bil udaril nabukodonozor, kralj babilonski, v četvrtom leto jojakima, sina jošijina, kralja judejskoga.
Jer.46.3    opravljajte štitove in štitove, in pridite na boj.
Jer.46.4    prepevajte konje, in stopite, konjanici, in postavite se v glavih svojih; kopajte koplje, oblečite se v pance.
Jer.46.5    kaj bi videl, da se bodejo tlačili in prešle, ker močni so njih moči, in bežali so se, in ne povračajo se; žalostno je oko, govori gospod.
Jer.46.6    sovražnik naj ne bežá, in moč naj se ne spase; na severu, na strani eufrata, poginejo in padó.
Jer.46.7    kdo je ta, kteri se stopi kakor reka, in kakor reke se morjajo vode?
Jer.46.8    egipčani so kakor reke, kakor reka, in govoré: vzdignem se in pokrim zemljo, pogubo, kteri v njem prebivajo.
Jer.46.9    hodite, konje, in prepevajte, kolesnice! izidite, moči, etiopijci in livijci, morjači štitovi, in lidijci, kateri spenjajo luka.
Jer.46.10   ta dan je za gospoda, boga nad vojskama, dan pomsti, da se osramotí sovražnikov njegovih; in sedel bode meč, in nasitit se, in napita se krvi njih; kajti žrtva je gospodu, gospodu nad vojskama, v zemlji severnih, pri reke eufratu.
Jer.46.11   pojdi v gilead, in vzemi balzamu, devica, kćeri egipatske! naprazno pomnožiš ozdravljenja svoje; nič ni za tebe.
Jer.46.12   pogani so slišali glas tvoj, in krik tvoj je napolnil zemlja; ker moč je udaril zoper moč, in oba so padli vkupe.
Jer.46.13   slovo, ktero je govoril gospod k proroku jeremiji, ko je prišel nabukodonozor, kralj babilonski, da poteče zemljo egiptu.
Jer.46.14   oznanjajte v migdol, oznanjajte v migdol, oznanjajte v memfis, in govorite: stopi in pripravljajte, ker sedel je meč po tebi.
Jer.46.15   za kaj so potegnili stvari tvoji? ne prestopijo, ker ga je gospod oslobodil.
Jer.46.16   izgubil je mnoštvo tvoje, in padli so vsak eden na drugega, in govorili so: vstani, in vratimo se k ljudstvu našemu in v rodú našem, pred mečetom mečem.
Jer.46.17   imenujejo se faraonom, kraljem egipetskomu: prošlo je, kar je prošlo.
Jer.46.18   živim jaz, govori kralj, katerega ime je gospod nad vojskama, kakor tabor v gorama in kakor karmel v morji.
Jer.46.19   opravljajte sebe vekomaj, prebivališče egiptovska; kajti memfis se bode zapustil, in postal se bode, da ne bode v njej prebivališče.
Jer.46.20   egipčan je mladenička jezika; prihoda od severa pride na nju.
Jer.46.21   tudi najemniki njegovi v njem so kakor mladenički telci, ker tudi oni so se vrnili, pobežali so vkup, ne stojejo, ker prišel je na njih dan pogubljenja, čas posečevanja njih.
Jer.46.22   glas jim je kakor zmija, ker s obličjem hodijo; z vostimi bodo prišli k njo, kakor lakovače drevesa.
Jer.46.23   posečajo lesa njeno, govori gospod, da se ne bode izpolnil; ker množnejši so boljši od skakavca, in ni jim bilo število.
Jer.46.24   posramljena je hčera egipta, predana je v roko ljudstva severnih.
Jer.46.25   glej, jaz bodem izvoljal amona, sina njegovega, nad faraonom in nad vsemi, kteri so mu zaupali.
Jer.46.27   ti pa ne bojte se, hlapec moj jakov, ne boj se, izrael; ker glej, jaz te bom rešil izdaleka, in seme tvoje iz kraja njih zagnanja; in vrgel se bode jakob, in spokojnil se bode, in ne bode, kdor ga osramotí.
Jer.46.28   ne boj se, jakob, hlapec moj, govori gospod, ker jaz sem z seboj; ker dokončal bodem konec v vseh naročih, v kterih te sem izgnal; tebe pa nič ne bodem izgnanil; zavoljo sodbe te bodem kazniti, in nepravičnega te ne bom odpustil.
Jer.47.1    proti filistejskim.
Jer.47.2    tako govori gospod: glej, vode pristupujo z sever, in stanejo v potok potop, in potopljajo zemljo in vse, kar je v njem, mesto in tiste, kteri prebivajo v njem; in kličejo ljudjé, in kličejo vse prebivališče zemlje.
Jer.47.3    za zvuk pečanja njegovega, od kopyta nog njegovih, od potresa kolesnits njegovih, od kraja kočja njegovega; niso se povračali očetje za dejanje, ker njih roko je zapušeno.
Jer.47.4    za dan, ki gre, da pogubi vseh filistejce, da pogubi tiru in sidonu vse, kteri so ostali za pomoč; ker gospod bode iztrebil filistejce, rešilca kaftora.
Jer.47.5    skala je prišel na gazu, pogibla je askalon, in ostal dolžnik njih; doklej bodeš posedil?
Jer.47.6    o meč gospodov! doklej ti ne bodeš počival? pojdi v hišo svojo, počivaj in počivaj!
Jer.47.7    kako bodeš spokojnil, ko jej je gospod zapovedal zoper aškelona in zoper morske morje; na ostal ga je dal.
Jer.48.1    o moab: tako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: gorjé nad nevo, ker je zapušena, zagrabljen je kiriataim, zasramila se je.
Jer.48.2    ni više ozdravljenja moava, v hešbonu v hešbonu premišljajo zoper njega: " pojdite, pogubimo ga od ljudstva! " in ti, madmena, ohraniš se, mač bode šel za teboj.
Jer.48.3    glas kričanja iz horonaim, pogubljenj in veliko pogubljenje.
Jer.48.4    razbita se je moapj, oznanjevali so se vekomaj.
Jer.48.5    ko se pride po luhitu, na plač se kliče; v puščavi horonaim je slišal vojsko pogubljenja.
Jer.48.6    bežite, spasite duše svoje, in bodite kakor dičnik v puščavi.
Jer.48.7    za to, da si čakal v vestih tvojih in v delakh tvojih, tudi ti bodeš zgrabljen; in kemoš bode izšel v preseljenje, njegovi svećenici in glavari njegovi vkupe.
Jer.48.8    in prišel bode pogubljenj po vsakem mestu, in grad ne bode zveličal; in pogibne dolina, in pogubljen bode dolina, kakor je rekel gospod.
Jer.48.9    dajte moapu znamenja, da se odide, in vsi njegovi gradovi zapusté, da se ne bode v njem prebivališče.
Jer.48.10   proklet, kdor dela delo gospodovo nedolžno, in proklet, kdor dela meč svojo od krvi.
Jer.48.11   moáb je ostal od mladosti svoje, in počival se je v slavičji svoji; ne je bil izlil iz posuja v več, in v preseljenje se ne odide; za to se je prestopil teč njegovo v njem, in moč njegovega ne izpolnjevala.
Jer.48.12   za to, glej, dnevi pridejo, govori gospod, ko mu bom pošljal štitočev, kteri ga izpolnjujejo, in potegnut bodo štiri njegove, in rogove njegove izpolnjajo.
Jer.48.13   in osramotil se bode moab za kemoza, kakor se je osramotil dom izraelov od betela, katero so verovali v njih.
Jer.48.14   kako boste govorili: " moči smo, in moči krepki za vojsko? "
Jer.48.15   opustošen je moab, grad njegov, in izbrani mladosti njegove snidejo v zakoljenje.
Jer.48.16   blizu je dan moava, da pride, in hudo njegovo je več grob.
Jer.48.17   dvignite ga, vsi, kteri ste okolo njega, in vsi, kteri znate ime njegovo, recite: kako se je razbil nadloga šiba, moč veličastvo!
Jer.48.18   snidi od slave svoje, in sedi v žalosti, prebivališče debonsko; ker pogubljen moab je prišel zoper tebe, opustošil je kreposti tvoje.
Jer.48.19   stoj na poti in pogledaj, prebivač v aroeru; prosi ga, ki je bežal, in reči: kaj se je zgodilo.
Jer.48.20   posramljen je moab, ker je razdrobljen; pogubi in kličite, povejte v arnonu, da je moab pogubljen.
Jer.48.21   sodba je prišel na visoko kraj, nad holon, in nad jahaz, in nad mefaat,
Jer.48.22   in na dibon, in na nevo, in na bet-diblataim,
Jer.48.23   in na kiriataim, in na bet-gamul, in na bet-meon,
Jer.48.24   in na kerioth, in na bosra, in na vse gradove moapske, daleč in daleč.
Jer.48.25   razorila se je rog moapske, in roko njegovo je razbita.
Jer.48.26   napojte ga, ker se je proti gospodu povzdignil; in moapci naj se prepira v sè svojimi rokami, in bode tudi on za smeč.
Jer.48.27   ali bi ti izrael ne bil za posmeh? ali, ko bi se bil v kraji našem našel, da si govoril za njega?
Jer.48.28   pustite gradove in prebivajte v skalih, prebivališče moava, in bodite kakor golubice, kateri gnezdajo po skalih kraja.
Jer.48.29   slišali smo gordost moapske, več gorljivo; gordost njegov in prevzetnost njegovega, mogočnost njegovega.
Jer.48.30   jaz poznam pravičnost njegovega, riječ je gospodovo, in krivičnost njegovega ne izpolnjuje.
Jer.48.31   za to vačem nad moavom, kličem nad vsem moabom; kličete za možjé kir-heres.
Jer.48.32   kakor da plačejo jazer, plačem ti, vinogradnik sibama; čakal ti je prišlo po morji, prišlo so do morja jazer; na plaške tvoje in v žalostih tvojih plašč je padlo pogubljen.
Jer.48.33   veselil se je veselje in veselje iz močnih kraja in iz zemlje moapske; in vino, da bodem prepiral vino; nič se ne zgrabi, veselja se ne bode veselo.
Jer.48.34   od krik esevonovega do eleale, do jaale izdajo glas svoj; od zoar do horonaim, do eglat-šelišijo, ker tudi vode nimrimovi bodejo povaleni.
Jer.48.35   in pogubil bodem v moave, govori gospod, kateri hodi na visokih krajih in kadi bogu svojemu.
Jer.48.36   za to se bode veselil srce moje za moab kakor pič, srce moje se zveselí kakor več za ljudî kir-heres, ker to, kar je storil, izgubljen je človek.
Jer.48.37   kajti vsak glava je obličja, in vsadi vsa noč; in po vseh rokih se bodo posečali, in v lomakh so vretih.
Jer.48.38   na vseh pokrivačih moapskih in na ulicah, na vseh ulicah, ker sem razbil moava kakor več, katerega ni potrebno, govori gospod.
Jer.48.39   kako je bil pogubljen! kako je mogočno povrnil moar, da se osramotí! " in moab je postal posmeh in posmeh vsem, kteri so okolo njega.
Jer.48.40   kajti tako je rekel gospod, bog izraelov:
Jer.48.41   zatorej se bode zgrabil, ko se je zgodilo gospod, in zgrabijo se v vekomaj.
Jer.48.42   in moab bode izgubljen od ljudstva, ker se je proti gospodu povzdignil.
Jer.48.43   strah, in groba, in groba na tebe, stanovnik moava, govori gospod.
Jer.48.44   kdor bežá od straha, upade v jamo; in kdor izide iz groba, vzeme se v mrežo; ker pripeljal bodem na moava, leto posečanja njegovega.
Jer.49.1    o amonovim sinovima. tako govori gospod: ali izrael nima sina? ali ne ima li posečnika? za kaj je zagrabil malkom gad, in ljudstvo njegovo prebiva v gradovih njegovih?
Jer.49.2    za to, glej, dnevi pridejo, govori gospod, ko bodem slišal vojsko vojsko zoper ravba, in postal se bode razpustošenje, in kraja njene se bodo spalili ognjem; in zgrabi izrael sovražnike svoje, govorit gospod.
Jer.49.3    čakajte, hešbon, ker je zapušen ai, zakričite, kćeri rabote, prepevajte se v vretih, oblečite se, in opečajte se po zdiščih, ker zahodi se v povračilo, tudi svećenici njegovi in véliki njegovi.
Jer.49.4    kaj bodeš klical v polnih krajih? dolžilo se je dolina tvoja, ljudstvo krivičnega, kateri se zaupaješ v pokladah svojih, govoreč: kdo bo prišel zoper mene?
Jer.49.5    glej, jaz bodem pripeljal na tebe strah iz vseh kraja tvojih, govori gospod, gospod nad vojskama, bog izraelov: in boste se razbežali, vsak za obličje svoje, in ne bode nikogar, kteri bi jih zgrabil.
Jer.49.7    o edom: tako govori gospod nad vojskama: je li ni več modrost v temanu? izgubil je sovet razumnih? je prešlo modrost njih?
Jer.49.8    hodite, pazite, skrivajte se v globoko, prebivači v dedanu, prebivajoči v dedanoj, ker zapeljem zoper ezavo ezavo v čas, ko ga nazočim.
Jer.49.9    ker venčarji pridejo k tebi, ne ostanejo li ostanke, kakor kradi v noči, potegnejo roke svoje.
Jer.49.10   ker jaz sem razodel ezava, odkryl sem skrivnosti njegove, da se ne more skriti; pogubljena je za roko njegova, in brat njegov in sosedi njegovi, in nič ni.
Jer.49.11   reši sirote svoje, a jaz jih bodem živel; in vdove tvoje naj se popirajo zoper mene.
Jer.49.12   kajti ovako govori gospod: glej, ti, katerim niso bili postave, da pijejo čašo, pijaš, in ti neprestano ostaneš? ne ostaneš nedolžni, ker boš pijal.
Jer.49.13   kajti po sebi sem se prisegel, govori gospod, da se bode za pustošilo, v sramotu, v sramotu, in v prokletstvo, in vse gradove njene bodo postani vekomaj.
Jer.49.14   slišal sem glas od gospoda, in poslan je poslal k narodima: zberite se, in pridite k njemu, vstanite na boj!
Jer.49.15   ker glej, jaz te postavim med pogani, sramoten med ljudstvom.
Jer.49.16   obličje tvoje te je zgrabil, in prevzetnost srca tvojega, ti, ki prebivaš v skalih petrovih, povzdigniš se visoko breg; kdorkoli si povzdignil gnezdo svoje, kakor orel, odtod te bodem razodel.
Jer.49.17   in edom bode postal za zasramovanje; vsak, kdor hodi mimo nje, postane žalostno.
Jer.49.18   kakor, ko se je sodil sodomu in gomoru in prebivališče njene, govori gospod, ne bo tam ni prebival človek, in nič človeških sin tam ne bo prebival.
Jer.49.19   glej, kakor lav izide iz srečnih kraja jordanja zoper krivičnih kraja; kajti precej bom jih izpeljal iz nje, in kteri je izvoljen, postavim nad njim; kajti kdo je kakor jaz? in kdo mi bode postavil? in kdo je ta pastir, kteri bi se postavil pred menoj?
Jer.49.20   zato poslušajte sovet gospodovo, katero je naredil zoper edom, in misli njegove, ktere je zamislil zoper stanovnike temana: nepremenno jih bode odpeljal najmanji od oših, in zapustí njih prebivališče nad njih.
Jer.49.21   od glasa strahovanja njih se potrese zemlja, in zvuk njegov se čuje po morji morji.
Jer.49.22   glej, kakor orel bode se ogledal, kakor orel, in razprostra krila svoje zoper bozra; in srce mogočnih edomejskih v tem dan bode kakor srce ženo v žalosti.
Jer.49.23   o damasku. posramljeno se je hamat in arpad, ker so slišali hudo besedo; zasramovali so se, žalostni se ne morejo.
Jer.49.24   ko je prošlo damask, prevračal se je v pribežališče, in trepet ga je zgrabil.
Jer.49.25   kako se ne zapustí mesto mogočnega, mesto ljubezni mojo?
Jer.49.26   za to bodo padli mladenci njegovi po ulicah, in vsi bojovi poginejo v tem dan, govori gospod nad vojskama.
Jer.49.27   in ognjem bodem zapalil zid damask, in poiast oblake ben-hadadov.
Jer.49.28   o cedar in kralji dvora, katerih je bil udaril nabukodonozor, kralj babilonski, tako govori gospod: vstanite, pojdite na kedar, in pogubite sinove istoka.
Jer.49.29   njih šatore in ovce njih bodo prevzeli, njih šatori in vse njih područje, in deve njih vzemó za sebe; in kličite jim: " strah naokolo! "
Jer.49.30   bežite, bežite, skrite se v globoko, prebivališče, stanovniki hasor, ker kralj babilonski, kralj babilonski, se je sodil zoper vas, in misli zoper vas misli.
Jer.49.31   vstani, pojdite zoper narod, ki je prebival v prebivališči, govorit gospod; ne ima ni vrata, ni prijevornice; sami prebivajo samo.
Jer.49.32   in kamelje njih bodo v razgrabljenje, in mnoštvo skove njih za plijen; in razsičem jih po vsakem duhu, kteri so plačeni pred njimi, in iz vsakega kraja njih pripeljem njih sramotu, govori gospod.
Jer.49.33   in hasor bode postal prebivališče živih, za vekomaj do vekomaj; nikdor ne bo prebival tam, in sin človečji ne bode prebival tam.
Jer.49.34   ko je prerokoval jeremija na elam zoper elama, kralja sedekijo, kralja sedekijo, kralja sedekijo, do sedekijo, kralja sedekijo.
Jer.49.35   ovako govori gospod nad vojskama: glej, bodem razbil luk elama, početka moči njih.
Jer.49.36   in pripeljal bom na elam četiri vetra od četverih krajih nebeških, in razsičem jih po vsem tem vetram; in ne bode narod, k kteremu ne bodejo prišli izgnanci elama.
Jer.49.37   in pogubim jih pred sovražniki svojimi, in pred njim, kateri iščejo življenje svoje; in navedu na njih hudo, žalost jeze moje, in pošlu za njimi meč, dokler ne pogubim njih.
Jer.49.38   in postavim prestol svoj v elam, in pogubim odtod kralja in véliki, govoreč gospod.
Jer.49.39   in v poslednih dnevih bom odvrnil sovražniki elama, govori gospod. v početku kraljestva sedekijo, kralja sedekijo, zgodí se ta beseda za elam.
Jer.50.1    slovo, ktero je izrekel gospod na babilon zoper babilon, ko je prerokoval zoper babilon.
Jer.50.2    oznanjajte med narodi, oznanjajte, oznanjajte, ne skrivajte, govorite: prejel je babilon! posramljena je bel, posramljen je merodak, posramljena je merodak.
Jer.50.3    ker prišel je proti njej narod od severa, kateri bode postavil deželo njegovo v zapustje, in nič prebivala v njem; od človeka do skotov, od ljudstva do skot.
Jer.50.4    v tistih dnevih in v to čas, govori gospod, pridejo sinovi izraelovi, oni in sinovi judovi vkupe; hodili bodo in plačati, in hočejo gospoda, boga svojega.
Jer.50.5    po sijonu bodo vprašali pot, sedaj bo obličje svoje. " in pridejo, in pripeljajo se k gospodu vekomaj vekomaj, kateri se ne bo zabranil.
Jer.50.6    ovce pogubljeni so ljudstvo moje; pastiri njih so jih prepeljali, prepeljali so jih po gori; iz gore so šli na bregu, zapomenili so prebivališče svoje.
Jer.50.7    vsi, kteri so jih našli, požerjali so jih; sovražniki njegovi rekó: ne bodimo, za to, da so grešili zoper gospoda, prebivališče pravičnega, zoper gospoda.
Jer.50.8    pojdite iz sredi babilona, in izidete iz zemlje kaldejske, in bodite kakor ovce pred ovcem.
Jer.50.9    ker glej, jaz postavim zoper babilon shajališče mogočnih narodov iz zemlje severnih, in postavijo se proti njej; odtod će se oblečati, kakor moč močnega, ne vrne se prazna.
Jer.50.10   in kaldeja bode razgrabljen; vsi, kteri so jo grabili, nasitijo se.
Jer.50.11   kajti veselite se, in radujte se, razgrabljeni baštinu mojo, ker kličete kakor telec na travi, in hudovali ste kakor skove.
Jer.50.12   zasramila se je mati vaša več, mati za dobro; poslednih poganov je pustinja, razvalina.
Jer.50.13   za obličje gospodovo ne bode prebivališče, in zapustilo se bode vsak kraj; vsak, kdor gre za babilonom, čakal se bode in zvijačo za vso iazvo njeno.
Jer.50.14   postavite se zoper babilon naokolo, vsi, kteri strelite luka; strelite na nj, ne poshchadite strelce, ker je zoper gospoda.
Jer.50.15   kličite proti njej, prešla je roke njegove, padli so stvari njegove, razburili so zid njene; ker sodba je gospoda; osvetite ga; kakor je storil, delajte se njim.
Jer.50.16   pogubite seme iz babilona, in kateri daje srp v čas žetve; od krivičnih meča naj se vrne vsak k ljudstvu svojemu, in pobegó se vsak do zemlje svoje.
Jer.50.17   ljudstvo zabludilo je izrael, laviči so ga izgnali; prvi ga je jedel kralj asirski; in za tem je kralj babilonski, kralj babilonski, njegove kosti.
Jer.50.18   zato ovako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: glej, sovražim kralja babilonskega in zemljo njegovo, kakor sem izgnanil kralja asirskega.
Jer.50.19   in pripeljal bodem izraela na prebivališče njegovo; in padel bo na karmelu in v karmelu, in v gori efrajimovoj, in v gileadu bode se napolnil duša njegova.
Jer.50.20   v tistih dnevih in v tem čas, govori gospod, iščejo krivičnost izraelovega, ali ne bode; in grehov judova, in ne bodejo se našli; kajti odpuščal bom temu, ki bodem ostal.
Jer.50.21   padi na nju in na stanovnike pekove; pogubi in pogubi ga, govori gospod, in delaj po vsem, kar ti ukazujem.
Jer.50.22   glas boj je v deželi, in pogubljenje velika.
Jer.50.23   kako se je razbila in razbita molja vseh zemlje! kako je babilon postal za zapustje sredi narodov!
Jer.50.24   naredil sem se zoper tebe, in udaril si se, babilon, in ti ne spoznaš; našel si se in vzel, ker si bil zoper gospoda.
Jer.50.25   gospod je razprl zaklad svoj, in izpelil je štiri jeze svoje; ker delo je gospodu, bogu boga našega, v deželi kaldejskim.
Jer.50.26   pojdite zoper njega iz kraja zemlje, razločite zaklad njene, sodelajte ga kakor skove, pogubite ga, da se nič ne ostane.
Jer.50.27   pogubite vsi vrbe njegove, naj snidejo na zakolje. gorjé jim, ker prišel je dan njih, čas posečevanja njih.
Jer.50.28   glas bežajočega in spasajočega iz zemlje babilonske, da oznanjajo v sionu sodbu gospoda, boga našega, sodbo njegovo.
Jer.50.29   pokličite zoper babilon strelce, vsi, kteri spenjajo luk; utabojte se okolo njega, da se ne potegne; oddajte mu po delom njenih; po vsem, kar je storil, delajte s njim, ker se je zoper gospoda, proti svetemu izraelovu.
Jer.50.30   za to bodo padli mladenci njegovi po ulicah, in vsi vojski njegovi bodo pogubljeni, govori gospod.
Jer.50.31   glej, jaz sem zoper tebe, gorčni, govori gospod, gospod nad vojskama, ker prišel je dan tvoj, čas posečanja tvojega.
Jer.50.32   in gordost postane in pade, in nič ga bo povzdignil; in zapalil bodem oganj v šatorih njegovih, in požre vse, kar je okolo njega.
Jer.50.33   ovako govori gospod nad vojskama: nasitili so se sinovi izraelovi in sinovi judovci; in vsi, kteri so jih zagnali, oslabovali so jih, ne hočejo jih pustiti.
Jer.50.34   ali izkupitelj njih je moč, gospod nad vojskama to je ime njegovo. on bode sodil krivice svoje, da bode obpeljal zemljo, in razdraži prebivališče babilonske.
Jer.50.35   mač na kaldejce, zaiaviava gospod, in na stanovnike babilonske, in na vekomaj njegovi, in zoper njih razumnih.
Jer.50.36   mač na mogočnih, da se osramoté; meč na mogočnike njegove, in zasramovali se bodo.
Jer.50.37   meč na konje njegove, in na kolesnice njegove, in na vseh različnih kraja, kteri so v njem, da bodo kakor žene; meč na zaklad njene, da se poganjajo.
Jer.50.38   žalostna se na vode njene, in zasramovali se bodo, ker je zemlja tesanja, in delali so se v mečakh njenih.
Jer.50.39   za to se bodo prebivali v jakih krajih, in v njej bodejo prebivali struple; ne bodi se več prebivala vekomaj.
Jer.50.40   kakor je razodel bog sodomu in gomoru in sovražnike njih, govori gospod, da tam nihče ne bodi prebival, in nič človek ne bo prebival tam.
Jer.50.41   glej, ljudstvo pride od severa, in narod velik, in mnogi kralji se bodo izgnali od kraja zemlje.
Jer.50.42   luk in lanje imajo; nepravični so, in ne pomilujejo se; glas njih bode kakor morje, in na konjih konjajo, kakor za boj na boj, zoper tebe, kćeri babilonska.
Jer.50.43   slišal je kralj babilonski glas o njih, in oslobodili so se roke njegove; stiska ga je zgrabil, bolezni kakor roditelja.
Jer.50.44   glej, kakor lav, kakor lev, vrne se od jordanske kraja zoper močnih kraja; ker sedaj jih bom odpeljal od nje, in vsakega, kteri je izvoljen, postavim v njem; kajti kdo je kakor jaz? in kdo mi bode postavil? in kdo je ta pastir, kteri bi storil pred menoj?
Jer.50.45   zato poslušajte sovet gospodovo, katero je naredil zoper babilon, in misli njegove, ktere je zamislil zoper prebivališčih kaldejskega; če se ne pogubi mladič od oših, če jih zapustí prebivališče njih.
Jer.50.46   od glasa, ko se zgrabi babilon, potrese se zemlja, in vpič se bode slišal poganom.
Jer.51.1    tako govori gospod: glej, jaz bodem razbudil zoper babilon in zoper prebivališče zemlje, ki se pogubijo.
Jer.51.2    in pošlu na babilon krivičnike, kteri ga zasramojo, in izgubijo zemljo njegovo; kajti zoper njega, v dan nadloge, bodo zoper babilon.
Jer.51.3    zoper njega streli stričnik luk svoj, in proti njim, ki je v oblazi svoji; ne poshchadite otroke njegove, pogubite vse vojstvo njegovo.
Jer.51.4    in pogubljeni bodo padli v deželi kaldejskim, in pogubljeni po ulicah.
Jer.51.5    ker izrael in juda ne so odpuščali od boga svojega, gospoda nad vojskama, ker zemlja njih je polna krivice zoper svetega izraelova.
Jer.51.6    bežite iz sredi babilona, in zveličajte se vsak dušo svojo; ne bodite odločeni v krivici svojem, ker je čas posečanja njegovega gospoda; odplata mu bo on.
Jer.51.7    babilon je z zlatem čašo v ruci gospodovo, prepivajoč vse zemljo; iz vinja njene pili narodi, za to so se ječali.
Jer.51.8    vnezapno pade babilon, in razbita se; plačite za njim, vzemite balsamu za tisto, da bi se ozdravila.
Jer.51.9    ozdravili smo babilon, ali ni se ozdravil; pustimo ga, in pojdem vsak v svoj zemljo; ker sodba njeno je prišlo k nebom, vzel je do zvezd.
Jer.51.10   gospod je izpelil sodbo svoje; pojdite, in oznanjujemo v sijonu dela gospoda, boga našega.
Jer.51.11   opravljajte strelce, napolnite čarove! gospod je zbudil duha kraljevih medijskih, ker na babilon je obličja njegovo, da ga pogubi; ker sodba je gospodovo, otmshchenie za ljudstvo njegovo.
Jer.51.12   na zidih babilonske vznesite znamenje, postavite straže, postavite straže, pripravite čast, ker je izpolnil gospod, in izpolnil, kar je govoril zoper prebivališče babilonske.
Jer.51.13   ti, ki prebivaš na mnogih vodâ, in ti, ki si imel zaklad, prišel je konec tvoj.
Jer.51.14   zaklebo se gospod nad svojom roko, da te bodem napolnil ljudî kakor skakavci, in zaklinjajo se zoper tebe.
Jer.51.15   kateri je napravil zemljo z močjo svojo, prepravil je svet v modrosti svoji, in nebesa razprostra s razumu svojem.
Jer.51.16   za glas svoj je storil vode na nebesih, in vzdigne oblake od krajnih kraja zemlje; pravi blizce za dozhd, in izpelí veter iz zaklad svojih.
Jer.51.17   čakal je vsak človek od znanja, sramota se vsak zlatnik iz tesanja svojega; kajti lažljivo je obličja njegovo, in ne ima v njih duha.
Jer.51.18   prazna je to, delo krivičnega; v času posečevanja njih poginejo.
Jer.51.19   ne tako je podoba jakobovo, ker on je storil vse, on je rod baštinika njegovega; gospod nad vojskama ime njegovo.
Jer.51.20   ti si mi razbojnik, več vojska; in v tebi bodem razbil narodi, in razbil sem iz tebe kralje.
Jer.51.21   in po tebi bom razbil konja in vsadnika njegovega, in po tebi bom razbil jeze in konci.
Jer.51.22   in po tebi bom razbil moža in žena, in po tebi bom razbil mladenca in mladič, in po tebi bom razbil mladenca in mladič;
Jer.51.23   in po tebi bom razbil pastir in ovce njegove, in po tebi bom razbil vinogradnika in njegove roke, in po tebi bom razbil vojske in poglavarje.
Jer.51.24   in odplatit bodem babilonu in vsem mestom kaldejskim za vse njih hudo, katero so storili na sijonu pred vašima vašim, govori gospod.
Jer.51.25   glej, jaz sem zoper tebe, o goro pogubljeno, kateri pogubiš svu zemljo; in iztegnem roko svojo zoper tebe, in svalil te bom iz skalih, in postavil bodem te v goro razpaljeno.
Jer.51.26   in nič od tebe ne bodo vzeli kamen za koljena, in kamen za temelje; ker vekomaj bodeš v vekomaj, govori gospod.
Jer.51.27   podignite znamenje na zemlji, trubite trube poganom, posvetite narodi proti njej, pokličite proti njo kraljestvo ararat, minni in askenaz; postavite proti njo vojsko, povedite konje kakor skakavci skakavci.
Jer.51.28   posvetite proti njo narodi, kralje medske, vojske njegove in vseh vojske njegove.
Jer.51.29   in zemlja se potrese in potrese, ker misli so zoper babilon misli gospodovo, da zapustí zemljo babilonsko v pustoš, da ne bodi prebivališče.
Jer.51.30   vojovali so moža babilonske, da se bojajo; sedeli so v oblekih; zasramila se je moč njih, stali so kakor žene; spalili so prebivališče njene, zapolnjeni so prijevornice njegove.
Jer.51.31   pogannik na sredo poganja poganja, in oznanjevač naproti poglavarja, da oznanjajo kralju babilonskemu, da je zgrabljena mesto njegovo.
Jer.51.32   izpolnjevali so se od kraja končev, in polnice njegove so spalili ognjem, in bojoči se bodejo izgnani.
Jer.51.33   ker ovako govori gospod nad vojskama, bog izraelov: hišo babilonskega je kakor gumno, ko se bode zgodilo; še malo, in prišel bode žalost njeno.
Jer.51.34   izgubil me je nabukodonozor, kralj babilonski; zgrabil me je, zgrabil me je, kakor meč; napolnil me je kakor drak, napolnil je trebuh svoj s žestilom mojo, izpelil me je.
Jer.51.35   trud moj in moč moja naj se zgrabi v babilon, reče prebivališče sijona: " krvi moja na kaldejce! "
Jer.51.36   zato tako govori gospod: glej, jaz bodem sodil sodbo tvoje, in osramotil te bodem; in spustil bom morje njegovo, in izsušil bom izvor njegovo.
Jer.51.37   in babilon bode postal razvalinje, za pustošilo, za pustošnost, za pustošnost, brez prebivališče.
Jer.51.38   zgrabijo se vkup kakor lavici, kakor mladič levov.
Jer.51.39   v žalovanji svojem bodem jim dal pič, in napolnjujem jih, da bi se radovali in sovražili vekomaj vekomaj, da se ne vstajo, govori gospod.
Jer.51.40   popeljal jih bom kakor jagnje na zakoljenje, kakor ovnove s kozliami.
Jer.51.41   kako je zgrabljen, in zgodilo se je hvala vseh zemlje? kako je babilon postal za zpustošilo poganom!
Jer.51.42   padlo je na babilon morje, v duhovi morske njegove se je pokrila.
Jer.51.43   gradovi njene so postali, zemlja suha in pusta, zemlja, v katerem ni prebival nihče, in ne hodi po njej sin človečji.
Jer.51.44   sovražim se pa v babilon, in izpeljam iz ust njegovih, kar je popil; in ne bodo se več sabrali k njemu narodi.
Jer.51.49   in v babilonji bodejo padli pobiti pogubljeni po vsej zemlji.
Jer.51.50   ti, ki ste spaseni iz zemlje, pojdite, ne ostanete; spominjajte se gospoda izdaleč, in jeruzalem naj se vrne v srci svojem.
Jer.51.51   sramoti smo, ker smo slišali sramotu, sramota pokrila obličje naše, ko so prišli tujci v svetišče svetišče gospodovo.
Jer.51.52   za to, glej, dnevi pridejo, govori gospod, da se osramotim obličje njegove, in po vsej zemlji njegovem bodejo padli sramoti.
Jer.51.53   ko bi se babilon vzel na nebesa, in če se zgrabi na visoko moč svojo, od mene bodejo prišli pogubljeni zoper njega, govori gospod.
Jer.51.54   glas kričanja je v babilon, in veliko pogubljenje v deželi kaldejskim.
Jer.51.55   ker gospod iztrebi babilon, in izgubil je iz nje moč veličastvo; sovražniki so kakor mnoge vode, razglasi se glas njegov.
Jer.51.56   ker prišlo je na babilon pustošnik, in zgrabljeni so obličji njegovi, pogubljeni so luki njih; ker gospod, bog odplatnik, odvračal bode odplačilo.
Jer.51.57   in napolnjujem oblastih njegovih, premožnikov, sovražnikov, sovražnikov, sovražnikov njegovih, in sovražnikov njegovih, in sovražnike njegove, govoreč kralj, gospod nad vojskama ime njegovo.
Jer.51.58   ovako govori gospod nad vojskama: velike zid babilonske razvalita se bode razburena, in vrata njene visoko se razpaljajo; in ljudstva se ne bodo trudili naprazno, in narodi v početku bodejo izpolnjevali.
Jer.51.59   beseda, katero je zapovedal prorok jeremija seraji, sinu nerija, sina maasejavega, ko je šel z sedekijo, kraljem judovskem, v četvrto godinji kraljestva njegovega, in seraja je bil poglavnik za daritve.
Jer.51.60   in pisal je jeremija vse hudo, ktero pride na babilon, v enem knjigi, vse te besede, zapisane na babilon.
Jer.51.61   in reče jeremija seraji: kedar si prišel v babilon, pogledaj, in pročita vse te besede.
Jer.51.62   in reci: gospod, ti si govoril proti temu mestu, da ga pogubiš, da ne bodi v njem prebivališče, od človeka in od skot; ker vekomaj bode vekomaj.
Jer.51.63   in kedar prestaneš čitati to knjiga, vezí na njem kamen, in vrzi ga sredi eufrata;
Jer.51.64   in reci: tako se odide babilon, in ne bo vstal od hudo, katero bom jaz pripeljal zoper njega.
Jer.52.1    sedekiji je bilo dvadeset in enega let, ko se je zgodilo, in kraljeval je jedenadeset let v jeruzalemu. ime materi mu je bilo hamutal, hčer jeremijo iz libni.
Jer.52.4    v devetom leto kraljestva njegovega, v deseti mesem, na devetom mesem, ko je prišel nabukodonozor, kralj babilonski, z vsem vojskom svojem zoper jeruzalem, in obpelili so ga, in obsodili so ga okrog.
Jer.52.5    in zgrabila se je mesto do jedenastega let kraljevanja sedekijo.
Jer.52.6    v devetom dan, ko je bilo deveč dan meseča, postal je glad v mestu, da se ne bi imel kruha ljudstvu té zemlje.
Jer.52.7    izpolnjevala se je mesto, in vsi ratniki so izšli, in izšla so po mestu noč po poti, ktero je bila sredi zid kraljevih; in kaldejci so po mestu okolo mestu, in odidejo po poti na ravninu.
Jer.52.8    ali vojska kaldejska je pognala za kraljem, in zgrabili ga po jerihonskim krajih; in vse njegova vojska se je razprla od njega.
Jer.52.9    in zgrabijo kralja, in odpeljejo ga k kralju babilonskomu v riblatu, v deželi, in oznanjevali mu je sodbo.
Jer.52.10   in pobil je kralj babilonski sinov sedekijo pred njegovim očima, in vse judejske knezove je pogubil v riblatu.
Jer.52.11   in sedel je sedekijo oči, in okoval ga je v okovima, in odpelje ga kralj babilonski v babilon, in položí ga v hišo do dnî smrti.
Jer.52.12   in v petim mesem, deseti dan meselega, pride nebuzaradan, vojnik telokhranitelj, kteri je storil pred kraljem babilonskim, pride v jeruzalem.
Jer.52.13   in zapalil je dom gospodov in kraljestvo kraljestvo, in vse hiše mesta mesta, in vsadil je vso veliko hišo.
Jer.52.14   in vse vojska kaldejska, ktera je bila z vojskom telokhranitelh, razdeli.
Jer.52.16   ali ostalo ljudstvo odpustil nebuzaradan, voenachalnik, za vinogradnike in vinogradnike.
Jer.52.17   in bronzove stupove, kteri so bili v domu gospodovem, in podnožje, in bronzovo morje, ktera je bila v hiši gospodovem, in zabrali so njih meč v babilon.
Jer.52.18   in lahove, in lopatniki, in lopatki, in lože, in vse meče posuče, ktere so imajali službo.
Jer.52.19   in podlogi, in kadilce, in kadilce, in kadilnice, in kadilniki, in kadilnice, kteri so bili od zlata, in kar je bilo srebrno, vzel je vojnik telokhranitelji.
Jer.52.20   dva stebra, eno morje, in dvanajst mečev mečev, kteri so bili pod morje, ko je storil kralj solomon za hišo gospodovo, meč med medi.
Jer.52.21   prebivališče je bilo trideset in pet lakata visoko, in dvanajst lakata širok so ga obročili; in grob njegov je bilo četiri prsti naokolo.
Jer.52.22   in naklad na njih je meč med medi; in pet lakata široka pet lakata; in mreža in granatove granato so naokolo, vse med medi; tako je tudi drugega starav, in granatove granato.
Jer.52.23   bilo je pa devetdeset in šest granatovih jablja, ktera so bilo vse granatove granatove na mreži okolo sto.
Jer.52.24   nadstojnik telesnik vzel seraja, vélikega duhovnika, in sefanja, vtorogo duhovnika, in troje vratnika.
Jer.52.25   in izpeljal je eden skopca, kteri je bil za vojske vojske, in sedem moža, kteri so našli pred kraljem, kteri so se našli v mestu, in pismarja vojskovega, kteri je postavil ljudstvo zemlje, in šezdeset moža iz ljudstva zemlje, kteri so se našli v mestu.
Jer.52.26   in vzel jih je nebuzaradan, nadstojnik telokhranitelj, in odpelje jih k kralju babilonskomu v riblu.
Jer.52.27   in pobil jih je kralj babilonski v riblatu v deželi hamatu.
Jer.52.31   v trideset in sedmi leto preseljenja joakima, kralja judina, v dvanajstemu mesem, dvajega in dvajega dnî, vzel je evil-merodak, kralj babilonski, v leto, v katerem je postavil kraljestvo, vzel je glavo jojakima, kralja judina, in izpeljal ga iz ječe.
Jer.52.32   in govoril mu je dobro, in postavil njegovo prestol nad prestolom kraljem, kteri so bili ž njim v babilonji.
Jer.52.33   in zgrabi oblačilo njegove, in jedel je vedno kruh pred njim po vsej dnevih življenja njegovega.
Jer.52.34   in za to mu je davalo vsak dan od kralja babilonske, vsak dan do dné, noter do dné smrti, do dnî smrti; in rekel se bode: tako se bo zgrabil babilon, in ne bo vstal od hudo, katero bom jaz pripeljal na nju.
Lam.1.1     kako je bil ostal ta mesto, ktero je bila razpustošena ljudstvo, postal je kakor vdova, postavljena je po narodima, poglavnik po krajih.
Lam.1.2     v noči žal je v noči, in sleza njenih na čelih njenih; nima nikogar, kteri ga pomagaja, od vseh, kteri ga ljubijo; vsi, kteri so jej ljubili, pregrešili so se, in stali so jej neprijatelji.
Lam.1.3     juda je odpeljen od ponižanja in mnoge službe; sedel je sredi poganov, ne najde odpočinutje; vsi, kteri so jo pognali, prejeli so ga sredi stiske.
Lam.1.4     puti sijonske žalosté, ker nima nobenega praznika za praznika; vsi vrata njene je razpušena; svećenički njegovi vajajo, devici njeni v žalosti, in ta je v gorečnosti.
Lam.1.5     sovražniki njeni so bili glavi, sovražniki njegovi pravičejo; ker gospod je ponižal za množico krivičnih njegovih; otroci njeni so šli v plen pred sovražnikom.
Lam.1.6     in izšel je iz kćeri sijonske vse slavo njeno; postavili so se véliki njegovi kakor krivi, kteri ne najdejo pastirja; in hodili so se ne moč pred obličjem.
Lam.1.7     spomenilo se je jeruzalem v dnéh ponižanja svojega in ponižanja svojega, vse poželenje njene, kar je bilo od vekomaj dnî; ko je padla ljudstvo njeno v roke neprijatelja, in nikogar ni mu pomočnika. sovražniki njegovi ugledajo, in zasmejo se za voljo njega.
Lam.1.8     greh sogreši jeruzalem, za to je postal več; vsi, kteri so ga čestili, ponižali so ga, ker so videli sramotu njeno; a ta se ohrani in se obrne za njim.
Lam.1.9     njeno nečista je pri nogah njenih; ni se spominjala poslednih časa, in ni ga izročitelja. pogledaj, gospod, nevoljo mojo, ker sovražnik se je veličal.
Lam.1.10    siromač izprostra roko svojo na vse poželenje njene; videl je, da pogani vnidejo v svetišče njegovo, kar si zapovedal, da ne vnidejo v cerkvo tvoje.
Lam.1.11    vsi ljudstvo njeno čakajo, iščeč kruha, dajo poželenje svoje za jed, da izpolnjujejo dušo. glej, gospod, in pogledaj, da sem postal sramoto.
Lam.1.12    ne bodite li med vami, vsi, kteri hodite po poti, pogledajte, in vidite, če je bolje kakor moč mojo, ktero se je zgodilo s menoj, katero me je pokoril gospod v dan jeze jeze svoje?
Lam.1.13    iz viših je poslal oganj v kostih mojim, kteri ga je pripeljal; razložil je mrežo na noge moje, odvrnil me je vsak dan.
Lam.1.14    skrblo je za krivice moje v roke svojem; spletli so se, in stopili so se na vrat moj; izgubil je moč moja; gospod je predal v roke mojim, da ne mogu vstati.
Lam.1.15    gospod je odpeljal vse moči mojo izmed mene; pozval je na mene čas, da se pogubi izvoljence moje; v čavilo je popeljal gospod devico, hčere judovski.
Lam.1.16    za to sem jaz gledal, oko moje, oko moje skriva vodo; ker daleč je od mene izročnik moj, ki bi odvrnil dušo mojo; sinovi moji so postani, ker se je vračal neprijatelj.
Lam.1.17    sijon razprostra roke svoje; nima nikogar, ki ga povzbudi. zapovedal je gospod jakobovi, da so okolo njega sovražniki njegovi; jeruzalem je postala nečisto sredi njih.
Lam.1.18    pravičen je gospod, ker sem se zoper usta njegovega odvrnil. poslušajte, vsi narodi, in poglejte moč mojo; devici moji in mladenci moji so šli v plen.
Lam.1.19    klical sem ljubljenja svoja, a oni me zasramovali; svećenički moji in starešine moji so izpolneli v mestu, ker so iščili jed za njih, da se nahranijo duše svoje.
Lam.1.20    pogledaj, gospod, da sem oslabljena; srce moje je zgodila, srce moje se je prevrnila v meni, ker sem se presrdil. zunej me je udaril meč, kakor smrt v hiši.
Lam.1.21    slišali so, da stesem; nima nikogar, ki bi me izročil; vsi sovražniki moji so slišali moj hudo, in radovali so se, da si ti storil. izpeljal si dan, katero si dal, da se bodo podobni meni.
Lam.1.22    vnidi vse hudo njih pred obličje tvojo, in izpolni jim, kakor si mi storil za vse krivice moje; kajti veliko je stogni moje, in srce moje je v žalosti.
Lam.2.1     kako se je v srci svojem gospod oslobodil sionsko hčer, vrgel je iz neba na zemljo slava izraelovo, in ni se spomenil podnožja nog svojih v dan jeze svoja.
Lam.2.2     razodel je gospod, ne poshchadi vse, kar je jakobovo; razdražil je v srci svojem kreposti kćeri judovske, hodil je na zemljo, oskvrnil je kraljestvo in starešine.
Lam.2.3     v gnjevu svojem razlomi vse rog izraelovo; odvrnil je desno roko svojo pred sovražnikom, in potegnil je v jakobu kakor ognjeni ognjem, da požre vse okrog.
Lam.2.4     strela je luk svoj kakor neprijatelj, postavil je desnico svojo kakor sovražnik, in pogubil je vse, kar je drago od očí; v šatoru kćeri sijonske izlije jeze svoje kakor oganj.
Lam.2.5     gospod je bil kakor neprijatelj, povalil je izrael, razodel je vse oblasti njegove, razrušil je kreposti njegove, in razmnožil je hčere judovi ponižljivo in ponižljivo.
Lam.2.6     in razodel je kakor vinograd prebivališče svoje, opustošil je svetilo svoje; zaga gospod na sijonu praznika in sobote, in razdražil je v žalosti jeze svoja kralja in svećenika.
Lam.2.7     odvrnil je gospod oltar svoj, odločil je svetišče svoje; prevrnil je v roko neprijatelja hramske stvari njegove; glas so izdali v hiši gospodovem, kakor v dan praznika.
Lam.2.8     gospod se je odvrnil, da pogubi zid kćeri sijonske; izpremenil je meč, in ne odstopi roko svojega od popravljenja; zahranil se je zaloga in zid; vkup se je izpolnil.
Lam.2.9     vratili so se v zemljo vrata njene, pogubil je in razbril zasove njene; kralj in véliki njegovi so sredi poganov; postava ni, in preroki njene ne bodejo videli viđenja od gospoda.
Lam.2.10    posedli so na zemljo, umolkli so starejšine kćeri sionske; popeljali so prah na glave svoje, oblečili so vretih; na zemljo pripeljejo device jeruzalemske.
Lam.2.11    izpolnjevali so v sleze oči moje, prestrašilo se je srce moje, izlila se je na zemljo slava moja, za pogubljenje kćeri naroda mojega, ker mladenci in mladenci osramoté po ulicah mesta.
Lam.2.12    za matere svojimi rekó: kje je pšenico in vino? " ko so izpučeni kakor rani po ulicah gradskim, ko so izpolnili duše svoje v krivo matere svojih.
Lam.2.13    kakošno ti bom pričal, ali kaj bi ti podobil, kćeri jeruzalemska? kdo te bode spasil in opominjal te devica, kćeri sijonske? ker velika je kelih pogubljenja tvojega, kdo bi te uzdravil?
Lam.2.14    preroki tvoji ti vidijo krivičnost in hudobnost, in niso ti otkrivali krivičnosti svoje, da bi odvrnili izgnance svoje; in videli so ti breze lažne in izgnanje.
Lam.2.15    zapleskali so na tebe roke vsi, kteri hodijo po poti; zaklevali so, in kadili so glavo svoje za hišo jeruzalema: " to je mesto, za ktero so rečeno vendar slavo, veselje vseh zemlje?
Lam.2.16    razložili so zoper tebe usta svoja, vsi sovražniki tvoji, preklinjajo in skrivajo z zobmí, govoreč: poživali smo ga. ali to je dan, v kterem smo se čakali, našli smo ga, videli smo.
Lam.2.17    izpolnil je gospod, kar je dal, izpolnil besede svoje, kar je zapovedal od vekomaj dnî; razbudil je, ne poshchadi, in radoval se je na tebe sovražnika, povzdignil rog sovražnikov svojih.
Lam.2.18    srce njih kliče k gospodu; zid sijonske, pripeljajte sleze kakor potok denem in noč; ne daj ti odpočinutje, ne umolkni moč očí tvoje.
Lam.2.19    vstani, kliči v noči, v početku straže svoje, izlij kakor vode srce pred obličjem gospodovo; vzdigni k njemu roke svoje za dušo otročev tvojih, kateri so izgubljeni gladom na početku vseh ulih.
Lam.2.20    pogledaj, gospod, in pogledaj, komu si delal tako, da bodejo jedli žene rodove svoje, mladeničev, ktere so ročili, da bi bili pogubili v svetišči gospodovem duhovno in preroka?
Lam.2.21    v uličakh ležajo otrok in starec; devici moji in mladeniči moji so pošli mečem; pogubil si jih v dan jeze svoje, pogubil si ne usmiljenje.
Lam.2.22    naredil si, da je dan praznika, prebivališče mojo naokolo; in v dan jeze gospodovega ni bilo rešenih, ni ostavljen, kteri bi se zgrabil, in razmnožil sem sovražnike moje.
Lam.3.1     jaz sem človek, kteri je videl siromašo v toči gnjeva njegovega.
Lam.3.2     me je zgrabil in odpeljal v temnotu, a ne v luč.
Lam.3.3     samo v meni se vrne roko svojo vsak dan.
Lam.3.4     naredil je meso moje in koža moja, sokrušil kosti moje.
Lam.3.5     postavil je zoper mene, in obsodil me je po glavi in žalosti.
Lam.3.6     v temi me je posadil kakor mrtve mrtve.
Lam.3.7     zgrabil me je, da nisem izšel, obgradil je meč moje.
Lam.3.8     ko bodem klical in klical, zapretil je molitvu mojo.
Lam.3.9     zgrabil je putove moje, zapretil je stezke moje.
Lam.3.10    otrok podložna je on za mene, lav v skrivnosti.
Lam.3.11    preganjal me je, in oslobodil me je, položil me je pogubljeno.
Lam.3.12    strela je strela svoja, in postavil me je kakor stran za strelo.
Lam.3.13    pripeljal je v oblačilem svojem časa svoja.
Lam.3.14    postal sem posmeh vsem ljudstvu svojem, hvala njih vso dan.
Lam.3.15    nasiti me v gorečnosti, napolnil me je hromi.
Lam.3.16    prevrnil me je z pepel zube moje, napolnil me je pepel.
Lam.3.17    in odvrnil mi je iz miru duše moje, odmenil sem dobro.
Lam.3.18    in rekel sem: izgubljen je moč moja, in upanja moja na gospoda.
Lam.3.19    spominjaj se siromašnosti mojo in krivičnosti mojo, gorečnost in žalost.
Lam.3.20    spomenilo se bo, in napolnil se bo v meni duša moja.
Lam.3.21    to bom storil v srcu svojem, za to bodem čakal.
Lam.3.25    dobro je gospod njim, ki ga čakajo, duši, ki ga iščejo dobro.
Lam.3.26    dobro je stanovitno v pomoč blaginjo gospodovo.
Lam.3.27    dobro je človeku, da vzeme jesto v mladosti svoje.
Lam.3.28    sedaj bode sedel, in žalosti, ker ga je povzdignil.
Lam.3.30    podaja se hlapcu svojemu hlapcu, nasiti se sramoto.
Lam.3.31    ker gospod ne zapustí vekomaj.
Lam.3.32    ker če se ponižuje, smiluje se po mnogem milosti svoji.
Lam.3.33    ker ne hodi od srca svoja, in ponižal je sinovi človeški.
Lam.3.34    da bi pod noge svoje ponižali vse vezniki zemlje;
Lam.3.35    da se skriva sodba človeka pred obličjem najvišega,
Lam.3.36    da se hudi človek v sodbi svojej, gospod ne pravi?
Lam.3.37    kdo je to govoril, in se je zgodilo, da ni zapovedal gospod?
Lam.3.38    iz ust najvišega ne izide zlo in dobro?
Lam.3.39    kaj se morí človek v životu, človek za voljo greha svojega?
Lam.3.40    bodemo, da bodemo izpravljali, in vratimo se k gospodu.
Lam.3.41    nosimo srce svoje in roko k bogu, ki je na nebesih.
Lam.3.42    pregrešili smo se, pregrešili smo se, in ne odpustil se.
Lam.3.43    ostal si v srci svojem, in preganjal nas si, pogubil si, ne usmiljenj.
Lam.3.44    pokril si oblako, ker je storil molitev.
Lam.3.45    mogočnost in sramoto si nas postavil sredi ljudstva.
Lam.3.46    razprli so na nas usta svoja, vsi sovražniki naši.
Lam.3.47    strah in žalost nam je prišlo, pogubljenja in pogubljenje.
Lam.3.48    potoki vodâ snidejo oko moje, za voljo pogubljenja kćeri naroda mojega.
Lam.3.49    oklobo se oko moje, in nič ne umolkne, da ne ima nič,
Lam.3.50    dokler ne pogleda in ne vidi gospod z nebes.
Lam.3.51    oko moje ogleduje dušo mojo za voljo vseh dokrajih mesta mojega.
Lam.3.52    žalovali so me, kakor ptice, sovražniki moji naprave.
Lam.3.53    pogubili so me v grobe življenje moje, in položili so kamenje na meni.
Lam.3.54    voda se skriva na glavi mojo; rekel sem: odpuščal sem.
Lam.3.55    klical sem ime tvoje, gospod, iz najmorske grobe.
Lam.3.56    ti si glas moj slišal; ne skrivaj uho svoje za molitvu mojo.
Lam.3.57    ti si se približil v dan, ko te sem poklical; rekel si: ne boj se!
Lam.3.58    ti si, gospod, pravilo duše moje, odkupil si življenje moje.
Lam.3.59    videl si, gospod, krivičnost mojo; sodi pravico mojo.
Lam.3.60    videl si vse sodbe svoje, vse misli njih zoper mene.
Lam.3.61    ti si slišal sramotu njih, gospod, vse misli njih zoper mene.
Lam.3.62    ustne sovražnikov mojih in razveseljevanje njih zoper mene vso dan.
Lam.3.63    pogledaj, ko so sedeli in vstajajo, pogledaj na njih oči.
Lam.3.64    odvračaj jim, gospod, po delih svojih roke.
Lam.3.65    daj jim zaklad srca, trud tvoja na njih.
Lam.3.66    poganjaj se v srci svojem, in pogubi jih pod nebom, gospod.
Lam.4.1     kako se je zapušilo zlato, premenilo se je dobro srebro; vrgli so kamenje svetinji na početku vseh ulih.
Lam.4.2     sinovi sionovi, dragoči, kteri so izpolnjeni zlatom, kako se so vmenili v glinianje glinianja, delo ročnih.
Lam.4.3     reši so tudi drakovi kosti, in dajo mladič svoja; kćeri ljudstva mojega je bila popravljena kakor strupla v puščavi.
Lam.4.4     čakal je jezik sovražnika k gorčinji svoji od žeže; mladeniči prosili kruh, pa nima nikogar, kteri bi jim dal.
Lam.4.5     kateri ječejo zelenje, poginejo po ulicah; kateri so se položili na šaronovo, opravljali so se gnojem.
Lam.4.6     in premnožilo se je krivičnost kćeri naroda mojega za krivico sodomovega sodomača, ktera se je izpolnilo, in ne dajo v njem nočega roke.
Lam.4.7     nazočeni so nazirejci njeni boljši od sneha, najbolji od mleka, kakor safir, kakor safir, kakor safir.
Lam.4.8     za nedužno je bolje njih vič, ne spoznajo se na ulih; koža njih je na kostih, izsušilo se je kakor drevo.
Lam.4.9     bolji so pogubljeni meči, nego pogubljeni od gladi, ker so izpolnjevali od polja polnih.
Lam.4.10    žene ženske ženske spletó otroke svoje, in so jim postali za jed v pogubljenji kćeri naroda mojega.
Lam.4.11    izpolnil je gospod gnjev svoj, izlil je žalost jeze svoje, in razpalil je oganj v sionu, in požer temelje njegovo.
Lam.4.12    niso verovali kralje zemlje, ni prebivališče sveta, da bi prišel neprijatelj in neprijatelj v vrata jeruzalemske.
Lam.4.13    za grehe svojih prerokov, krivičnih krivičnih, kateri so prolili kri pravičnih.
Lam.4.14    oslobodili so se kakor ročniki po ulicah, oskvernili so se krvi, da niso mogli, da bi se doteli obleke njih.
Lam.4.15    odprte se, nečisti, pokličite jih: odstopite, odstopite, ne dotakte se! " ko so bili zagnani, zagnali so se, in govorili so v narodima: ne bodejo prišli, da bodejo prešli.
Lam.4.16    obličje gospodovo jih je odločil, nič jim ne vidi; obličje svećeničkih niso prejeli, starejšine niso pomilovali.
Lam.4.17    ko nam je še več, oslobodili so se oči naše za pomoč naših; oznanjali smo se na narod, katerega ni rešil.
Lam.4.18    dajali so naših najbolje, da ne hodim po ulicah našim; približilo se je naš čas, napolnili so se dnevi naši, prišlo je čas naš.
Lam.4.19    sovražniki naši so boljši od orlih nebeških; na gore so nas zagnali, v puščavi so nas zakledili.
Lam.4.20    duha našega, pomazanja gospodovo, je vzel v grobe njih, v katerem smo rekli: v sjeni njegovem bodemo živeli poganom.
Lam.4.21    raduj se in veseli se, kćeri edomski, kateri prebivaš v deželi; tudi v tebi bo prišel kelih, popiješ se in hodi.
Lam.4.22    preminilo se je krivičnost tvoja, córko sijonsko, ne bo ti bil več odpeljal; pregledal je krivičnost tvojo, kćeri edomska, in pokril krivice tvoje.
Lam.5.1     spomeni se, gospod, kaj je za nas; pogledaj, in glej sramotu naše.
Lam.5.2     nasledstvo naše se je prevrnil tujcem, hiši naši stranim.
Lam.5.3     sirote smo bili, ne oče; matere naše so kakor vdove.
Lam.5.4     od dnî naših smo našli, drevo naše za premenjenje.
Lam.5.5     na vrat naših smo se obličili; trudili smo se, ali nismo ostali.
Lam.5.6     egipčani so dali roko, asirijo, da se nasitijo.
Lam.5.7     očetje naši so grešili, in niso jih; a mi nosimo njih krivice.
Lam.5.8     hlapci so nas gospodovali; nič ni izkušal iz roke njih.
Lam.5.9     v duših naših hodimo kruha naše, pred mečem v puščavi.
Lam.5.10    koža naša je ostala kakor peč od žalosti gladi.
Lam.5.11    žene so ponižali v sijonu, device v mestakh judejskim.
Lam.5.12    poglavarji so v njih rokih, starešine se niso osramotili.
Lam.5.13    mladenci so potegnili, in mladeniči so padli v dreve.
Lam.5.14    starejši so odločili od vrat, najvišji od pesnih svojih.
Lam.5.15    razveselilo se je veselje srca našega, prevrnil se je v žalost deželo naše.
Lam.5.16    padel je venec na glavi našem; gorj nam, ker smo grešili.
Lam.5.17    za to se je zgodilo srce naše, za to so potemni oči naše;
Lam.5.18    za gore sijonu, ktera je razpustošena, prešla so se kriči v njem.
Lam.5.19    ti, gospod, prebivaš vekomaj, prestol tvoj od roda do roda.
Lam.5.20    za kaj se nas zaboraviš za vekomaj, da nas ostaneš za daleč dnî?
Lam.5.21    obrati nas, gospod, k tebi, in obrnimo se; obnovljaj svoje dnî kakor prvi.
Lam.5.22    da nas bodeš odvrnil, povrnil si se na nas, dokler se ne osramotí krivica tvoja, kćeri sijonske, da te ne bo bil več odpeljal; pregledal je krivičnost tvojo, kćeri edomska, in pokril krivičnosti svoje.
Ezek.1.1    in zgodí se v trideset let, v četvrtom mesem, peté dan, ko sem bil sredi preseljenja pri reke kebaru, razprli so se nebesa, in videl sem viđenje božje.
Ezek.1.2    pečatega dan, to je peti leto odpeljenja kralja jojakima.
Ezek.1.3    prišel je beseda gospodova jezekielu, sina buzijejega, svećenika, v zemlji kaldejskej, pri reke kebaru, in bila je na njem roka gospoda boga.
Ezek.1.4    in videl sem, in glej: veter je prišlo od severa, in velika oblaka, in oglej okolo njega, in luč okolo njega; in v sredi njegovem je bila kakor izgleda morja v sreči ognji.
Ezek.1.5    in sredi njih je podoben črez četiri živih živih; in to je obličje njih: podobna človeku je na njih.
Ezek.1.6    in imajo četiri obličja za vsako, in vsako je četiri krila.
Ezek.1.7    in noge njih je bila pravična, in noge njih podobi kakor blizni meč; in kričali so kakor več meč.
Ezek.1.8    in roke človeške so pod krila svojimi na chetirih strani; in njih četvere imajo obličje.
Ezek.1.9    prevračali so se, ko so hodili; hodili so se vsak pred obličjem svojim.
Ezek.1.10   in obličje obličja njih so obličje človeške, in obličje leniv po desnej strani četvrci, in obličje telega za njih četiri.
Ezek.1.11   in krila njih in krila njih so vrgli od vrha; vsak je dva krila, ktera so se vsadili med seboj, in dva krila na telesu svojem.
Ezek.1.12   in vsi so hodili pred obličjem svojim; kuda je duh hodil, šli so; in ne so se vračali.
Ezek.1.13   in videl je v sredi živih živih viđenja kakor ogledeno ognjenega, kakor obličje svetilnih; in ogledovalo se je ognjem, in iz ognja izide blič.
Ezek.1.15   in videl sem, in glej: jedna kolesa je na zemlji kraj njih četverih.
Ezek.1.16   in obličje koles je kakor obličje taršiščega, in vsi četvere imajo podobo; in delo njih je bilo, kakor da bi bilo kolelo v kolesti.
Ezek.1.17   ko so hodili po chetirih strani svojem, niso se vračali, ko so hodili.
Ezek.1.18   in njih bolezni so visoko visoko, in videli so jih; in njih četvere imajo polne očí od vseh časa.
Ezek.1.19   in ko so hodili živiči, hodili so se tudi kolesa pri njih; in ko so se živali živi iz zemlje, vzdignili so se tudi kolesa.
Ezek.1.20   kuda je duh hodil, hodili so se, kjer je duh hodil; in kolesa so se nosili s njimi, ker duh življenja je v kolakh.
Ezek.1.21   ko so se hodili, hodili so; in ko so se stajali, stajali so tudi tisti; in ko so se skrivali iz zemlje, vzali so se tudi kolesa s njimi, ker duh življenja je v kolesakh.
Ezek.1.22   in bila je podoba nad glave živih, kakor skrivnost, kakor vid kristovo, izpolnjeno nad glavijo njih izgori.
Ezek.1.23   in pod tverdijo imajo krila njih, ktere so bilo drugega od drugega; po vsakem so dva krila, kteri so pokrivali telesa njih.
Ezek.1.24   in slišal sem glas kril svojih, kakor glas vodnih vode, kakor glas mnogih vode; in ko so stajali, prestopili so krila njih.
Ezek.1.25   in glej, glas je prešlo od skrivnosti, ktera je na glavi njih.
Ezek.1.26   in na obličji prestola kakor kamen sapfirov, podobo prestola na njem, in na podobi prestola podobenja kakor obličja človeških izgori.
Ezek.1.27   in videl sem kakor izgled kamenje; od višnih lanja najvišjega, od viših lanmov do dolje videl sem, kakor ognjeno ognjeno, in obličje njegovo naokolo.
Ezek.1.28   kakor viđenja luka, ktera je v oblaku v dan dovoljnosti, tako je, kakor višje slava gospodova. ko sem videl, padal sem na obličji svojem, in slišal sem glas, kteri govori.
Ezek.2.1    in reče mi: sin človečji, stopi na noge svoje, da ti govorim.
Ezek.2.2    in prišel je v meni duh, in vzel me je, in postavil me na noge, in slišal sem ga, kteri mi je govoril.
Ezek.2.3    in reče mi: sin človečji, jaz te pošljam k ljudstvu izraelovim, k sovražnikom, kateri so se pregrešili zoper mene, sami in očetje njih, do današnjega dne.
Ezek.2.4    in reci jim: tako govori gospod gospod:
Ezek.2.5    če bodo poslušali, ali ne poslušajo, ker so rod greh; in spoznajo, da je prerok sredi njih.
Ezek.2.6    in ti, sine človečji, ne bojte se njih, in ne bojte se njih besede, ker so potegnjavi in trnjači na tebe, in ti bodeš prebival med skorpionami; ne boj se besede njih, in ne boj se njih besede, ker so rod greh.
Ezek.2.7    in povedaj jim besede moje, če bodo poslušali, ali ne bodo slišali, ker so ljudstvo greh.
Ezek.2.8    ti pa, sine človečji, poslušaj, kar ti govorim; ne bodi pregreši, kakor ta greh dom; povrni usta svoja, in jedi, kar ti dam.
Ezek.2.9    in videl sem, in glej, roka je izročena k meni, in v njej je knjige knjige.
Ezek.2.10   in izpelje ga pred menoj, in bila je pisana izzadi in pozadi; in pisali so v njem plačje, plačje in gorje.
Ezek.3.1    in reče mi: sin človečji, jedi to ročilo, in pojdi, in govori izraelcu.
Ezek.3.2    in razložil sem usta svoja, in napolnil me je tič.
Ezek.3.3    in reče mi: sin človečji, napolni obličje svoje, in napolni njih trebuh med tem svičem, ktero ti dajem. in jedli sem, in bila je v ustih mojo kakor med, kakor med.
Ezek.3.4    in reče mi: sin človečji, pojdi, pojdi k domu izraelovu, in govori jim moje besede.
Ezek.3.5    ker nisi poslan k ljudstvu globočino in brežljivo, nego k hiši izraelovu,
Ezek.3.6    ne k mnogim ljudstvom tučnim in jezičim jezikom, katerim besede ne razumiješ; ko bi te k tem poslal, oni bi te poslušali.
Ezek.3.7    ali dom izraelov ne bo hotel poslušati tebe, ker ne hočejo poslušati mene; ker ves dom izraelov je tvrdost in tvrdo srca.
Ezek.3.8    glej, postavil sem obličje tvoje kakor obličje pred obličjem svojimi, in obličje tvoje krepko pred njih obličjem.
Ezek.3.9    kakor dišče, krepko kakor kamen; ne boj se jih, in ne plaši se pred njimi, ker so rod greh.
Ezek.3.10   in reče mi: sin človečji, vzemi v srce svoje besede svoje, in poslušaj svojim ušima.
Ezek.3.11   in pojdi v izgnance, k sinovih svojega ljudstva, in govori jim, in reci jim: tako govori gospod gospod. "
Ezek.3.12   in vzel me je duh, in slišal sem za menoj glas glasno velika: blagoslovljena slava gospodova iz mesta njegovega!
Ezek.3.13   in videl sem glas kričev živih, katera se krila drugega do drugega, in glas kočnih do njih, in glas potresa.
Ezek.3.14   in duh me vzeme, in vzel me je; in šel sem v zasramovanji duha svojega; in roka gospodova je bila moč na meni.
Ezek.3.15   in prišel sem v tel-abib v tel-abib, kteri so prebivali pri reke kebaru, in sedel sem, k katerim so prebivali; in sedmi dnî sem prebival sredi njih sedem dnî.
Ezek.3.16   in zgodí se po sedmi dnevih besede gospodovo k meni, govoreč:
Ezek.3.17   sin človečji, postavil sem te vekomaj za dom izraelovo; in ti boš slišal besedo iz mojih ust, in oznanjaš jim od mene.
Ezek.3.18   za to, da govorim krivičnemu: nepremenno boš umrl, in ti ga ne opominjaš, in ne govoriš, da se odvračaš krivičnemu od njegove krivice, da bi ga živel; tisti krivični bode umrl za voljo svoje krivice, ali njegovo krvi izpolnujem iz tvojega roke.
Ezek.3.19   ti pa, če praviš krivičnega, in on se ne odvrne od krivičnosti svoje in od krivice svoje, to bode umrl v krivici svojem, a ti si življenje svoje.
Ezek.3.20   in ko se je pravični odvrnil od pravičnega svojega in dela krivico, in postavim pred njim sramotu, on bode umrl; ker ti mu nisi opominjal, za voljo greha svojega bode umrl, in pravice njegove, ktere je storil, ne bodejo se spominjali pravice njegove, ktere je storil; ali krvi njegovo bodem prosil iz tvojega roke.
Ezek.3.21   če pa ti praviš pravičnemu, da ne greši, in on ne greši, to bode živel, ker je priznal, in ti si si zveličal življenje svoje.
Ezek.3.22   in bila je na meni ruka gospodova, in reče mi: vstani in pojdi na pole, in tam bodem govoril s seboj.
Ezek.3.23   in vstala sem, in šel sem na pole; in glej, tam stoji slava gospodova, kakor slava, katero sem videl pri reke kebaru; in padl sem na obličje svoje.
Ezek.3.24   in prišel je v meni duh, in postavil me je na noge moje; in govoril mi je, in reče mi: vnidi in zatvori se v hiši svojem.
Ezek.3.25   in ti, sine človečji, glej, dajo na te okove, in okovali te bodo, in ti ne boš izšel izmed njih.
Ezek.3.26   in jezik svoj bodem obličil, in postal bi se, in ne boš jim moža obličja, ker so dom greh.
Ezek.3.27   in ko ti govorim, odprnem usta tvoja, in ti jim reci: tako govori gospod gospod: kdor sluša, naj sliši, in kdor ne sluša, naj ne sluša, ker so rod greh.
Ezek.4.1    in ti, sine človečji, vzemi sebi brič, in položi ga pred obličjem tvojo, in napiši na njem mesto jeruzalem.
Ezek.4.2    in postavi proti njej obleko, in postavi proti njej obličje, in podigni proti njo valovi, in podaj na-nj polje, in postavij zaklad naokolo.
Ezek.4.3    vzemi si tudi železno panilo, in položi ga kakor železno zid mezhdu seboj in mestom, in pristopi obličje svoje proti njej; in zasedi ga, in zasedi ga. znamenje bode to za izraelce.
Ezek.4.4    in ti sedi na levo stranu tvojo, in položi krivice hiše izraelova na njem; po število vrednega dnî, ko si ležel na njem, nosiš krivice njih.
Ezek.4.5    in jaz ti bodem dal njih krivičnih krivice za broj dnî; devetdeset in devetdeset dnî, in poneseš krivice doma izraelova.
Ezek.4.6    in ko izpolniš to, podere si na desni strani svojem desno, in nosiš krivice doma judovega četrdeset dnî; dan za leto postavil sem ti.
Ezek.4.7    in na oblek jeruzalemskovo pristopi obličje svoje in roko svojo, in prorokuj zoper njega.
Ezek.4.8    in glej, postavil sem na tebe okove, da ne bodeš se obrnil od ena boku do drugih kraja, dokler se ne izpolniš dnî obleke svoje.
Ezek.4.9    vzemi si tudi pšenično pšenico, in ječmeno, in pšenice, in plačje, in vesel, in položi jih v luč, in delaj naj za sebe kruha; po broku dnéh dnî, katere ležeš na kraji tvoji, sto in devetdeset dnî.
Ezek.4.10   in hranje tvoje, ktero bodeš jedel, za več, dvadeset šekela na dan; od časa do vrednega časa jedi to.
Ezek.4.11   in vode da piješ po mjeru, šestinu hino hino, od časa do časa pij.
Ezek.4.12   in kričanje ječmenja naj jih jedeš, in v žalostih človeku opečaj jih pred njih očí.
Ezek.4.13   in gospod reče: tako bodo pojedli izraelovi sinovi nečisti, nečisto sredi poganov.
Ezek.4.14   a jaz sem rekel: ach, gospod, gospod! glej, duša moja ne je nečista v nečistosti, in mrtvih mrtvih nisem jedel od rodú mojega do sedaj, in nič nečisto meso ne vnide v mojo usta.
Ezek.4.15   in reče mi: glej, dal sem ti več volja vmesto ljudî, in hraniš kruh svoj na njem.
Ezek.4.16   in reče mi: sin človečji, glej, jaz bom razbil kruh kruha v jeruzalemu, in jedli bodo kruh po mjeru in v obleku, in vode na mjeru in v pogubljenji pijejo.
Ezek.4.17   da bodo skupljeni kruha in vode, in pogubijo se človek in brat njegov, in zasramovali se v krivičnosti svojem.
Ezek.5.1    in ti, sine človečji, vzemi si ostro meč, zakuj ga za vrg vrg, in vrzi ga po glavi svojem in po bradu svojem; potem vzemi mjerilo, in razloži jih.
Ezek.5.2    trećinu spali v ognji sredi mesta, ko se bodo izpolnili dnevi oblečenja; in vzemi tretj, in polni ga med mečem naokolo; in trećinu razbij po vetru, in jaz bom iztegnil meč za njimi.
Ezek.5.3    in vzemi odtod malo število, in potegni jih v obleku svojem.
Ezek.5.4    in od njih vzemi še, in vrzi ga v ogenj, in spali jih v ognjem; od nje bode izšel oganj na ves dom izraelov.
Ezek.5.5    tako govori gospod gospod: to je jeruzalem; postavil sem ga sredi poganov, in zemljo okolo njega.
Ezek.5.6    ali postavili so postave moje krivično od poganov, in postave moje od kraja, ktera so okolo njega; ker postave moje so odvrgli, in postave moje niso hodili.
Ezek.5.7    za to ovako govori gospod gospod: za to, da ste daleč od ljudstva, kteri so okolo vas, in niste hodili po zapovedih mojim, in postave moje niste držali, nego tudi po pravilih poganov, kteri so okolo vas,
Ezek.5.8    zato tako govori gospod gospod: glej, jaz sem zoper tebe, in jaz bodem sodil sodbo sredi tebe pred obličjem narodov.
Ezek.5.9    in storil bodem zoper tebe, kar sem ne storil, in kar ne bom več delal, po vseh gnusnostjo tvojih.
Ezek.5.10   za to očetje bodo jesti otroke sredi tebe, in otroci bodo jesti očetove svoje; in sodil bom v tebi sodbe, in razsijal bom vse ostal tvoj v vsako veter.
Ezek.5.11   za to, kakor jaz živim, govori gospod gospod: za to, da si oskvrnil svetišče moje v vseh gnusnostih tvojih in v vseh gnusnostih tvojih, tudi jaz te ne poshchadem, ne poshchadi se.
Ezek.5.12   tretega od tebe na smrt se bode poginil, in od gladi bode končal sredi tebe; trećina bode padala od meča okolo tebe; trećina jih bom razkropil po vseh vetrovih, in mač iztegnem za njimi.
Ezek.5.13   in skončal se bode jezo moja, in povrnil se bodem v njih, in spoznal bodem, da sem jaz, gospod, govoril v žalosti svoji, ko bom izpolnil jezo svojo na njih.
Ezek.5.14   in postavim te v pustinjo, in v deželo, kteri so okolo tebe, pred obličjem vsakega, kteri gre za njim.
Ezek.5.15   in postaviš se sramoto in žalost po narodima, kteri so okolo tebe, kedar postavim v tebi sodbe in ječo v ječi svojem; jaz, gospod, govorim.
Ezek.5.16   ko bom pošljal strela gladi na njih, da bi jih izpolnjevali, in izpolnjeval bodem žalost kruha tvojega.
Ezek.5.17   in pošlu na vas glad in zveri zvijače, da te zasramojo, in smrt in krvi projdejo na te, in mač navedu na te; jaz, gospod, sem govoril.
Ezek.6.1    in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.6.2    sin človečji, obrati se obličje svoje na gori izraelove, in prorokuj zoper nje.
Ezek.6.3    in reci: gore izraelove, poslušajte besedo gospoda boga! tako govori gospod gospod goram in pastih, in potoku in doline: glej, jaz vedu na vas meč, in pogubijo visoko vaše.
Ezek.6.4    in oltarje vaše bodo razdrani, in zaveze vaše bodo razdrani, in vrgel bom mrtvih vaših pred idolimi svojimi.
Ezek.6.5    in razbijem kosti vaše okolo oltára vaših.
Ezek.6.6    v vseh prebivališčih vaših gradi bodo opustošeni, in povzdignjeni so visoko, da bodejo iztrebljeni oltarji vaše, in razlomljeni so stvari vaše, in razsijenje vaše izpolnjevali.
Ezek.6.7    in padli bodo mrtvi sredi vas, in spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.6.8    ali rešim, da ostanejo med vami, kteri bodejo zveličali od mača sredi poganov, ko ste se razkropili po krajih.
Ezek.6.9    in sporočeni od vas bodo se spomenili v naročih, k kterim so se zagnali; zavoljo njih hudobnega srca, ktera se je odvrnila od mene, in njih očí, kteri so hodili za idočami svojimi, in sovražiti se njih obličje po vseh gnusnostjo svojih.
Ezek.6.10   in spoznajo, da sem jaz, gospod, govoril.
Ezek.6.11   tako govori gospod gospod: potegni roko svojo, in potegni noge svoje, in reci: gorj za vse hudobnosti doma izraelova, ker padó od mača, od gladi in od gladi.
Ezek.6.12   kdor je blizu, od gladi će pasti, in kdor je daleč, od gladi bo poginuo; in kdor je daleč, poginet bo od gladi; in izpolnjeval bom jeze svoje na njih.
Ezek.6.13   in poznat boste, da sem jaz gospod, kedar bodo zabiti vaše sredi idolih svojih, okolo njih oltar, po vseh visoh pastih, in pod vsako zeleno drevo, in pod vsako zelno drevo, katerega so stavili ugodan miris vsem idolima svojim.
Ezek.6.14   in iztegnem roko svojo zoper njih, in učinil bom zemljo razpustošeno in pustoš od pustyni diblatu, v vseh njih prebivališčih; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.7.1    in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.7.2    in ti, človek, reci: tako govori gospod gospod na zemlji izraelovemu: konec! prišel je konec na četiri kraja zemlje.
Ezek.7.3    sedaj je konec k tebi, in poslal bodem jaz zoper tebe, in sovražim te po potih tvojih, in dajem na te vse opačine tvoje.
Ezek.7.4    ne poshchadi te oko moje, in ne pomilujem; ker po puših tvojih na te bodem dal, in opačine tvoje bodo sredi tebe; in spoznat boste, da sem jaz gospod.
Ezek.7.5    tako govori gospod, bog človeč:
Ezek.7.6    prišel je konec, prišel je konec.
Ezek.7.7    prišel je čas k tebi, prebivališče zemlje! prišlo je čas, približilo se je dan, ne v tužnosti, ne v gorečnosti.
Ezek.7.8    sedaj bodem izlil jeze svoje na te, in izpolnjeval bodem gnjev svoj v tebi, in sodil bodem te po potih tvojih, in povrniti na te vse opačine tvoje.
Ezek.7.9    ne poshchadi se oko moje, in ne pomilujem; po potih tvojih na te bodem dajal, in opačine tvoje bodo sredi tebe; in spoznat boste, da sem jaz gospod, ki bi udaril.
Ezek.7.10   glej, dan je prišel! glej, dan je prišel; šakal je prešlo, gordost je prešlo.
Ezek.7.11   in sovražstvo krivičnega bode pogubljen, in ne mogoč, ne ogledovanja.
Ezek.7.12   prišel je čas, glej, dan naj se ne raduje, in prodajal naj se ne raduje.
Ezek.7.13   ker kdor kupi, ne hodi se več; in človek se ne bo zgrabil v očetom življenja.
Ezek.7.14   zatrubite v trube, in sodite, kar je dobro.
Ezek.7.15   od nje je meč meč, in golod in glad od nje; kdor je na polji, od meča umre, a kdor je v mestu, od gladi in morje bode končil.
Ezek.7.16   in ti, kteri ostanejo od njih, potegnejo, in stanejo na górah kakor skalje; vsi so poginili, vsak po krivici svojem.
Ezek.7.17   vsi roke bodo oslobočeni, in vsi kolena se opravljajo v deželo.
Ezek.7.18   oblečejo se v vretih, in pokril jih bode strah; in na vsakem obličji bode sramota, in na vseh glavih skalje.
Ezek.7.19   njih srebro izpolnjeva na ulice, in zlato njih, da se njih zlato izpolnjuje; ne bodo se nasitili njih življenje, ne bodo se nasitili, in utrobe njih ne bode napolnil, ker je bila za krivičnost njih krivica.
Ezek.7.20   ozlobljenje sveta so postavili v prevzetnost, in obličje ogivov svojih, in sramote njih so delali iz njih; za to jim je dal za nečisto.
Ezek.7.21   in predam ga v roke tujcev za plijen, in obljube zemlje za plijen, in oskvrnili ga.
Ezek.7.22   in odvrnem od njih obličje svoje, in oskvrnili bodo obličje moje; in vsadnici vnidejo v nje, in oskvrnili so ga.
Ezek.7.23   izpolni lanje, ker zemlja je polna ljudstva, in mesto je polna krivičnosti.
Ezek.7.24   in odvrnil bodem plačilo svoje moči, in oskvrnil se bode svetišče svoje.
Ezek.7.25   prišlo je obred, in iščejo mir, in nič ni.
Ezek.7.26   bolje bode na hudo, in oznanje bode za zvestovanje; in iščejo viđenje od preroka; ali postavljeno bode postavljen od svećenika, in sovet od starešin.
Ezek.7.27   knez naj se obleče v pustošilo, in obličje ljudstva zemlje se razdrjajo; po svojim puših bodem jim storil, in v sodbe svojem jih bodem sodil; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.8.1    in zgodí se šestega leto, šestega mjeseca, petí dan mesečega, ko sem sedel v hiši svojem, in starešine judovski sedečejo pred menoj, in bila je na meni roka gospoda boga.
Ezek.8.2    in videl sem, in glej, podobo človeku, od chresla njegovega, in noter do nič ognjem; in od chresla njegovega, kakor višavo, kakor več, kakor višico.
Ezek.8.3    in izložil je podobo roke, in vzel me je na vrg vrha mojo; in vzel me je duh sredi zemlje in neba, in pripeljal me je v viđenji božjem v jeruzalemu, pri vratih vsaknih vrat, vičnih k severu, v katerem je bilo žalost žalosti žalovanja.
Ezek.8.4    in glej, tam je slava boga izraelova, kakor to, kar sem videl na polji.
Ezek.8.5    in reče mi: sin človečji, povzdigni oči svoje k severu. in pogledal sem oči svoje na sever, in glej, na sever, pri morji na istoku.
Ezek.8.6    in reče mi: sin človečji, videl si, kaj to delajo? veliko krivičnosti delajo tu, da se oddaleč od svetega mojega, in ti boš videl več veliko krivičnosti.
Ezek.8.7    in pripeljal me je pri vratih dvora.
Ezek.8.8    in reče mi: sin človečji, kopaj, in izkopaj, in glej, eno vrata.
Ezek.8.9    in reče mi: vnidi in pogledaj krivice, katere delajo ti.
Ezek.8.10   in prišel sem, in videl sem, in glej, puščanje razvratno, in vse idočine, in vse idočine doma izraelova, izpolnjevali so se naokolo.
Ezek.8.11   in sedamdeset moža iz starešin doma izraelova stajajo pred njimi, in jaazanija, sin safanov, stoječ sredi njih; in vsak kadilnik je imel v ruci svojem, in oblak kadila izide.
Ezek.8.12   in reče mi: videl si, sin človečji, kar delajo starejšine doma izraelova, vsak v hiši svoji skrivnosti? kajti rekó: gospod ne vidi, gospod je odpustil zemljo.
Ezek.8.13   in reče mi: sedaj boš videl več veliko krivičnosti, katere so delali.
Ezek.8.14   in pripeljal me je pri vratih vrat doma gospodovih, ktera je gledal na sever; in glej, tam sedečejo žene, kteri so plačali tammuza.
Ezek.8.15   in reče mi: videl si, sine človeško, in ti boš več videl več veči od tega.
Ezek.8.16   in pripeljal me je v vsak dvor doma gospodovo, in glej, na pragu svetišta gospodovo, mezhdu predlotom in oltarjem, bilo je okolo dvadeset in šest možov, in obličje njih pred tempeljem gospodovem, in obličje so na jug, in klanjali so se solncu.
Ezek.8.17   in reče mi: videl si, sin človečji? jeli je malo ljudstvu judovega, da delajo krivice, ktere so se storili? ker so napolnili zemljo krivičnost, in glej, sami so se sramoti.
Ezek.8.18   in jaz jim bodem postal v žalosti; ne poshchadi se oko moje, in ne pomilujem.
Ezek.9.1    in klical je v uših mojim glasom z močnim glasom, govoreč: približite se izpolnjevanje mesta, in vsak ima v ruci svoje pogubljenje.
Ezek.9.2    in glej, šesti moža prišlo so od nočnih vrata, ktera je resnično na sever, in vsak moč v ruci svojem; in eden človek je bil sredi njih, oblečen v l'njo, in zapečatel skrivnik na stegnakh njegovih. in vnidejo, in stali so pri mednjem žrtveniku.
Ezek.9.3    in slava boga izraelova izide od kerubina, na kterem je bila, do praga doma. in pokliče moža, kteri je oblečen v lan, kteri je imel v lanji.
Ezek.9.4    in reče mu: pojdi po mestu, po mestu jeruzalemskem, in daj znamenje na područje moža, kteri se stenejo in hrepenejo za vse krivice, ktere so se delali sredi njega.
Ezek.9.5    a tem reče, ko sem slišal: pojdite za njim v mesto, in udarite; ne poshchadite se očí svoje, in ne smilujte se.
Ezek.9.6    starešina in mladenca, in device, in otroke, in žene, da pogubite; a ne bližite nikoga, na kterega je znamenje; in počnete od mojega svetišta. in začnó od starešin, kteri so bili pred hišo.
Ezek.9.7    in reče jim: oskvrnite dom, in napolnjujte ulice mrtvih; izhajdite, in pojdite.
Ezek.9.8    in zgodí se, ko so bili ostali, ko sem ostal, ko sem ostal, padl sem na obličje svoje, in zakričal sem, in rekel sem: o gospod, gospod! boš pogubil vse ostal izrael, ko si izlil jeze svoje na jeruzalem?
Ezek.9.9    in reče mi: krivica hiše izraelova in judova je več veliko; zemlja je napolnjena ljudstvom, in mesto je polna krivičnosti; ker rekó: gospod opustil je zemljo, in gospod ne vidi.
Ezek.9.10   za to se ne poshchadi moje oko, in ne pomilujem; njih putove bodem položil na njih glave.
Ezek.9.11   in glej, človek, kteri je oblečen v lan, kteri je bil v lanji obleke, odgovorí, govoreč: storil sem, kakor si mi zapovedal.
Ezek.10.1   in videl sem, in glej: na moči, ki je nad glave kerubina, bilo je kakor kamen sapfir, podoben prestola na njem.
Ezek.10.2   in reče človeku oblečemu oblečemu obleku: vnidi sredi točev, ki so pod kerubini, in napolni noge svoje s ognjem ognjem izmed kerubina, in razprri se na mesto. in vnide pred obličjem svojim.
Ezek.10.3   in kerubini stajali so po desno strani doma, ko je prišel človek; in oblaka napolni vsakega dvora.
Ezek.10.4   in slava gospodova se potegla od kerubina do praga doma; in dom se napolni oblakom, in dvor se napolni svetilo slave božje.
Ezek.10.5   in glas kričnih krila se je slišal do vneshnih dvora, kakor glas boga vsemogočnega, ko govori.
Ezek.10.6   in zgodí se, ko je zapovedal človeku oblečenemu oblečenemu oblečenu, govoreč: vzemi oganj izmed kolesa, izmed kerubina. in vnide in sta kraj kočnih kolesa.
Ezek.10.7   in eden stegna roko svojo na ognjeno ognjeno, ktero je bila sredi kerubina, in vzel je, in dal je v roke oblečenemu oblečenu, in vzel je, in izide.
Ezek.10.8   in videl je na kerubini podobo človeške pod krila njih.
Ezek.10.9   in videl sem, in glej: četiri kolesa stajajo oboje kerubina, po jednom kolesu pri enem kerubinem; in kolesa imajo kakor obličje kamenja ognja.
Ezek.10.10  a z višimi obličjem imajo enega podobo, kakor da bi bilo kolesa sredi kolesa.
Ezek.10.11  ko so hodili, šli so po chetirih strani svojem; ne zavračajo se, ko so hodili; kajti k kojemu je hodil početka, hodili so se, in ne so se obratili, ko so hodili.
Ezek.10.12  in vsi njih štiri, in njih roki, in njih roke, in krila njih, in kolesa je polne očî okolo njih četvrti kolesa.
Ezek.10.13  a kolesa so se nazvali galgal, ko sem slišal.
Ezek.10.15  in kerubini so vzeli. to je ta živo življenje, ktero sem videl pri reke kebaru.
Ezek.10.16  in ko so kerubini hodili, hodili so tudi kolesa oboje njih; in ko so kerubini povzdignili krila svoje, da se povzdignejo od zemlje, tudi kolesa niso se obračali od njih.
Ezek.10.17  ko so se stojé, stajali so tudi oni; in ko so se povzdigali, stajali so se s njimi, ker duh življenja je v njih.
Ezek.10.18  in slava gospodova izide od doma, in stopi nad kerubini.
Ezek.10.19  in kerubini povzdignili krila svoje, in povzdignili so se od zemlje pred obličjem svojim, ko so izšli, in kolesa oboje njih; in stavijo se pri vratih vrat tempeljnih hiše gospodovo, in slava boga izraelova je nad njimi.
Ezek.10.20  to je ta života, ktero sem videl pod bogom izraelovim pri reke kebaru; in spoznal sem, da so kerubini.
Ezek.10.21  imajo četiri obličja po enem, in imajo šest krila; in podoba človeške je pod krila njih.
Ezek.10.22  a obličje obličja njih je to obličje, katere sem videl pri reke kebaru, in njih obličje; vsak je pred obličjem svojim.
Ezek.11.1   in duh me povznese, in pripeljal me je do istočnih vrata doma gospodovo, kateri je gledal na iztok; in glej, pri vratih vrat, kakor dvadeset in pet moža; in videl sem sredi njih jaazanijo, sina ezezovega, in pelatja sina benajajeva, vélikov ljudstva.
Ezek.11.2   in reče mi: sin človečji, to so moža, kteri mislijo krivico, in delajo hudo sovet v tem mestu.
Ezek.11.3   kteri pravijo: nič več je gradil hiše; to je kotel, a mi meso.
Ezek.11.4   zato prorokuj zoper njih, prorokuj, sin človečji!
Ezek.11.5   in na mene pade duh gospoden, in reče mi: reci: ovako govori gospod: tako govorite, dom izraelov, in kar vam je po duhu svojem, vém.
Ezek.11.6   pomnožili ste mrtvi mrtvi v tem mestu, in napolnili ste ulice njegove mečem.
Ezek.11.7   zato tako govori gospod gospod: mrtve svoje, ktere ste bili udarili sredi njega, to so meso, a ta meč; a vas bom izpeljal iz nje.
Ezek.11.8   meč se bojte, in mač na vas napeljem, govori gospod gospod.
Ezek.11.9   in izpeljal vas bom iz njih, in predati vas v roke tujcev, in sodil bodem na vas sodbe.
Ezek.11.10  od meča boste padli; na područji izraelovo sodim vas; in spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.11.11  ta vam se ne bode v kotel, in vi ne boste v njem meso; na područji izraelovo bodem vas sodil.
Ezek.11.12  in spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.11.13  in zgodí se, ko sem prerokoval, in pelatja, sin benajav, umrl je; in padl sem na obličje svoje, in vičem z močnim glasom, in rekel sem: o gospod, gospod! praviš ti za konec resnice izraela?
Ezek.11.14  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.11.15  sinu človečji, bratje tvoji, tvoji bratje, tvoji bratje, in vse ljudstvo tvoje, in ves dom izraelov, kterim so rečili stanovniki jeruzalemske: daleč se od gospoda, nam je dana zemlja v posjed.
Ezek.11.16  zato reci: tako govori gospod gospod: ker sem jih odpeljal v narode, in razpr jih sem po vseh krajih, in jaz jim bodem malo svetišče po krajih, k kterim so prišli.
Ezek.11.17  zato reci: tako govori gospod gospod: in priberem jih iz narodov, in rešim jih iz kraja, v kterih ste se razpeljali, in dam jim deželo izraelovu.
Ezek.11.18  in pridejo tam, in odnesó iz nje vse grozote njene in vse opačine njene.
Ezek.11.19  in dal jim bom drugo srce, in novo duha bodem dati v njih; in izvlečem iz njih meso srce kamenjo, in dam jim srce mesno;
Ezek.11.20  da hodijo po zapovedih mojim in hranijo postave moje, in delajo je; in oni bodo moj ljudstvo, in jaz jim bodem za boga.
Ezek.11.21  ali k srcem krivičnih in krivičnih njih hoda hodijo, njih paze na njih glave dajem, govori gospod gospod.
Ezek.11.22  in kerubini izdignijo krila svoje, in kolesa po njih; in slava boga izraelova je nad njimi.
Ezek.11.23  in slava gospodova izide iz sredi grada, in stopi na gori, ki je na jug od mesta.
Ezek.11.24  in duh me povznese, in odpelje me v viđenji v viđenji v viđenji v duhu božjem; in odšel se je viđenja, katero sem videl.
Ezek.11.25  in povedal sem izgnancem vse, kar mi je gospod pokazal.
Ezek.12.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.12.2   sin človečji, ti prebivaš sredi vekomaj, kteri imajo oči, da gledajo, in ne vidijo, in ušesa imajo, da slišijo, in ne slišijo, ker so rod greh.
Ezek.12.3   in ti, sine človečji, izpolni sebi več izgnaničnega, in vzemi se dan pred njimi, in vzemi naj se iz svojega mesta na drugo, pred njih očí, da bodejo videli, da so rod greh.
Ezek.12.4   in iznesi posuje svoje, kakor več polnjo, za dan pred njih očí; in ti izidi večer, kakor izide v izgnanstvo.
Ezek.12.5   pred njimi prokopaj za zid, in izidi po njem.
Ezek.12.6   pred njih vzemi na ramena, in potegni izidi; skrivaj obličje svoje, da ne vidiš zemlje, ker te sem postavil za čudo domu izraelovu.
Ezek.12.7   in delal sem tako po vsem, kar mi je zapovedal, in izpeljal sem več kakor vekomaj v dan; in večer sem prekopal za sebe zid, in skril sem izšel, in položil sem ga na plečih pred njih obličje.
Ezek.12.8   in za jutro dođe mi riječ gospodovo, govoreč:
Ezek.12.9   sin človečji, ne reče li ti dom izraelov, hišo greh: kaj delaš ti?
Ezek.12.10  reci jim: tako govori gospod gospod: to je delo, kar je knez v jeruzalemu, in vsemu domu izraelovu, kteri je sredi njih.
Ezek.12.11  reci: jaz sem znamenja v njem; kakor sem storil, tako jim se bo zgodilo; v izgnanstvo in v izgnanstvo bodo šli.
Ezek.12.12  in poglavarja, kteri je sredi njih, na pleci vzeme na plečje svoje, in izide; za zid bode prokopal, da ga izpeljajo; obličje svoje bode pokril, da se ne vidi na očem svojem zemljo.
Ezek.12.13  in mrežo bom mrežo svojo na njem, in zgrabljeno se bo v moči svoji; in pripeljal ga bom v babilon, v zemljo kaldejsko, ali ga ne vidi, in tam bo umrl.
Ezek.12.14  in vse, kteri so okolo njega, za pomočnika njegovega, in vse sovražnike njegove razsičem na vsako veter, in iztegnem meč za njimi.
Ezek.12.15  in poznajo, da sem jaz gospod, kedar jih bom razpr po naročah, in razkaisel jih po zemlih krajih.
Ezek.12.16  ali ostanem od njih moža število od meča in od gladi in od smrti, da bi oznanili vse njih krivice sredi poganov, k kterim so prišli; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.12.17  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.12.18  sin človečji, jedi kruh svoj v žalosti, in napij vode z vačem in žalostijo.
Ezek.12.19  in reci ljudstvu zemlje: ovako govori gospod gospod na prebivališčih jeruzalemske v deželi izraelskej: kruhove svoje bodo jedili v žalosti, in vode svoje bodo pijali s sramoto, da se bode zemlja njena razdelena za voljo krivičnosti vseh, kteri so prebivali v njem.
Ezek.12.20  in gradovi, kteri so prebivali v prebivališče, opustošena bode zemlja; in spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.12.21  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.12.22  sin človečji, kaj vam je ta priliko v zemlji izraelovega, govoreč: dnevi so daleč, in vsa viđenja izgine?
Ezek.12.23  zato jim reci: tako govori gospod gospod: odvračam te priliko, in ne bodo več govorili to priliko v izraelu; ker reči jim: približilo se je dnevi, in beseda vsega viđenja.
Ezek.12.24  ker nič ne bode več lažljivo viđenja in lažljivega učitelja v sredi izraelovih.
Ezek.12.25  ker jaz, gospod, govorim; besedo mojo govorim, in storil bodem, da se ne prestane več; kajti v dnevih vaših, dome pregreh, govorim besedo, in izpolnjujem, govori gospod gospod.
Ezek.12.26  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.12.27  sine človečji! glej, sinovi izraelovi govoré: viđenja, katero ta vidi, je za veliko dnî, in za časa daleč on prorokuje.
Ezek.12.28  zato jim reci: tako govori gospod gospod: ne ostanejo več ni vse besede moje; kar bom govoril, govorim, govori gospod gospod.
Ezek.13.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.13.2   sin človečji, prorokuj na proroke izraelove, in prorokuj, in reci jim: poslušajte besedo gospodovo.
Ezek.13.3   tako govori gospod gospod: gorjé prerokovanjem, kteri so po srcu svojem, in ničesar ne vidijo!
Ezek.13.4   tvoji preroki, izrael, kakor ribe v puščavi.
Ezek.13.5   ne ste došli na podloge, ne zgrabijo stada zoper izraelovega dom, da bi se postavili v noči v dan gospodovo.
Ezek.13.6   gledajoč laž in zvijačo lažljivo, govoreč: gospod govori, in gospod jih ni poslal; in začnó se prepraviti besedo.
Ezek.13.7   ne vidite, da gledajo lažno, in lažljivega vračanja ste govorili.
Ezek.13.8   zato ovako govori gospod gospod: za to, da govorite lažno in gledate lažno, glej, glej, jaz sem proti vam, govori gospod gospod.
Ezek.13.9   in ruka moja bode proti nebesih, kateri gledajo krivico in preklinjajo lažno; v postave ljudstva mojega niso biti, in v pisanji doma izraelova ne bodo zapisani, in v deželo izraelovu ne vnidejo, in spoznate, da jaz sem gospod gospod.
Ezek.13.10  za to, da so ljudstvo moje zabludili, govoreč: mir! " in nič mira, in on je zbudil zid, in oni ga zgrabijo, da bi ne padl.
Ezek.13.11  reci tistim, kteri se morjajo, da bi padlo, in dostane potop potopljenja, in kamenje kamenja, da bi padlo.
Ezek.13.12  in glej, ko je zidlo zid, ne bi li vam rekel: kje je plaška, po kterem ste ga mazali?
Ezek.13.13  za to, tako govori gospod gospod: v ječem svojem izpolnjujem žalostno veter v gnjevi svojem, in v ječem svojem, in kamenje kamenja v srci svojem, da jih izpolnjujem.
Ezek.13.14  in razorim zid, kterega ste izpolnili, in padem, in položim ga na zemljo; in odkrita se osnove njegovo, in padó, in pokončite se med obličjem; in spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.13.15  tako bodem izpolnil gnjev svoj na zidu in na tistih, kteri so ga obličili, in govorim vam: nič je zid, in tisti, kteri so ga sudili,
Ezek.13.16  izraelske prerokovi, kteri so prerokovali v jeruzalemu in vidijo za njim mir, in ni mira, govori gospod gospod.
Ezek.13.17  in ti, sine človečji, obrati obličje svoje na žene naroda svojega, ktere prorokujo iz srca svojega, in prorokuj zoper nje.
Ezek.13.18  in reci: tako govori gospod gospod: gorjé tistih, kteri šivajo lakove po vseh ročinah roke, in delajo zapelje na glavo vsakega kraja, da boste odločili duše mojo ljudstva, in hočete duše mojo duše?
Ezek.13.19  in onečiščili me ste pri mojem ljudstvu za meč ječmeno in za kuške kruha, da pogubite duše, ktere se ne morejo umreti, in delate duše, katerih ne boste mogli živeti, ko govorite ljudstvu, kteri sluša zvijačo.
Ezek.13.20  za to, tako govori gospod gospod: glej, jaz sem proti vašim glaviščih, v kterih ste se vsadili duše; in raztrčem jih iz roke svoje, in odpuščam duše, katerih vi odvračate, da se zapuščate.
Ezek.13.21  in raztrčem plašče vaše, in rešil bom ljudstvo moje iz roke vaše, in ne bodo več v roke vaše, in spoznat boste, da sem jaz gospod.
Ezek.13.22  za to, da ste nepravično prevrnili srce pravičnega, ko sem jaz ne odvračal, in pomagali ste roke krivičnega, da se ne odvrne od hudobnih puta svojega, da bi ga živel.
Ezek.13.23  za to se ne boste več videli, in vračanja ne boste se učili, in izpeljal bom ljudstvo moje iz roke vaše, in poznat boste, da sem jaz gospod.
Ezek.14.1   in pride k meni neki možjé iz starešin izraelovih, in sedó pred menoj.
Ezek.14.2   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.14.3   sine človečji, ti možjé so postavili sovražstvo svoje v srci svojimi, in položili so pred obličja svojih krivice pred obličjem svojimi; hoda bi se, da bi jim odgovoril?
Ezek.14.4   zato jim govori in reci jim: tako govori gospod gospod: vsak človek iz doma izraelova, kteri bi položil krivičnosti svoje v srcu svojem, in položí pred obličjem svojem krivičnost svojo, in pride k proroku, jaz, gospod, bodem odgovorjal z njim po delih svojih krivičnih,
Ezek.14.5   da vnimam izraelovega dom po srcu svojem, ker so se oddalečili od mene v svojim idolih.
Ezek.14.6   zato reci domu izraelovu: tako govori gospod gospod: obratite se, in odvrnite se od delov svojih, in odvrnite obličje svoje od vseh svojih krivičnih.
Ezek.14.7   kajti vsak človek iz doma izraelova, in iz tujcev, kteri so prebivali v izraelu, kteri se odstopi od mene, in položí idočine svoje v srcu svojem, in položí pred obličjem svojim popravljenje krivičnosti svoje pred obličjem svojim, in pride k proroku, da ga popita za me, jaz gospod, bodem mu odgovoril.
Ezek.14.8   in obračal bodem obličje svoje zoper tega človeka, in postavit ga bodem za zapuščenje in za sramoto, in iztrebil ga bom iz sredi naroda svojega; in spoznat boste, da sem jaz gospod.
Ezek.14.9   in če prerok zabludi in govori, to sem jaz, gospod, zapustil tega preroka, in iztegnem roko svojo zoper njega, in iztrebil ga bom iz sredi naroda svojega izraela.
Ezek.14.10  in ponesó krivico svojo, kakor krivico tega, ki ga vprašajo, tako bode tudi krivičnost preroka.
Ezek.14.11  da se ne izpolni več dom izraelov od mene, in da se ne oskverniajo več v vseh pregreh svojih, in da bi bili moj ljudstvo, in jaz jim bodem za boga, govori gospod gospod.
Ezek.14.12  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.14.13  sinu človečji, ako se zemlja zgreši zoper mene, da se pregreši krivico, in iztegnem na njo roko svojo, in razbijo ga kruha kruha, in pošlu na njo hladu, in pogubim z njo ljudî in skot.
Ezek.14.14  in če bi bili v njej tisti tri moža: noa, daniel in job, sami bodo po pravici svojem spasili, govori gospod gospod.
Ezek.14.15  če bi tudi zle zvijerje pripeljal na zemljo, da ga izpolnjujem, in stane razpustošilo, in nihče se ne bi prošla pred zveri,
Ezek.14.16  in ti tri moža v njej, živim jaz, govori gospod gospod, da se ne bodejo spasili tudi sinovi ali kćeri; samo oni sami bodejo zveličali, in zemlja se bode postala pogubljeno.
Ezek.14.17  ali ako bi imel meč na tu zemljo, in rečem: meč je prošlo po zemlji, in iztrebi z njo človeka in skot,
Ezek.14.18  in tri moža, kteri so bili sredi nje, živim jaz, govori gospod gospod, da se ne bodejo izpeljali ni sina, ni kćeri; samo sami bodejo zveličali.
Ezek.14.19  ali ako pošljam smrt na tu zemljo, in izlijem jeze svoje na njo v krvi, da iztrebim z njo ljudî in skot,
Ezek.14.20  in noa, in daniel, in job, živi v njem, živim jaz, govori gospod gospod, da ne ostanejo ni sinovi, ni kćeri; sami v pravici svojem reši duše svoje.
Ezek.14.21  kajti tako govori gospod gospod: kdorkoli tudi četiri hudobnih sovražnikov mojih, meč in glad, in zveri, in smrt, da iztrebim na njo človeka in skot.
Ezek.14.22  in glej, ostanejo v njej, kteri bodejo izpelili, sinovi in kćeri; glej, oni bodo izšli k vam, in vidite, da boste videli njih putove in dela svoja, in povrnete se za voljo hudega, katero sem pripeljal na jeruzalem, vse to, kar sem pripeljal na nju.
Ezek.14.23  in opominjajo vas, ko boste videli njih putove in njih dela; in spoznate, da sem nič storila vse, kar sem v njem storil, govori gospod gospod.
Ezek.15.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.15.2   " in ti, sine človečji, kakošno bode drevo vinograda od vseh drev, ko je med drevami v lahu?
Ezek.15.3   vzemó li od nje drevo, da bi izpolnjevala za delo? če bi imel od nje lačilo, da bi na njem povesili vsakega več?
Ezek.15.4   glej, ga je dal ognjem, da bi se razpalili; od nje je ogledel ogenj, in izpolnjeval je, da bi se dogodilo za delo?
Ezek.15.5   glej, ko je bil več, nič ni bilo za delo; če bi bil, da bi ga tudi oganj razpalil, da bi bil več za delo?
Ezek.15.6   za to naj rečim: tako govori gospod gospod: kakor je drevo vinograda v lakovih drevih, katero sem dal ognjem na potrebo, tako bom dal prebivališče jeruzalemske.
Ezek.15.7   in položil bom obličje svoje zoper njih; iz ognja bodo izšli, in oganj jih bode požer; in spoznat boste, da sem jaz gospod, kedar obrnem obličje svoje zoper njih.
Ezek.15.8   in spustím zemljo za pustošnost, za to, da so pregrešili krivice, govori gospod gospod.
Ezek.16.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.16.2   sin človečji, priznaj jeruzalemu njih krivice,
Ezek.16.3   in reci: tako govori gospod gospod jeruzalemu: koren tvoj in rod tvoj je iz zemlje kanaanske; oče tvoj je amorej, in mati tvoja hetita.
Ezek.16.4   in za tvojo rodom, v dan, ko si rodila, ne spletó sobe svoje, in v vodi si se nič ne opečala, in s solem si ne popravljeno.
Ezek.16.5   nihče se ti ne zgodilo oko, da bi ti izpolnil vsakega od tega, da bi ti pogodilo; in položil si se na polj, za stražnost duše tvoje v dan, v katerem si bil rodila.
Ezek.16.6   in ko sem prišel k tebi, videl sem te prevaljeno v krvi svojem; in rekel sem ti: življenje od krvi tvojega.
Ezek.16.7   razmnožila te sem kakor polje na polji, in pomnožila si se, in poveličala si se, in prišla si se, in prišla si se, in prišla se je volje tvoje; a ti si bila gola in gola.
Ezek.16.8   in ko sem prešlo po tebi, in videl sem te, in glej, čas ti je čas žalovanja; in prelomil sem krila svoje na te, in pokrila sem sramoto svojo; in prisegel sem ti, in prišla sem v zaveze s teboj, govori gospod gospod, in ti si bil moj.
Ezek.16.9   in okupil sem te v vode, in izpolnila sem kri tvojo od tebe, in pomazal sem te z olijem.
Ezek.16.10  in oblekel sem te v pestrih oblačih, in prepeval te sem z ljubičastim, in obudil sem te z vissonom, in obličim te oblačilom.
Ezek.16.11  in naredil sem te vekomaj, in položil sem roke na roke tvoje, in časlo na vrat tvojo.
Ezek.16.12  in dal sem oblačilo na noze tvoje, in obleke na uših, in venčan venec na glavo na glavi tvojem.
Ezek.16.13  in oblečil si se z zlatom in srebrom, in obleke tvoje seno, in pelje, in pšenice, najbolje najbolje, in olivo, in med medom; in postal si se več več.
Ezek.16.14  in izšel je ime tvoje sredi poganov po kraji tvojem, ker je bila posvetena v kraji, katero sem bil postavila na tebe, govori gospod gospod.
Ezek.16.15  ali si se načinila po kraji svojem, in hodila si se v imenu tvojem, in izlila si se kurbstvo svoje na vsakega, kteri je prešlo, da bi bila.
Ezek.16.16  in vzela si iz obleke svoje, in delala si za sebe višne stvari, in hodila si s njimi, da se ne bode zgodilo, in nič ne bode zgodilo.
Ezek.16.17  in vzel si časnice svoje od mojega zlata in srebra mojo, ktere sem ti dal, in napravila si moža moža, in hodila si s njimi.
Ezek.16.18  in vzel si obleke svoje obleke, in oblečeš jih, in položil si pred njimi olja moja in kadilo moje.
Ezek.16.19  in kruh moj, ktere ti sem dal, najbolj brašno, in olivo in med, katero sem te požel, in položil si jih pred obličjem, v ugodan miris. in zgodí se, govori gospod gospod.
Ezek.16.20  in vzel si sinove svoje in žene svoje, ktere si jih rodil, in jim si jim zaklal za potrebo; ali malo je bila sovražnica tvoja?
Ezek.16.21  da si zakolel otroke svoje, in dal si jih, da bi jih izpolnjevala?
Ezek.16.22  in po vseh razpusti svojih in bludočnosti svoje ne si spomenala dnî mladosti svoje, ko si bila gola in gola, in hodila si v krvi svojem.
Ezek.16.23  in za vse hudobnosti tvoje, govori gospod gospod.
Ezek.16.24  ti si sedel sebi postelje bludnička, in napravil si sebi visoko po vsej ulicah.
Ezek.16.25  na vsakem poglavarji si si zgradil razpuščenje svoje, in naredil si slavo svoje, in naredil si noge svoje vsakemu, kteri je prešlo, in pomnožila si bludočnost svojo.
Ezek.16.26  in sovražila si se z egiptci, sovražniki tvoji, najvišji, in hodila si sovražstvo svoje, da bi me razdražili.
Ezek.16.27  in glej, prostropil sem na tebe roko svojo, in odvrgel sem postavo tvoje, in predal te bodem v življenje sovražnikov tvojih, kćeri filistejskih, kateri so se izgnali od tvoje krivice.
Ezek.16.28  in sovražila si se z kraljimi asirijskami, in nismo se nasitili; sovračal si se, in nič se ne napolnil.
Ezek.16.29  in umnožila si zaveze svoje do kraja kaldejskega kaldejskega, ali ti se tudi ne nasitiš.
Ezek.16.30  kako je moč tvoja, govori gospod gospod, da delaš vse to, dela žene bludničke.
Ezek.16.31  ko si zbudil hudobnje svoje na vsakem putu ulice, in delala si prebivališče tvoje po vsakem ulicu, ali si ne bila kakor bludnica, ker si razložil zaplata.
Ezek.16.32  da si žena preljubnica, ktera se sprejema od svojega moža najbolje.
Ezek.16.33  vsem sovračim dajo zaplata, a ti si dal darú vsem ljubeznim svojem, in nosiš jih, da pridejo k tebi iz vseh kraja v kurbarji svojem.
Ezek.16.34  in postalo se je v tebi med ženami v bludočnosti svojem, in s teboj so hodili sovražstvo; ker ti daješ zaplata, ali ti ne daješ zaplata; tako se je v tebi izpolnjevala.
Ezek.16.35  za to, bludnica, poslušaj besedo gospodovo.
Ezek.16.36  ovako govori gospod gospod: za to, da si izlila meč svoj, in pokrila se je sramota tvoja v bludočnosti svojem, s svojimi liubovnikami, in za vse krivice tvojo, in v krvi otrokov svojih, ktere si jim dal,
Ezek.16.37  za to glej, jaz bodem zbiral vse kovarnike svoje, s katerim si se povrnila, in vse, katerega si ljubil, in vse, katerim si ljubil; in pripeljal jih bodem zoper tebe z vso stranom, in otkril bodem sramoto tvojo k njima, da vidijo vse sramotu tvojo.
Ezek.16.38  in osramotim te za sodbe preljubnika in prolivajočega krvi, in položil te bodem v krvi jeze in žalosti.
Ezek.16.39  in predam te v roke njih, in razgrabijo sovražstvo tvoje, in razočejo oblačilo tvoje, in odločili te bodo oblačila tvoje, in vzemó vekomaj tvoje, in odpuščajo te golo in golo.
Ezek.16.40  in pripeljejo zoper tebe ljudstvo, in kamenili te bodo kamenjem, in pogubijo te z mečem svojimi.
Ezek.16.41  in sodili bodo hiše svoje ognjem, in izpolnjevali bodo v tebi pred mnogimi ženami; in odvrnil bodem te od kurvnosti svoje, in ne daješ več naplata.
Ezek.16.42  in čakal bodem gnjev svoj na tebe, in razpušila se bode žalost moja od tebe; in počival se bodem, in ne bodem se več zabranil.
Ezek.16.43  za to, da si ne spominjal dnî mladosti svoje, in v vsem tem si me ožalosti, glej, tudi jaz na glavo tvoje dajem na glavo, govori gospod gospod, da ne boš tako delal krivico po vseh greh tvojih.
Ezek.16.44  glej, vsak priliko govori zoper tebe priliko, govoreč: kakor mati, tako tudi hčina.
Ezek.16.45  ti si hčina matere svojega, ktera je odvrnila moža svojega in otrokov svojih, in si sestra svojih sestre, kateri so odpuščali moža svojih in otrok svojih. mati vaša je hetita, in oče vaš amorej.
Ezek.16.46  a stara sestra tvoja je samarija; ta je prebivala po levo tvojej, in sestra tvoja mladosti, ktera prebiva po desnej strani tvoji, sodoma in kćeri njene.
Ezek.16.47  ti pa nisi hodil po njih putih, in ne delala si po njih greh; malo več si jih delala po vseh potih tvojih.
Ezek.16.48  živim jaz, govori gospod gospod, da se ne bo sodila sestra tvoja sodoma, ta in jej kćeri, kakor si storil ti in kćeri tvoji.
Ezek.16.49  glej, to je krivičnost sodomove, sestre svoje: prevzetnost, v močnosti kruha, in v obilnosti kruha, to je imel tudi hišo njeno, in roko ubogih in ubogih ne podpira.
Ezek.16.50  in vzdignili so se, in storili so krivice pred menoj; in odpeljal sem jih, kakor sem videl.
Ezek.16.51  in samarija ne je zagredil polovinje grehov tvojih; in umnožila si krivice tvoje boljši od njih, in pravila si sester svoje v vseh grehovih svojih, katere si delala.
Ezek.16.52  tudi ti nosiš sramotu svojo, katero si postala svoje sester, za voljo greh tvojih, katera si bil zasramila za njih; oni so pravični za seboj; tudi ti se sramoti, in vzemi sramotu svojo, ker si pravila sestre tvoje.
Ezek.16.53  in odvrnil bodem njih sovražnikov, sodomovo sodomovo in hčere njene, in sovračilo samarijsko in hčere njene, in sovražnikov tvojih sredi njih,
Ezek.16.54  da bi nosila sramotu svoje, in sramoti se za vse, kar si storil, ko si se zasramila.
Ezek.16.55  in sestra tvoja sodoma in kćeri njene se bodo vratili, kakor so bili početka; in samarija in kćeri njene se bodo vratili, kakor so bili početka; in ti in hčere tvoji se boste vrnili od početka svojih.
Ezek.16.56  ali ne je bila sodoma sestra tvoja oznanjeno v ustih tvojih v dnéh svetosti tvoje?
Ezek.16.57  dokler se ne otkrila krivico tvoja, kakor je sedaj za sramotu hlapcev sirijske in vseh, kteri so okolo njega, kraljice filistejskih, kateri te zasramajo po vso strani.
Ezek.16.58  krivice tvoje in krivice tvoje boš nosila, govori gospod gospod.
Ezek.16.59  kajti tako govori gospod gospod: in storil bodem s teboj, kakor si delal, ker si naredil zaveze, sramoti zaveze.
Ezek.16.60  ali spomenim se zaveze svoje s teboj v dnéh mladosti svoje, in postavim s teboj večno zavezo.
Ezek.16.61  in spomeneš se sodbe svoje, in osramotil se boš, ko si vzel sestre svoje, starejšine tvoje z menoj, in dajem ti za žene, ali ne iz zaveze tvoje.
Ezek.16.62  in jaz bom postavil zaveze svoje s teboj, in spoznaš, da sem jaz gospod.
Ezek.16.63  da se spomeneš in zasramiš, in ne bi bil več otvorila usta tvojega pred sramoto tvojo, ko ti bodem napravil vse, kar si storila, govori gospod gospod.
Ezek.17.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.17.2   sine človečji, povedaj pogovorku, in povedaj priliko domu izraelovu.
Ezek.17.3   in reci: tako govori gospod gospod: velika orel, velikih krilih in dolžnih kričev, napolnjenega vrga, napolnil se je v livan, in vzel je cedra cedra.
Ezek.17.4   oslobodil je končine njegovo, in odnese ga v zemljo kanaansko, in položil ga v grad kreposti.
Ezek.17.5   in vzel je od semena zemlje, in položi ga na polne polje, in položil ga je na veliku vodi.
Ezek.17.6   in izpolnjevala se je, in zgodilo se je v vinograd, ktera je bila najkrata, da bi rešila vrbe njene na njo, in koreni njene so pod njo; in zgodí se v vinogradnik, in napravil je ročine, in raširi.
Ezek.17.7   in bil je drugega velik orel, velike krila in veliko kričev; in glej, tisto vinograd se je vrnil k njemu, in vrbe svoje k njemu, in pošlje vrbe svoje k njemu, da ga poče, da bi ga napolnil;
Ezek.17.8   v dobrem polju, na obilnih vodah, je postala, da bi storil zelje, in dajal sad, da bi bilo v veliku vinogradu.
Ezek.17.9   reci: tako govori gospod gospod: spodobno li bode? ne bode li korenina njeno, da ne bode korenilo njegovo, in da se izseče sad, in izsušilo se bode vse ročne roke, in ne v mnogim roku, ne v mnogem ljudstvu, da ga izpelja iz korenja.
Ezek.17.10  in glej, pošila se je, da se ne bode uspeval? ne bo li se izsušilo, ko ga dotakne veter, izsušila se bode?
Ezek.17.11  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.17.12  reci domu grehovu: ne veste, kaj to je to? reci: glej, prišel je kralj babilonski v jeruzalem, in vzeme kralja njegovega in starešine, in odpeljal jih je k sebi v babilon.
Ezek.17.13  in vzel je iz roda kraljestva, in naredil je z njim zaveze, in obljubil ga je, in ponesel je poglavarje zemlje.
Ezek.17.14  da bi kraljestvo bila slabo, da se ne vstane, da bi se držali zaveze, da bi se držal.
Ezek.17.15  ali se odstopi od njega, in pošlje glasnike svoje v egipat, da mu dajo konje in mnogo ljudstva; bodejo li pravili? če bi se rastopil, kdor to dela? ali preganjajoč zaveze, bodi li zveličal?
Ezek.17.16  živim jaz, govori gospod gospod, da ne bo v mestu kralja, ki ga je postavil kraljem, kteri ga je postavil kraljestvo, katerega kraljestvo je uničil, in katero je naredil zaveze svoje, s njim bode umrl sredi babilona.
Ezek.17.17  in nič z velikim močjó in mnogo ljudstva zoper njega faraon ne bode napravil vojsko, ko se bodo zgrabili in postavili valovi, da bi pogubili mnogih ljudî.
Ezek.17.18  povrnil je zaklel, da je prevrnil zavezo, in glej, dal je roko svojo, in vse to je storil; ne bo se rešil.
Ezek.17.19  zatorej ovako govori gospod gospod: kakor jaz živim, zavoljo zaveze svoje, ktero je naredil, in zavezo svojo, ktero je naredil, bodem položil na glavo njegovo.
Ezek.17.20  in iztegnem na njem mrežo svojo, in mrežilo se bode v obleku njegovem.
Ezek.17.21  in v vseh vojskih njegovih popadajo od meča; in ostal se bo na vse vetrove; in spoznajte, da sem jaz, gospod, govoril.
Ezek.17.22  tako govori gospod gospod: in jaz bom vzel od najvišjega cedra najvišega cedra, in zasadim, in posadim na visoko in visoko gori.
Ezek.17.23  na visočem gori izraelovega zasadim, in bode izpeljal veter, in prinesó sad, in stane veliko cedrovo; in postanejo pod njim vse ptice in vse ptice; pod senom njenih bodejo odpočivali.
Ezek.17.24  in spoznat bodo vsi njivi polje, da sem jaz gospod, ki ponižam visoko drevo in povzdigoval zeleno drevo, in razsudil je drevo suho; jaz, gospod, sem povedal in storil.
Ezek.18.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.18.2   kaj boste vi postali to priliko v deželi izraelovih, govoreč: očetje jedli drugine, in sinovi otročali so zubi?
Ezek.18.3   živim jaz, govori gospod gospod, da se ne bode več govorila ta priliko v izraelu.
Ezek.18.4   glej, vsi duše so moje; kakor duša očeta, tako tudi duša sina; duša, ktera greši, umrí.
Ezek.18.5   a kdor je pravičen, in pravi pravico in pravico,
Ezek.18.6   ne jede po górah, in ne vzdigne očí svoje k idolima doma izraelova, in ne oskvrni žene bližnjega svojega, in ne približuje se k ženu, ko je imel nečistoč,
Ezek.18.7   in nihče ne prepada človeka, dajal mu je zalog pobožnika, ne zagrabi, dajal bo kruh svoj gladnimu, in golo obleče golo;
Ezek.18.8   ne daje na likhvu, in krivičnega ne vzeme; od krivičnosti odvrača roko svojo, pravico pravičnega deluje zoper človeka in drugega,
Ezek.18.9   po zapovedih mojih hodi in hranijo pravice moje, da je delal pravičen, on je pravičen, bode živel, govori gospod gospod.
Ezek.18.10  a če rodiš sina nedužnega, kteri izlija krvi, in deluje krivice;
Ezek.18.11  ko je nič ni storil, nego tudi na gore jedel, in oskvrnjuje ženo bližnjega svojega,
Ezek.18.12  ponižuje siromašo in siromašo, razgrabi grabo, ne predá zalog, naseče oči k idolima, delal je krivico,
Ezek.18.13  pripravlja krivičnega, in vzeme premnožilo, bode li živel? ne bo živel. vse te grehe on je storil, nepremenit se bode; krvi njegovo na njem bode.
Ezek.18.14  a glej, če se rodi sin, kteri vidi vse grehe očeta svojega, ktere je storil, in se vidi, in ne delal po tem,
Ezek.18.15  ne jedi na gore, in oči svoje ne poklada na idočine doma izraelova, ne oskvrni žene bližnjega svojega,
Ezek.18.16  ne oslobodi človeka, ne zgrabi zalog, ne grabi grabo, dal svoj kruh gladnimu, in obleče golo obleko,
Ezek.18.17  odvrača roko svojo od krivice, ne vzeme usube in ničesú, delal je pravico in hodi po mojim ustavah; ne bo umrl za krivico očeta svojega, nego bode živel.
Ezek.18.18  njegov je pa oče njegov, ko je zapretil sramoto, razgrabil je, in delal je krivico sredi naroda svojega, da bode umrl za voljo krivičnosti svoje.
Ezek.18.19  ali pravite: za kaj se sin ne zgrabi krivice očeta? ker sin je storil dobro in pravico; vrnil je vse naredbe moje, in je storil; živel bo živel.
Ezek.18.20  duša, ktera greši, umre; sin ne bo nosil krivičnosti očeta, in oče ne bo nosil krivičnosti sina svojega; pravičnost pravičnega bo na njem, in krivičnost krivičnega bo na njem.
Ezek.18.21  če se pa krivični odvrne od vseh greh svojih, katere je storil, in hodi vse zapovedi moje in izpolnjuje pravico in pravico, nepremenno bode živel, ne bo umrl.
Ezek.18.22  vse krivice njegove, katera je storil, ne bo se spominjal; po pravici svojem, katero je storil, bodi živel.
Ezek.18.23  hodim li, da hočem krivičnega smrt, govori gospod gospod; ali da se odvrne od hudo svojega, in živi?
Ezek.18.24  če se pa pravični odvrne od pravice svoje in izpolnjuje krivico, vsak krivico, katero je storil krivični, bodi li živel? vsi pravice njegove, ktere je storil, ne bodo se spominjali; za voljo krivičnosti svoje, katero je postal, in za voljo greha, ktere se je zgrišil, v njih bode umrl.
Ezek.18.25  ali govorite: neprav je pot gospodov. poslušajte, dom izraelov! ali moja pot ni pravična? ali ne vaša pot ni pravična?
Ezek.18.26  ko se bo pravični odvrnil od pravice svoje, in delal se krivico, in za to umre, za voljo krivičnega, katero je storil, umre.
Ezek.18.27  in če se hudo odvrne od krivičnosti svoje, katero je storil, in delal je pravico in pravico, to bode hranil življenje svoje.
Ezek.18.28  ker se je odvrnil od vse krivičnosti svoje, katero je delal, nepremenno bode živel, ne bo umrl.
Ezek.18.29  pa rekó dom izraelov: neprav je pot gospodov. ali niso pravici moji pravični, dome izraelov? ali ne boste pravici vaše pravični?
Ezek.18.30  zatorej vas bom sodil vsak po svojim putovima, dome izraelov, govori gospod gospod. obratite se, in odvrnite se od vseh krivičnih svojih, in ne boste vam postali krivice.
Ezek.18.31  odvrnite od sebe vsi krivice svoje, v kterih ste se pregrešili, in delajte sebi novo srce in novo duha; kaj pa boste umrli, dom izraelov?
Ezek.18.32  ker ne hočem smrt umirajočega, govori gospod.
Ezek.19.1   ti pa vzemi pesni za poglavarje izraelovih.
Ezek.19.2   in reci: kaj je mati tvoja mladenec sredi lavih, bil je sredi lavih, razmnožil je mladeniče svoje sredi l'vov.
Ezek.19.3   in odstopi eden od mlačih svojih, pa je bil lav, in naučil se je, da razgrabi razgrabljenje; ljudje je jedel.
Ezek.19.4   in pogani so slišali zoper njega; v grobi svojem se je vzel, in odpeljali so ga v jake v zemljo egiptu.
Ezek.19.5   in videvši, da se odstopi, da je poginilo, da je poginilo, vzel je drugega od mlačih svojih, in postavil ga je lavo.
Ezek.19.6   prevrnil se je sredi l'vov, in zgodilo se je lav, in naučil je, da razgrabijo grobo, in jedel je ljudî.
Ezek.19.7   in postane njih mesta, in razori njih gradove; in zemlja in vse, kar je v njem, poginil je od zvuka hvala njegovega.
Ezek.19.8   pa so se postavili zoper njega narodi iz okoličnih kraja, in vrgli so na-nj mreže svoje, in prejel je v mrežu svojem.
Ezek.19.9   in položili so ga v ječo, in vsadili so ga k kralju babilonskomu; in vpeljali so ga v ječo, da se ne bi slišal glas njegov na gore izraelskim.
Ezek.19.10  mati tvoja je kakor vinograd zasadila, zasadila se v vodi; sad njegov je bila od mnogih vodâ.
Ezek.19.11  in imajo so močne širi na rodove vladajočim, in povzdignila se je visoko sredi vrstih, in videl je v veličastvu svojem v množih krastih svojih.
Ezek.19.12  ali se je razlomil v žalosti, in vržen se je na zemljo, in ozlobljen veter izsušilo plodove njegove; izpolnjevali so se, in izsušilo so se močne širi njene, ognjem je razpalil.
Ezek.19.13  in sedaj je zasadila v puščavi, v zemljo suho in suha.
Ezek.19.14  in izšel je oganj iz točče svoja, in popalilo je je, in ne je bilo v njej moč močnega, razlomljenje za prispodobu. plačje je, in pristane za plačilo.
Ezek.20.1   v sedmi leto, v petom mesem, na devetom mesem, pridejo možjé iz starešin izraelovih, da bi se vprašali gospoda, in sedeli so pred menoj.
Ezek.20.2   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.20.3   sine človečji, govori izraelovim starešinam, in reci jim: tako govori gospod gospod: hoste li, da bi me prosili? zhiv sem jaz, da vam ne bom odgovoril, govori gospod gospod.
Ezek.20.4   praviš li jih, praviš li, sin človečji? pričaj jim krivičnosti očetov svojih.
Ezek.20.5   in reci jim: tako govori gospod gospod: v dan, v kateri sem izvolil izraela, in postavil sem roko svojo za seme jakobovo, in spoznal sem se jim v zemlji egiptu, in povzdignil sem roko svojo, govoreč: jaz sem gospod, bog vaš.
Ezek.20.6   v tem dan sem povzdignil roko svojo, da jih bom izpeljal iz zemlje egipetske v zemljo, katero sem jim pripravil, v deželo, v katerem teče med lakom in medom, to je kraja od vseh kraja.
Ezek.20.7   in rekel sem jim: vržite vsak opačina očes svojih, in ne zaničite se z delami egipta; jaz sem gospod, bog vaš.
Ezek.20.8   ali so se odvrnili od mene, in niso hoteli poslušati mene; niso odvrnili opačine očes svojih, in niso odpustili idolih egiptu. tedaj sem rekel, da bi izlil gnjev svoj na njih, da izpolnjujem v njih jeze svoje sredi zemlje egipatske.
Ezek.20.9   ali delal sem za voljo imena svojega, da se ne oskvrnjuje pred pogani, v katerih so bili, pred katerimi sem se spoznal pred njimi, da jih izpelim iz zemlje egipatske.
Ezek.20.10  in izpeljal jih iz zemlje egipetske, in pripeljal jih v puščavo.
Ezek.20.11  in dal sem jim naredbe svoje, in oznanjal jim postave svoje, kar bi storil človek, da bo v njih živel.
Ezek.20.12  tudi sobote svoje jim sem dal, da bi bila znamenja između mene in njih, da bi spoznali, da sem jaz gospod, ki jih osvetim.
Ezek.20.13  ali so pravili zoper mene dom izraelov v puščavi, ali niso hodili po zapovedih mojim, in odvrgli so pravične moje, katere bo storil človek, da ostane v njih; in sobote moje so nečestili več. in jaz sem rekel, da bi izlil gnjev svoj na njih v puščavi, da jih pogubim.
Ezek.20.14  ali delal sem za voljo imena svojega, da se ne oskvrni pred pogani, pred katerimi jih je izpeljal.
Ezek.20.15  a jaz sem vzdignil roko svojo na njih v puščavi, da jih ne bom vpeljal v zemljo, katero sem jim dal, v deželo, v katerem teče med medom in medom, to je kraja od vseh kraja;
Ezek.20.16  za to, da so odvrgli postave moje, in niso hodili po zapovedih mojim, in oskvrnili so soboto moje; ker srce njih hodi za idolimi.
Ezek.20.17  ozdravil jih je oko moje, da jih ne pogubim; in nisem jih izpolnil v puščavi.
Ezek.20.18  in govoril sem otrokom svojem v puščavi: ne khodite po ustanovlenih očetov svojih, in pravičnih njih ne varujte in se ne oskvernite z idolimi svojimi.
Ezek.20.19  jaz sem gospod, bog vaš; po zapovedih mojih hodite, in postave moje držite in delajte je.
Ezek.20.20  in posvetite moje sobote, da bi bili znamenje između mene in vas, da spoznate, da sem jaz gospod, bog vaš.
Ezek.20.21  ali so se zoper mene prevrnili, in niso hodili po zapovedih mých, in pravičnosti moje niso držali, da bi jih izpolnjevali, katere bo storil človek, da ostane v njih; tudi soboto moje so oskvrnili. in jaz sem rekel, da izlijem na njih jeze svoje v puščavi, da bi izpolnjeval jeze svoje na njih v puščavi.
Ezek.20.22  ali delal sem za voljo imena svojega, da se ne oskvrni pred pogani, pred katerimi jih je izpeljal.
Ezek.20.23  in vzdignil sem roko svojo na njih v puščavi, da jih razpr po narodima in jih razpr po zemlih krajih,
Ezek.20.24  za to, da niso izpolnjevali postave moje, in odvrgli postave moje, in oskvrnili so soboto moje, in oči njih so za idolimi očetov.
Ezek.20.25  zato jim sem dal postave ne dobre, in postave, v katerih niso živé.
Ezek.20.26  in povrnil jih sem v svojim dastih, ko bi prošlo vsako, kteri razvrača moč, da bi jih pogubil.
Ezek.20.27  zato govori k domu izraelovu, sinu človečji, in reci jim: tako govori gospod gospod: tako me so razdražili očetje vaši, ko so se pregredili zoper mene.
Ezek.20.28  in pripeljal sem jih v zemljo, za katero sem podnial roko svojo, da jim dam; in ko so videli vse visoko brevu, in vsadnico drevo, in prinesó tam žrtve svoj, in položili so tam duhovnike svoje, in položili so tam duhovnike svoje, in položili so tam žalovanje svoje, in prinosili so tam palijanje svoje.
Ezek.20.29  in jaz jim sem rekel: kaj je to visoko, da boste vi šli? in nazvali so mu ime abama do današnjega dne.
Ezek.20.30  zato reci domu izraelovu: tako govori gospod gospod: delate li se v krivičnosti očetov svojih, in hočete se za njih gnusnostjo?
Ezek.20.31  in ko ste prinosili darove svoje v ohranih vaših darov, sami ste se oskvrnili s vsemi idolimi svojimi do današnjega dnî; ali jaz da vam odgovorim, dom izraelov? zhiv sem jaz, govori gospod gospod, da vam ne bodem odgovoril.
Ezek.20.32  in nič ne bode, kakor vi govorite: bodemo kakor pogani, kakor rodovi zemlje, da služimo drevo in kamenje.
Ezek.20.33  kakor živim jaz, govori gospod gospod, v močnom roku, in z močnim roko, in v žalostih žalosti bodem kraljestil nad vami.
Ezek.20.34  in izpeljal vas bom iz ljudstva, in pripeljem vas iz kraja, v kterih ste se razkropili, in z močnim roko in močnim roko in v izgnanji žalosti.
Ezek.20.35  in pripeljal vas bom v puščavo ljudstva, in tam bom prebival z vami obličjem pred obličjem.
Ezek.20.36  kakor sem se sodil z očetom vašim v puščavi zemlje egipetske, tako bom sodil vas, govori gospod gospod.
Ezek.20.37  in prepelim vas pod tojo, in vpeljem vas v času.
Ezek.20.38  in izpeljal bom iz vas krivičnih in krivičnih, ker jih bom izpeljal iz zemlje, v katerem prebivajo, in v zemljo izraelsko ne vnidejo; in spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.20.39  a vi, dom izraelov, tako govori gospod gospod: pojdite vsak za svoje stvari; in potem, če se ne poslušate mene, ne oskvrnite se več svetega svojega imena z darami vašimi in s idolimi svojimi.
Ezek.20.40  ker na svetem gori svojem, na visokom gori mojem, govori gospod gospod, tam mi bodo služili ves dom izraelski, ves kraja; tam bodem sprejlil, in tam bodem posečal darove svoje, in prvina vaših darú v vseh svetinjih vaših.
Ezek.20.41  v ugodan miris bodem vas sprejel, kedar vas bom izpeljal iz ljudstva in pripeljal vas iz kraja, v kterih ste se razkropili; in osvetivši se v vas pred glazami ljudstva.
Ezek.20.42  in poznat boste, da sem jaz gospod, kedar vas bom vpeljal v zemljo izraelsko, v zemljo, v ktero sem podnial roko svojo, da jej dam očetom vašim.
Ezek.20.43  in spominjali se boste tu putove svoje in vse dela svoja, s katerimi ste se oskvrnili; in sodili boste sami obličje svoje za voljo vseh hudobnih, katere ste storili.
Ezek.20.44  in spoznate, da sem jaz gospod, kedar bom storil s vami po imenu mojem, ne zgodí se po hudom vaših, in po delom vašim pogubljenim, dome izraelov, - govori gospod gospod.
Ezek.20.45  in dođe mi riječ jahvina, govoreč:
Ezek.20.46  sine človečji, obrati obličje svoje k iugu, in obrati se na iug, in prorokuj na lesu kraja negebu.
Ezek.20.47  in reci gorečemu lesu: poslušaj besedo gospodovo! tako govori gospod gospod: glej, jaz bom zapalil v tebi oganj, in požre v tebi vsako zeleno drevo in vsako suho drevo; ne bi se pogasla plamenena plamen, in popalit se v njem vse obličje od kraja do severa.
Ezek.20.48  in spoznajo vse meso, da sem jaz, gospod, razpalil; ne bi se ugasil.
Ezek.20.49  in rekel sem: ach, gospod, gospod! oni mi govoré: ne govori li to priliko?
Ezek.21.1   in dođe mi riječ jahvina, govoreč:
Ezek.21.2   sine človečji, obrati obličje svoje na jeruzalem, in obrati se na svetišče, in prorokuj proti zemlji izraelovemu.
Ezek.21.3   in reci zemlji izraelovemu: tako govori gospod gospod: glej, jaz sem proti tebi, in iztegnem meč svojo iz nobe njegove, in iztrebiti iz tebe krivičnega in krivičnega.
Ezek.21.4   za to, da bom iztrebil iz tebe krivičnega in krivičnega, to bode izšel meč moja iz nobe svoje proti vsej mesu, od kraja do severa.
Ezek.21.5   in vsak meso bode spoznal, da jaz, gospod, sem izpeljal meč svojo iz nobe svoje, in ne bode se več odvrnil.
Ezek.21.6   in ti, sine človečji, stesni se v pogubljenji stegna tvoje, in v bolezni stesni pred njih očí.
Ezek.21.7   in zgodí se, ko ti rekó: za kaj se ti stiskaš? ti reci: za voljo beseda, ker je prišel; in vsadilo se bode vse srce, in vse roke se bodo razdrgli, in vsadi vsako duh, in vsako duh, in vsi stóri se razsijajo. glej, prišel je, in zgodí se, govori gospod gospod.
Ezek.21.8   in dođe mi riječ jahvina, govoreč:
Ezek.21.9   ti, človek, prorokuj, in reci: tako govori gospod gospod: reci: meč, meč je razdražen in razdražen.
Ezek.21.10  izpolnjeval se bodem, da se gočilo, da bi se bližal, da bi se bril, da bi se razveselil? zasramoval se je moj otrok vsako drevo.
Ezek.21.11  a ti, gospod, bodi v srci svojem, in izpolnjeval je meč, in izpolnjeval je, da bi ga položil v roko pogubičega.
Ezek.21.12  reši se, in hudi, sinu človečji, ker to je postala zoper ljudstvo moje, zoper vse knezove izraelovega; popirajo se na meč zoper ljudstvo moje; zato kladi v roke svoje.
Ezek.21.13  izpolnjeval se bode; in kaj bi bilo, da se ne bode razločen? " - govori gospod gospod.
Ezek.21.14  in ti, sine človečji, prorokuj, in udari v roko roko; in potegni meč, ali tretji meč, meč ubijenega. ta je meč veličastega, ktera je bil veliko, da jih izpolni.
Ezek.21.15  da se razdraži srce njegovo, in da se množijo slabosti; v vseh bramah njih je postavljen meč za meč.
Ezek.21.16  potegni se, potegni se po desno in po levo, kjer bi se obličilo obličje tvoje.
Ezek.21.17  in jaz bodem udaril roke svoje v roko, in izpolnjujem jeze moje. jaz, gospod, sem govoril.
Ezek.21.18  in dođe mi riječ jahvina, govoreč:
Ezek.21.19  in ti, sine človečji, podaj sebi dve ulice, da vnidejo meč kralja babilonskega; od jedja kraja naj izidejo oba, in potegni roko svojo na početku poti mesta.
Ezek.21.20  potegni se na put, da bi prišel meč v ravna raba amonovih, in v judeji, v jeruzalemu, v sredi njega.
Ezek.21.21  ker kralj babilonski stoji na puščavi, na početku dvojih putih, da se ogleda vračevanje; izpolnjeval je stavice, vpije se v idolih, razglasil se je po desnici.
Ezek.21.22  jezik je postavljeno zoper jeruzalema, da postavljajo valovi, razpriti usta v boze, povzdigniti glas z kričem, da postavljajo valovi zoper vrata, postaviti valovi in postaviti valce.
Ezek.21.23  a to jim je kakor vračevanje, kovarstvo pred njimi; ali on se spominja krivičnosti, da bi se spomenili.
Ezek.21.24  za to, tako govori gospod gospod: za to, da boste spomenili krivice vaše, ko se oznanjajo krivičnosti vaše, da se boste videli grehe vaše v vseh sodiščih vaših, za to, ko ste se spomenili, izpolnjevali se boste.
Ezek.21.25  in ti, krivični, krivično knez izraelovo, katerega dan je prišel v času krivičnosti.
Ezek.21.26  tako govori gospod gospod: potegni meč, in potegni venec; to nič ne bode; ponižal se bode visoko, in povzdigoval se bode najvišega.
Ezek.21.27  vsak, kar je krivico, osramotil ga bom; tudi to ne bode, dokler ne pride ta, katerega je storil, in izdajal ga bodem.
Ezek.21.28  in ti, sine človečji, prorokuj, in reci: ovako govori gospod gospod za sinovi amonovi in za njih sramotu, in reci: meč, meč je razdravljen na zakoljenje, za pogubljenje, da se bližuje.
Ezek.21.29  za to, da te vidijo prazna viđenja, ko te učé lažno, da bi te predal na vrata nepravičnih krivičnih, katerih dan je prišel, v času krivičnosti končine.
Ezek.21.30  potegni se, ne potegni se; na mestu, na kterem si se rodil, v deželi svoje, bodem te sodil.
Ezek.21.31  in izlajal bodem na tebe gnjev svoj; v ognji jeze svoja bodem prekopil na te, in predal te bodem v roke človeških ljudî, kteri delajo pogubljenje.
Ezek.21.32  v ognjem bodeš jedel, kri tvoje bode na sredi zemlje; ne bodeš se spominjal, ker jaz, gospod, to sem povedal.
Ezek.22.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.22.2   in ti, sine človečji, hoćeš li soditi grad kri? in pokaži mu vse krivice njegove.
Ezek.22.3   in reci: tako govori gospod gospod: o mesto, ki izlija krvi sredi sebe, da pride njegov čas, in delajo pobožnosti zoper sebe, da se oskvrnjajo.
Ezek.22.4   po krvi svojem, katero si prolil, si se pregrešil, in v idolih tvojih, katere si delal, si se oskvrnil; in približal si se dnî tvojo, in prišlo si več let tvojega; zato te bom postavil za sramotu naročam, in sramoto vsem zemljama.
Ezek.22.5   tiste, kteri so blizu, in ti, kteri so daleč od tebe, zasmejajo se zoper tebe, ti, katerega ime je nečista, in veliko v greh.
Ezek.22.6   glej, knezovi izraelove so vsadili v tebi, da prolijo krvi.
Ezek.22.7   očeta in mater preklinjajo v tebi, in prihodnji v tebi krivično, sirota in vdova potiskovali v tebi.
Ezek.22.8   svetišče moje si zaničil, in soboto moje si oskvrnil.
Ezek.22.9   možjé razbojniki v tebi so, da bi prolivali krvi; in v tebi so jedli na górah, in krivice so delali sredi tebe.
Ezek.22.10  sramoto očeta skrivajo v tebi, in v nečistosti nečistosti so se ponižali v tebi.
Ezek.22.11  vsak hodi s ženom bližnjega svojega, in vsak se oskvrni sè sè svojimi ženom, in vsak za sestru svojo, hčer očeta svojega.
Ezek.22.12  darove sprejmó v tebi, da prolijo krvi; zaloga in krivičnost si sprejemal, in sè sramoto si končil krivico tvojo, a mene si zapomenil, govori gospod gospod.
Ezek.22.13  in glej, udarim roko svojo za krivičnost, katero si storil, in za voljo krvi tvoje, ki so se rodili sredi tebe.
Ezek.22.14  stoji li srce tvoje, da bodejo držali roke tvoje v dnéh, ko bom jaz v tebi delal? jaz, gospod, to sem povedal, in storil bodem.
Ezek.22.15  in razsičem te po narodima, in razseial te bom po krajih, in iztrebil bodem nečist tvoje iz tebe.
Ezek.22.16  in osramotil se bodem ti pred očima narodov, in spoznaš, da sem jaz gospod.
Ezek.22.17  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.22.18  sin človek, postal je za me hišo izraelovo; vsi so meč, železo, železo in olovo v sredi srebra.
Ezek.22.19  zato ovako govori gospod gospod: za to, da ste vsi ročeni, glej, za to bom jaz vas skupil v jeruzalemu.
Ezek.22.20  kakor se zbiraje srebro, in medi, in železo, in olovo, in olovo v peč, da se v njem ognjem zaplati, da bi se razkopali, tako bom vas skupil v gnjevi svojem in v ječem svojem, in slanjem vas, in izlim vas.
Ezek.22.21  in ogorčim se na vas v ognji jeze svoje, in boste se obličili v njem.
Ezek.22.22  kakor se izlija srebro v peči, tako se boste obličili sredi njega; in spoznate, da sem jaz, gospod, izlil jeze svoje na vas.
Ezek.22.23  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.22.24  sin človečji, reci jej: ti si zemljo, ktera se ne vrši, in nič ne pride v dan jeze.
Ezek.22.25  sovražniki njegovi so sredi njega, kakor lavič rykajoč, kteri razgrabijo grabo; požerjajo duše, primajo čast in čast, in pomnožili so vdove svoje sredi tebe.
Ezek.22.26  svećenički njegovi krivičajo postavo moje, in oskvrnili so svetišče moje, ne razločajo od svetega in nesveča, in ne delajo razločilo od nečistega in čistega, in oči svoje pokrivajo od sobote moje, in oskvrnil sem sredi njih.
Ezek.22.27  poglavarji njegovi so sredi nje kakor lopi, kteri grabijo grabo, da izlijo kri, da izpolnjujejo krivičnost.
Ezek.22.28  in preroki njegovi jih pregovarjajo, in padajo lažljivo preroke, govoreč: tako govori gospod gospod, in gospod ne govori.
Ezek.22.29  ljudstvo zemlje prepivajo krivico in grabijo grabo; siromahu in siromahu potisajo, a tujca se ne prevrača s sodbo.
Ezek.22.30  in iskal sem iz njih moža, kteri bi se zavranil, in postavil je pred menoj v pogubljenji v času zemlje, da ga ne pogubim; ali nisem našel.
Ezek.22.31  tako izlim na njih gnjev svoj, v ognji jeze svoje izpolnjujem, njih paze položil na njih glave, govori gospod gospod.
Ezek.23.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.23.2   sin človečji, bila je dva žene, žene jednih matere.
Ezek.23.3   in sovražnili so se v egiptu v mladosti svojem, v mladosti svojem so se sovražili; tam so se prelivali otroke svoje.
Ezek.23.4   imena njih je: ohola stara, in oholiba sestra njena; in bili so mi, in rodili so sinovi in kćeri; in imena njih: ohola je ohola, in jeruzalem oholiba.
Ezek.23.5   in zabludila se je ohola, da je bila moja, in naredila se je z liubovnikami svojimi, z asirijami, kteri so k njej,
Ezek.23.6   oblečeni z ljubičastim, poglavarjem in poglavarjem, vsi mladenci mladeniči, konjanici, kateri ječejo na konji.
Ezek.23.7   in naredila je njih bludočnost s njimi, kateri so imeli najbolji sinovi asirijevi, in so se oskvrnila s vsemi idolimi svojimi.
Ezek.23.8   in kurvnosti, ktera je bila v egiptu, ne ostavi, ker so se ž njo ležali v mladosti svoji, in hodili so njeni devici, in izlivali so na njo kurvnost svojo.
Ezek.23.9   za to sem ga predal v roko hlapcev svojih, v roke asirijevih, k katerim so se zavrgli.
Ezek.23.10  oni so otkrili sramotu njeno, vzeli so jej sinovi in kćeri, in nju so pobili mečem; in postala se je razgovarjenje za žene, in izpolnjevali so se nad njo.
Ezek.23.11  ko pa ugleda sestra njena oholiba, zgodilo se je bolje svoje bolje od nje, in prešestvo njena je bolje od kurbnosti sestre njene.
Ezek.23.12  naredila se je za sinove asirijske, poglavarje in poglavarje, kteri so bili blizu, oblečeni v ozdobnosti, konjanik, kteri so konjavali konje, vsi so mladenični mladeniči.
Ezek.23.13  in videl sem, da se nečisti, eden od njih dva.
Ezek.23.14  a ona je več za kurbarstvo svoje; in ko ugleda možjé na zidi, imajoč obličje kaldejskega, oblečeni v pistih,
Ezek.23.15  preprešenih pestrih na stegnakh svojih, in v glavih na glavih, ko so vsi višni obličje, obličje kaldejevih, v deželi njih rodú kaldejske;
Ezek.23.16  in ko je to videlo, pristopi na njih obličje svoja; in poslala je poslanja k njim v kaldejo.
Ezek.23.17  in prišli so k njej sinovi babilonski v postel nosečih, in oskvrnili so ga s kurbjo svojimi, in tako se je oskvrnila s njimi; in njih duša se odstopi od njih.
Ezek.23.18  in odprla je sovražstvo svoje, in odkrila sramoto svojo; tako se je odvrnila moja duša od nje, kakor se je moja duša odvrnila od sestre njene.
Ezek.23.19  ali se je umnožila sovražstvo svoje, da se spominja dnî mladosti svoje, v katerim se je bludila v egiptu.
Ezek.23.20  in zasramila se je na njih sovražnikov, kojih meso je kakor meso oslica, in njih meso kakor konje konja.
Ezek.23.21  tako si izpolnjevala krivičnost mladosti svoje, ko so postali egipčani v žalovanji svojih mladosti svoje.
Ezek.23.22  za to, oholiba, tako govori gospod gospod: glej, jaz bom obudil sovražnikov svojih zoper tebe, od katerih si se odvrnila duša tvoja, in pripeljem jih na te z vso stranom.
Ezek.23.23  sinovi babilonske in vsi kaldejci, pekod in soa in koraj, in vsi sinovi asirijevi z njimi, mladi mladeničke mladi, vojskovnice, vojskovnice, sovražniki in poglavarji, vsadnici na konjah.
Ezek.23.24  in pridejo k tebi z sever konci in kola, in ljudstvom s množimi ljudstvom; štitove in štiri in štitove bodo te sodili okolo; in postavit bodem pred njimi sodbo, in oni te bodo sodili po soddih svojih.
Ezek.23.25  in postavit bodem žalost svojo v tebi, in storili se bodo s teboj v gnjevu; obličje tvoje in uših tvoji bodo potegnili; in ti, ki ostaneš od tebe, padó mečem; ti bodo vzeli sinovi tvoji in hčere tvoje, in ostal ti bode ognjem požer.
Ezek.23.26  in izpolnjevali te bodo obleke tvoje, in vzemó vekomaj tvoje.
Ezek.23.27  tako bodem odvrnil krivičnost tvojo in bludočnost tvojo iz zemlje egipetske; in ne povzdigneš oči svoje na njih, in egiptu ne spomeneš se več.
Ezek.23.28  ker tako govori gospod gospod: glej, jaz te predam v roke njih, katerim si sovražil, v roke njih, iz katerih si se odvrnila duša tvoja.
Ezek.23.29  in delajo se zoper tebe v sovražnosti, in ponesó vse trudove tvoje, in potegó te nagim in sramoto; in otkrila se bo sramota kurbarstva svojega, in krivičnost tvoja in kurvnost tvoja.
Ezek.23.30  tako ti bo storil za voljo sovražstva svojega za pogane, in si se oskvrnila s idolimi svojimi.
Ezek.23.31  po poti sestre svoje si hodila, tako bodem predal čašo njeno v roko svojo.
Ezek.23.32  tako govori gospod gospod: čaša sestre svoje piš, v globočinu in veličastnu, in prevzetno.
Ezek.23.33  nasitiš se v žalosti in žalosti, in čašo pogubljenja, čaša sestre tvoje samarije.
Ezek.23.34  prepiš ga, in plašilo svoje, in skropiš svoje roke; ker jaz sem to povedal, govori gospod gospod.
Ezek.23.35  za to, tako govori gospod gospod: za to, da si me zapomenel, in povrl si me za težko, to vzemi tudi ti krivičnost svojo in kurbstvo svoje.
Ezek.23.36  in reče mi gospod: sine človek, boš li sodil oholu in oholu? oznanjuj jim njih krivice.
Ezek.23.37  ker so se vsadili, in krvi so v njih ročih; delali so se hišice svoje, in otroke svoje, katere so mi rodili, prepeljali so se za njih.
Ezek.23.38  tudi to mi so storili: oskvrnili so svetišče moje, in soboto moje oskvrnili.
Ezek.23.39  in ko so zabijali otroke svoje za idočine svoje, vnidejo v svetišče moje, in so ga oskvrnili; in glej, tako so delali sredi mojega domu.
Ezek.23.40  tudi, ko so prišli za možjé, kteri so prišli izdaleč, k katerim so poslanci poslali, in glej, ko so prišli, glej, za njih si mazala, in za njih si mazala oči svoje;
Ezek.23.41  in sedel si na posteljem postelji, in pred njim je storil stol, in položil si na njem moj kadilo in moje olivo.
Ezek.23.42  in oznanjevali so se glas mogočnega, in z ljudstvom iz množica, kteri so bili z množih ljudî, kteri so izhajali iz puščavi; in davali so pišice na njih roke, in venčne vence na glave njih.
Ezek.23.43  pa sem rekel: ne prešestvujejo se v preljubnosti, in s delom kurbarinja, ta se je tudi sama sovražnila.
Ezek.23.44  in vnidejo k njej, kakor so prišli k bludničku ženu; tako so prišli k oholu in oholu, da delajo krivico.
Ezek.23.45  ali pravični moža naj jih osramoté za sodbe preljubnika in za voljo krvi, ker so preljubniki, in kri v njih roke.
Ezek.23.46  kajti tako govori gospod gospod: izpelje na njih ljudstvo, in izdajaj jim razlomljenje in razgrabljenje.
Ezek.23.47  in ljudstvo naj jih kamenuje, in pogubi jih s mečem; sinovi njih in kćeri njih naj pogubijo, in hiše njih spali ognjem.
Ezek.23.48  tako bodem odvrnil krivičnost iz zemlje, da se pouči vsi žene, da se ne bodo delali po njih krivičnosti.
Ezek.23.49  in dostanejo na vas vaše krivico, in ponesite grehe svojih idolih; in spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.24.1   in stalo se je k meni beseda gospodova v devetom leto, v deseti mesem, deseti dan mesečega, govoreč:
Ezek.24.2   sine človečji, napiši se za dan tega dné, od tega dana, ko je kralj babilonski prejel na jeruzalem, od današnega dana.
Ezek.24.3   in povedaj zoper krivičnega hišo priliko, in reci jim: tako govori gospod gospod: postavi kotel, potegni, in izlij v njem vode.
Ezek.24.4   potegni v njem koplje, vsako dobrego koplja, najbolje in pleč, potegni ga z kostimi.
Ezek.24.5   vzemi najbolje skot, in potegni kosti pod njim; potegni se, in naj se vrne kosti v njem.
Ezek.24.6   za to, tako govori gospod gospod: gorjé mesto krvi, kotel, v katerem je vrč, in kostica naj ne izide iz nje. po čelih se izpelje, ne pade po njem zhrebijo.
Ezek.24.7   ker krv njeno je sredi nje; na skala skala ga je postavil, ne izlila ga na zemljo, da bi se pokril zemljo.
Ezek.24.8   da izlim jezo, da se osveti, dajem krvi njegovo na golu skale, da se ne pokriva.
Ezek.24.9   za to tako govori gospod gospod: in jaz bodem veličal dalje.
Ezek.24.10  potegni drvo, razpalij ogenj, izpolni meso, in potegni meso, in košče naj se izpolnjuje.
Ezek.24.11  in postavi ga na globočine, da se opeče, in požarje mu meč, da se vsadi v njej nečistosti njene, da se povrne vrč njeno.
Ezek.24.12  zatorej se ne bode izšel iz nje mnoge jeze, zasramita se vrha njeno.
Ezek.24.13  za to, da si se oskvrnil; kaj se ne očisti, da se ne očisti, dokler se ne napolni moč mojo.
Ezek.24.14  jaz, gospod, sem povedal, in prišel bode, in storil ne bom, in ne pomilujem; po potih tvojih in po delih tvojih sodim te, govori gospod gospod.
Ezek.24.15  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.24.16  sine človečji! glej, jaz bom odpeljal od tebe poželenje očî tvojih; ne plačaj, ne plači, in ne plači.
Ezek.24.17  čakaj v srci, da ne bodeš žalovanja žalovanja; potegni se na te, in obuj svoj na noge, in obučaj se na noge svoje, in kruha možnih ne jedi.
Ezek.24.18  in govorila sem ljudstvu za jutro, in večer umrl je žena moja; in zjutraj sem storil, kakor mi je bilo ukazal.
Ezek.24.19  in ljudstvo mi reče: ne povedaš nam kaj, kaj so to, kar ti delaš?
Ezek.24.20  in rekel sem jim: prišel je k meni beseda gospoda, govoreč:
Ezek.24.21  reci domu izraelovu: tako govori gospod gospod: glej, jaz bom oskvrnil svetišče moje, svetilo moči vaše, poželenje očî vaših, in poželenje duše vaše; in sinovi vaši in kćeri vaše, ktere ste ostavili, padó mečem.
Ezek.24.22  in storite, kakor sem storil; z svojih ust ne boste potopali, in kruha možnih ne boste jedli.
Ezek.24.23  in podnožje vaše bodo na glavi vaših, in obuvi vaših na nogah; ne plačite se, in ne plačite; ali zapušite se v krivičnosti svojem, in vsadili boste med seboj.
Ezek.24.24  in ezekiel vam bode za znamenje; po vsem, kar je storil, storite se; kedar to pride, spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.24.25  a ti, sine človečji, ne bo li v dan, v dan, kedar sprejmam od njih svojo moč, čast njih hvala, poželenje očî njihovih, njih sinovi in kćeri njih;
Ezek.24.26  v tem dan pride rešitelj k tebi, da te oznaní v uših.
Ezek.24.27  v tem dan se bode odprla usta tvoja pred tistim, kteri ostanejo, in govoriš, in ne boš bil več mučen; in ti jim boš za znamenje; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.25.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.25.2   sin človečji, obrati obličje svoje proti amonovim sinovima, in prorokuj zoper njih.
Ezek.25.3   in reci sinovima amonovim: poslušajte besedo gospoda boga! tako govori gospod gospod: za to, da si radoval na svetišče moje, da se je oskvrnil, in na deželo izraelovu, ker je razodel, in za hišo judovega, ko so šli v plen,
Ezek.25.4   za to glej, jaz vam bom predal svetim sinovima v posjed, in zastanejo v tebi svoji prebivališče, in stanejo v tebi svoji prebivališče; oni bodo jesti rodove svoje, in sami bodo pili tvojo mojo.
Ezek.25.5   in bodem napravil mesto amonavo pastir velike, in sinovi amonovi za pastir ovčine; in spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.25.6   kajti ovako govori gospod gospod: za to, da si udaril roke, in prekrašal si noge, in obradoval si se v duši svojem v zemlji izraelovu,
Ezek.25.7   zato, glej, stegnem roko svojo na te, in dati te v razgrabljenje poganom, in iztrebil te bom iz ljudstva, in izgubil te bom iz krajskih kraja; pogubim te, in spoznaš, da sem jaz gospod.
Ezek.25.8   tako govori gospod gospod: za to, da rekó moab in moab: glej, dom judov je kakor vsi narodi;
Ezek.25.9   za to, glej, jaz bodem odtegnil kraja moapskega od mestnih kraja njegovih, od kraja krajnih kraja zemlje: bet-jesimot, baal-meon in kiriataim.
Ezek.25.10  za sinove istoka, na dežele amonovih, dal sem jih v posjed, da se ne spominjajo z amonovi sinovi.
Ezek.25.11  in na moave učinim sodbe, in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.25.12  tako govori gospod gospod: za to, da so edomci postali sodbe v hiši judovskem, in pregrešili so se, in pregrešili so se,
Ezek.25.13  za to, tako govori gospod gospod: iztegnem roko svojo na edom, in iztrebijo iz nje ljudî in skot, in položil ga bodem v puščavo; od temana do dedana popadajo od meča.
Ezek.25.14  in osmjenje svoje dam na edom po roku naroda mojega izraela, in storili bodo v idumeji po gnjevu svojem in po gnjevu svojem; in spoznat bodo sodbo moje, govori gospod gospod.
Ezek.25.15  tako govori gospod gospod: za to, da so postali filistejci za sodbo, in osramotili se so, da se bodejo radovali v duši, da se pogubijo vekomaj,
Ezek.25.16  za to, tako govori gospod gospod: glej, jaz stegnem roko svojo na filistejce, in iztrebil bodem kretice, in pogubim ostal, kteri prebivajo na morji.
Ezek.25.17  in osramotim se na njih veliko sodbe, in spoznajo, da sem jaz gospod, kedar dam moč mojo na njih.
Ezek.26.1   v jedenastim leto, prvi dan mesečega, stalo se je beseda gospodovo k meni, govoreč:
Ezek.26.2   sine človečji! za to, ker je rekel tir jeruzalemu: " ha! razbila se je pogani, prevrnil se je k meni, izpolnjen se!
Ezek.26.3   za to, tako govori gospod gospod: glej, jaz sem zoper tebe, tire, in pripeljem na te mnogo ljudstva, kakor more vrne volje svoje.
Ezek.26.4   in spusté stvari tiru, in spustili bodo veže njegove; in razsičem od nje prah njeno, in postavim ga v skalo skala.
Ezek.26.5   izloženo mrežo bode sredi morja, ker jaz sem povedal, govori gospod gospod; in razgrabljen bode poganom.
Ezek.26.6   in kćeri njegove, ktere so na polji, padó meč; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.26.7   kajti ovako govori gospod gospod: glej, jaz bom pripeljal na tir nabukodonozora, kralja babilonskega, od severa, kralj kraljev, z konje in kolesnits, in konje, in mnogega ljudstva.
Ezek.26.8   sovražnike tvoje, ki so na polji, pogubi mečem, in postavit na tebe okrog, in postavit zoper tebe valovi, in postavlja zoper tebe koplje.
Ezek.26.9   in ogorčil se bode zid tvojih zoper zid tvojih, in z vežami svojimi razloži.
Ezek.26.10  za množico konja njegovega bode te pokril prah njih; in za glas konjav njegovih, in kojov, in kolesnits, da se potrese stvari tvoji, ko bode prišel v vrata tvoja, kakor vsak, kteri prihaja v razvaljeno mesto.
Ezek.26.11  po vestih konjih svojih poprne vsi ulice tvoje; ljudstvo tvoje bode pogubil mečem, in stavljenje tvojo moč povrne na zemljo.
Ezek.26.12  in razgrabijo moč svoje, in razgrabijo imenje svoje, in razgrabijo stvari tvoje, in razburé poželenje tvoje; in kamenje tvoje, in drevesa tvoja, in prah tvoj bodo vrgli v morje.
Ezek.26.13  in razodel bodem glas pesnih tvojih, in glas pesnih tvojih se ne bode več slišal.
Ezek.26.14  in postavim te na skalo skala, popravljeno mreža, ne bodeš se več zbudil, ker jaz sem govoril, govori gospod gospod.
Ezek.26.15  tako govori gospod gospod tiru: ali se ne bodejo potreli od glasa pakosti tvoje, ko se vpijajo pogubljeni, ko se bode udaril meč sredi tebe?
Ezek.26.16  in vsi glavari morske snidejo iz svojih prestola, in odvlečejo iz njih glave mitrine svoje, in oblečeni obleke svoje naj se obleče; žalosti se bodejo sedeli, na zemljo bodejo sedeli, in žalosti se na tebe.
Ezek.26.17  in povzdignejo nad teboj žalozpěv, in rečejo ti: kako si bil zgrabljeno iz morja, grad razbojnik, kateri je postavil strah nad vsemi, kteri so prebivali v njem.
Ezek.26.18  zahranijo se ostrovi v dnevi strahovanja tvoje.
Ezek.26.19  ker tako govori gospod gospod: kedar te postavim v razvaljeno mesto, kakor mesta, ktera se ne bodejo prebivali, kedar bom pripeljal na te bezdan, in pokrijo te veliko vode.
Ezek.26.20  in nizpeljal te bom s njimi, kteri sedejo v grob, k ljudstvu vekomaj, in pripeljal te bodem v globočine zemlje, kakor vekomaj vekomaj, s tistimi, kteri sedejo v grob, da se ne bodeš prebivala, in da se ne postaviš v zemlji živih.
Ezek.26.21  pogubim te bodem, in ne boš več več, govori gospod gospod.
Ezek.27.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.27.2   sine človeških, vzemi nad tirom žalovanje.
Ezek.27.3   in reci tiru, kteri prebiva na hodu morskej, in kovarjajoč s ljudstvom po mnogih ostrovih: tako govori gospod gospod: tire, ti si rekel: jaz sem izpolnjeval slavo mojo.
Ezek.27.4   v morji so meči tvoji; meči tvoji so postavili kraja tvojo.
Ezek.27.5   cedrovo cedrovo ti je zgrabil vse senke tvoje; cedri iz libanona so vzeli, da ti napravijo mač.
Ezek.27.6   iz vasančev so napravili vekomaj tvoji; višnje tvoje so napravili z slonovega, iz morov hitijovih.
Ezek.27.7   prepredeno izkušnjave iz egipta so ti za postel, da ti bode za slavo; ljubičasto in purpura iz otočnih otočnih ostrovih je bila oblačilo tvoje.
Ezek.27.8   prebivališci tvoji so, kteri so prebivali v sidonu in arydi, sovražniki tvoji, tiri, kteri so v tebi, ti so ročniki tvoji.
Ezek.27.9   starejšine gevala in premožniki njegovi bili v tebi, da izpolnjevajo sovetje tvoje; vsi morske ladji in močniki njegovi bili v tebi, da bi se vsadili.
Ezek.27.10  perse, in lidijci, in putijci, bili so v moči tvojem vojsko, bojači in shlem v tebi, in predali so slavo tvojo.
Ezek.27.11  sinovi aradovi in vojska tvoja so na zidih tvojih, in stražali so straže v vežakh tvojih; povzdignili so koplje svoje na zidih tvojih dokola; te so posvetili slabost tvojo.
Ezek.27.12  tarsis je kupčal s seboj za množico mogočnosti; srebro, železo, olovo in olovo davali za tvojo časa.
Ezek.27.13  javan, tubal in mesek kupili so s teboj, z ljudstvom ljudstvom in mečem.
Ezek.27.14  iz doma togarma dajali so za tebe konje in konje, in konje in konje.
Ezek.27.15  sinovi dedanovi so kupci s teboj; množice ostrove so kupli s teboj; z slonjem slonovnim in tistim, davali so ti za plačilo.
Ezek.27.16  ljudstvo so s teboj trgovali z množico tvojih mogočnosti; stavijo, razorjeno in pestrovo iz taršiška, in ramof, in lasovo davali za tvojo kraju.
Ezek.27.17  juda in izrael kupci so s teboj; s pšenično pšenice, mašča in meda, in olivo in balzamu.
Ezek.27.18  damask je postavljen s teboj, za voljo množstva vseh močnih vojske tvoje; vino iz hilbonja in vana mladočega.
Ezek.27.19  vedan in javan izdajali so v vedovi tvojem železo, železno železo in časlo v tvojem dosečnosti.
Ezek.27.20  dedan je kupčal s teboj s čistim skotom za konje.
Ezek.27.21  arabija in vsi knezovi kedarski so ti kupci v tvojem moči, in ovnove, in ovnove, v katerim so se kupili s teboj.
Ezek.27.22  trgovci iz sabe in rama kupčejo s teboj; z najvišim balsamami, z dragim kamenjem in zlatom izdajali so ti.
Ezek.27.23  haran in kanan in eden, kupci tvoji, assur in kilmad kupli s teboj.
Ezek.27.24  pripeljali so globočinu z ljubičastom in zakladnih pokladnih, z vrbami in vrbami.
Ezek.27.25  tarsijevi ladji so ti kupci v tvojem područji, in ti si se napolnil, in bil si mnogo več v srci morskih.
Ezek.27.26  v mnogih vodi te odpeljejo tvoji veselci; duh judov te je razbil v srci morske.
Ezek.27.27  mogočnost tvoja, in podelanje tvoje, in podelanje tvoje, in sovražniki tvoji, in ti, kteri so ti sovražniki tvoji, in sovražniki tvoji, in vsi vojske tvoje, kteri so v tebi, in vse ljudstvo tvoje, ki je v tebi, padó v srce morje v dan nadlogi tvojega.
Ezek.27.28  po kriku kričanja tvojega, oblačniki tvoji bodejo strahovali.
Ezek.27.29  in snidejo iz ladje vsi veselji tvoji, vsadniki in vsadniki morske snidejo iz svojih ladje, stanejo na zemljo.
Ezek.27.30  in kličejo k tebi glasom svojem, in zakričajo gorečnost, in položé zemljo na glave svojem, in popeljajo se v pepel.
Ezek.27.32  in vzdigó se zoper tebe sinovi njegovi žalovanje in žalostnost nad teboj.
Ezek.27.33  ko si imel najbolje plačilo tvoje od morja, napolnil si mnoge narodi; množice tvoje in množice tvoje napoljavala si kralje zemaljski.
Ezek.27.34  sedaj si se razbil v morji, v globočih vodâ, mogočnost tvoja in vse mnoštvo tvoje sredi tebe padó.
Ezek.27.35  vsi, kteri so prebivali v ostrovih, žalostili so se za seboj, in kraljevi njihovi so žalostni, in obličili so obličje svoje.
Ezek.27.36  trgovci poganov premišljajo na tebe; žalost si postal, in več ne boš vekomaj.
Ezek.28.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.28.2   in ti, sine človečji, reci véliku tirske: ovako govori gospod gospod: za to, da si povzdignila srce tvoje, in ti si rekel: " jaz sem bog; prebival sem prebivališče božje v srci morjev; ti si pa človek, in ne bog, ker si srce tvoje kakor srce božje.
Ezek.28.3   glej, ti si boljši od daniela; ničesar se nič ne skriva od tebe.
Ezek.28.4   po razumu svoji in v misli svojem si si napravil vojsko, in dal si zlato in srebro v pokladah tvojih.
Ezek.28.5   v mnogem vedenji svojem in v kupci svojem si razmnožil bogatstvo svoje; povzdignila si se srce tvoje za moč tvojo.
Ezek.28.6   zato tako govori gospod gospod: za to, da si srce svoje kakor srce božje,
Ezek.28.7   za to, glej, privedu na te tujceve, hudobni iz ljudstva; in sodili bodo meči svoje zoper slavo tvojo, in izpolnjevali bodo slavo tvoje.
Ezek.28.8   in prepelili te bodo, da umreš smrtno mrtvih v srci morskih.
Ezek.28.9   praviš li: bog sem jaz? pred sovražniki tvoji: ti si človek, in ne bog, v očečnosti tvojih.
Ezek.28.10  neobrezanega reši v roke tujcev, ker jaz sem govoril, govori gospod gospod.
Ezek.28.11  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.28.12  sine človečji, vzemi žalovanje za vojskovo tiru, in reci mu: ovako govori gospod gospod: ti si zapečatel, zapečatljivo, in vendar čistega.
Ezek.28.13  v eden, v vrtu božjej si bil; vsadil si po vsakem najboljem kameni; karneol, topaz in jaspis, topaz in smaragd, safir, smaragd in jaspis; in zlato, v dan, ko si bil stvoren, napolnil si se v dan, ko si bil stvarjen.
Ezek.28.14  s kerubem sem te postavil, na svetem gori božjej, bil sem sredi ognih kamenja.
Ezek.28.15  brez krivičnega si bil v svojim dnevih od dné, ko si se stvaril, dokler se ne najde krivičnost v tebi.
Ezek.28.16  za množico kovarstva tvojega napolnil si v krivičnosti tvoje krivice, in pregrešil si; in udaril te sem iz gore božje, in odpeljal te je kerubina iz srečnega kamenja.
Ezek.28.17  povzdignila se je srce tvoje za slavo tvojo, izpolnjevala si znanje tvoje za slavo tvojo; na zemljo te vržam, predal te sem pred kraljimi, da bi te pregledali.
Ezek.28.18  množico grehov svojih, v krivičnosti kupke svoje si oskvrnil svetiščino tvoje; in izpeljal sem oganj izmed tebe, da te požre, in postavil te bom v pepel na zemlji pred očima vseh, kteri te gledajo.
Ezek.28.19  vsi, kteri te poznajo v naročakh, ozdravijo se nad teboj; žalost si postal, in ne boš več več.
Ezek.28.20  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.28.21  sin človečji, obrati obličje svoje k sidonu, in prorokuj zoper njega;
Ezek.28.22  in reci: tako govori gospod gospod: glej, jaz sem zoper tebe, sidonje, in oslavi se v tebi, in poznaš, da sem jaz gospod, kedar postavim v tebi sodbe, in osvetim se v tebi.
Ezek.28.23  tudi morje in smrt bode na ulicah svojih; in padli bodo pobijani s mečem v tebi, kateri so okolo tebe; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.28.24  in nič več ne bode storil hišo izraelovo, in trnje žalosti, od vseh vekomaj, kteri so jih sramovali; in spoznajo, da jaz sem gospod gospod.
Ezek.28.25  tako govori gospod gospod: kedar bom zbranil dom izraelovo iz narodov, v kterih so se razkropili, in osvetivši se v njih pred obličjem narodov; in prebivali bodo v deželi svojem, ktero sem dal hlapcu svojemu jakovu.
Ezek.28.26  in prebivališče bodo prebivali v njej, in sodili bodo hiše, in zasadili bodo vinogradniki; in prebivali bodo v bezbožnosti, ko bom storil sodbo na vseh, kteri so jih zasramovali okolo njih; in spoznajo, da sem jaz gospod, bog njih.
Ezek.29.1   v deseti leto, v deseti mesem, v devetom mesem, prvi dan mesečega, dođe mi riječ gospodovo, govoreč:
Ezek.29.2   sin človečji, obrati obličje svoje k faraonu, kralju egipetskomu, in prorokuj zoper njega in zoper ves egipet.
Ezek.29.3   in reci: tako govori gospod gospod: glej, jaz sem zoper faraona, faraonova, velikega draga, kateri sedi sredi reke svoje, kteri praviš: reka je moje, in jaz sem jih napravil.
Ezek.29.4   in jaz bodem položil mreže v čelih tvojih, in prilepijo ribe reke tvoje na kraje tvoje, in izpeljal te bom iz sredi reke tvoje, in vse ribe reke tvoje.
Ezek.29.5   in naredil te bodem v grob, te in vse ribe reke tvoje; padneš na licu, in ne boš se zberil, ne bo se zberil; zvijače zemlje in pticem nebeškim sem te dal za jed.
Ezek.29.6   in spoznajo vsi, kteri so prebivali v egiptu, da sem jaz gospod, ker so bili ravna šiba domu izraelovu.
Ezek.29.7   ko so te prejeli v roko svojo, razlomil si se, in ko jim je vsadil vse roko, razbil si se, ko so se postavili zoper tebe, razodel si se, in spletel si jih vso stegna.
Ezek.29.8   za to, tako govori gospod gospod: glej, jaz privedu na te meč, in pogubim iz tebe ljudî in skot.
Ezek.29.9   in zemlja egipetska bode opustošena in pustošena; in spoznajo, da sem jaz gospod; ker je rekel: reka je moje, in jaz sem jih napravil.
Ezek.29.10  za to glej, jaz sem zoper tebe in zoper reke tvoje, in postavil bodem zemljo egipetsko v puščavo in puščavo, od migdola do siene, noter do predel etiopijske.
Ezek.29.11  ne bo prošlo po njej noga človeka, in noga skočega ne bo prošla po njej, in ne bo se prebivala četrdeset let.
Ezek.29.12  in naredil bom zemljo egipčino v razpustošenje sredi razpustošenega zemlje, in gradi njegovi bodo sredi razpustošenega gradova četrdeset let; in razpr bom egipčana po narodima, in razsičem jih po zemlih krajih.
Ezek.29.13  kajti tako govori gospod gospod: po četrdeset let bodem skupil egipčana od poganov, k kterim so se razprli.
Ezek.29.14  in odvrnil bodem izgnance egiptske, in pripeljal jih bodem v deželi patros, v deželi, v katerem so bili vzeli, in pridejo nedolžno kraljestvo.
Ezek.29.15  največ od vélikih poglavarja, ne bode več povzdignilo nad pogani; in izpolnjeval bodem njih, da jih ne bode več nad narodi.
Ezek.29.16  in niso se več spolnjevali domu izraelovu, da se spominjajo krivico, kedar se vrne za njimi; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.29.17  in zgodí se v dvadeset in sedmi leto, prvi dan prvoga meseca, zgodí se k meni beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.29.18  sinu človečji, nabukodonozor, kralj babilonski, opravil je vojstvo svoje za veliko službo zoper tiru; vsak glava je plešilo, in vsak pleč je potegnil; ali zaplata ni bilo njemu, in moč njegovega na tiru, za voljo službe, ktero je naredil zoper njega.
Ezek.29.19  za to ovako govori gospod gospod: glej, dajem nabukodonozoru, kralju babilonskomu, zemljo egiptu; in zagrabi jih, in razgrabi plašilo njegovo; in to bode zaplata moči njegovemu.
Ezek.29.20  za voljo službe njegove, ktero je služil v tiru, dal sem mu zemljo egiptu; tako govori gospod gospod.
Ezek.29.21  v tem dan potegnem rog domu izraelovu, in tebi bodem dal usta otvorene sredi njih; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.30.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.30.2   sine človeški, prorokuj in reci: tako govori gospod gospod:
Ezek.30.3   ker blizu je dan gospodov, dan konca narodov.
Ezek.30.4   in prišel bode meč v egiptu, in strah bode v etiopiji, ko bodo padli pobijani v egiptu, in potegnejo njegovo temelje.
Ezek.30.5   kub, in lud, in lud, in vsi meči, in kub in sinovi zemlje zaveze bodejo padli mečem.
Ezek.30.6   tako govori gospod: sovražniki egiptovske bodo padli, in prevzetnost moči njegove, od migdola do siene popadajo v njem, govori gospod gospod.
Ezek.30.7   in razpustošeno se bode sredi opustošenih kraja, in gradi njegovi bodo sredi opustošenih gradov.
Ezek.30.8   in spoznajo, da sem jaz gospod, kedar bom položil oganj na egipat, in vsi pomočniki njegovi se razbijo.
Ezek.30.9   v teh dnéh bode izlajal glavni poslanci, da se pogubi etiopijo; in strah bode na njih v dan egiptu, ker glej, tam je.
Ezek.30.10  tako govori gospod gospod: in pogubim množstvo egipčana za roko nabukodonozora, kralja babilonskoga.
Ezek.30.11  njega in ljudstvo njegovo, hudobni iz poganov, bodo poslani, da pogubijo zemljo; in posečejo meč svoje na egipat, in napolnijo zemljo smrtnim.
Ezek.30.12  in razodel bodem reke svoje, in pogubim zemljo in vse, kar je na njem, v roke tujcev; jaz, gospod, sem povedal.
Ezek.30.13  ker tako govori gospod gospod: pogubim sovražnike iz memfisa, in nebeške oblasti ne bode več.
Ezek.30.14  in pogubim patroza, in dajem oganj v soan, in osramotim sodbe v no.
Ezek.30.15  in izlijem gnjev svoj na sin, moč egiptu, in pogubim množico no no.
Ezek.30.16  in zapalil bom ogenj v egiptu; in tlačilo se bode smokva, in nof bode v nočne nočnosti.
Ezek.30.17  mladenci elija in pi-beseta padó od mača, in žene bodo hodili v plen.
Ezek.30.18  in v tafnes se potemi dan, ko bom tam razbil kopljenje egipta, in poginilo se bo tam gordost moči njegove; in oblako ga bode pokril, in hlapci njegovi bodo odpeljeni v plen.
Ezek.30.19  tako bodem sodil sodbo v egiptu; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.30.20  v jedenastim leto, v prvi mesem, na sedmi dan sedmi, zgodí se k meni beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.30.21  sine človečji, razbil sem roko faraonova, kralja egipetskega, in glej, ne je oblečena, da se ni ozdravljeno, in da mu se dadó bolezn, da bi prejel moč, da bi se udaril meč.
Ezek.30.22  za to, tako govori gospod gospod: glej, jaz sem proti faraonu, kralju egipetskomu, in razbijem roko njegovo, močnega in tistega, kteri je bil mogočni, in potegnem meč iz roke njegove.
Ezek.30.23  in razveiu egipčana po narodima, in razsičem jih po zemljama.
Ezek.30.24  in premogočim roko kralja babilonskega, in položil bodem meč svojo v roko, in postavim roke kralja babilonskega, in postane za njim kakor moč.
Ezek.30.25  in krepčal bom roko kralja babilonskoga, in roke faraonove padejo; in spoznajo, da sem jaz gospod, kedar dam meč mojo v roko kralja babilonskoga, in on ga bode raztegnil na zemljo egiptu.
Ezek.30.26  in razkaisel bom egiptje po narodima, in razsičem jih po zemljo; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.31.1   v jedenastim leto, v tretji mesem, prvi dan mesečega, dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.31.2   sine človečji, reci faraonu, kralju egipetskomu, in ljudstvu njegovemu: komu si podoben v veličastnosti svojem?
Ezek.31.3   glej, assur je bil cedr na livanu, največ ročine, najvišega kraja, in najvišji visoko, in poglavarje njegovo je sredi oblačnih oblakov.
Ezek.31.4   vode so ga izročili, in bezdnje ga povzdigne; reke njegove pripeljajo okolo pribežališča svoje, in poslal je reke svoje k vsem drevam po polji.
Ezek.31.5   za to se je prevzdiglo veličastvo njegovo od vseh drov polnih, in razširila so se vrbe njegove od mnogih vode.
Ezek.31.6   v njenih njenih se ročejo vse ptice nebeške, in pod višimi so se rodili vsi polje polne; v sjeni njegovem prebivali vse mnoštvo ljudstva.
Ezek.31.7   in bila je dobro v veličastnosti svojem, v veličastnosti njegovih, ker je bila korenina njegovo v veliko vode.
Ezek.31.8   cedri v vrtu božjem ni podobno k njemu v vrtu božjem; cedrovi niso bili podobni k lakovima njegovem, in cedrovi niso bili podobni širokom njegovem; nikoli drevo v vrtu božjem ne bi se podobno njemu v kraji svojem.
Ezek.31.9   čakal ga je za množico šakav njegovega, in vsadili ga so vse drevni drevi v vrtu božjem.
Ezek.31.10  za to, tako govori gospod gospod: za to, da si postal veličastno, in postavil si oblačilo svoje sredi oblaka, in povzdignila se je, da se povzdigne,
Ezek.31.11  in predal sem ga v roko poglavarja poganov, in napravil sem, da bi ga pogubil.
Ezek.31.12  in vsadili so ga tujci, hudobni iz ljudstva, in povrgli so ga; na gór in po vseh potoku padli vetvi njegovi; in roki njegovi so se razbili po vseh krajih zemlje; in vsi narodi zemlje so pošli iz njih sobe in so ga potegnili.
Ezek.31.13  po pastih njegovem prebivajo vse ptice nebeške, in na vrhih njegovih bodejo vsi polje polne.
Ezek.31.14  da se ne povzdigne v veličastnosti svojem vse drevesa, kteri so v vodi, in da ne stavijo oblačilo svoje sredi oblačnih, in da se ne postopijo v visočem svojem, ni vsi, kteri so pijali vode; kajti vsi so predani na smrt, v globočinu deželi, sredi ljudî ljudî, k njim, kteri gredó v grob.
Ezek.31.15  tako govori gospod gospod: v dan, v dan, ko je sedel v podzemlje, zaplašil ga je bezdnjo, in postavil sem reke njene, in izpolnjeval sem množica vode, in popalilo se je nad njim libanon, in vse polne drevesa na njem so izpolnjevali.
Ezek.31.16  za glas padeniia njegovega postavijo narodi, ko ga zapeljam v grob s njimi, kteri so sedovali v grob; in molili so ga v deželi vsi drevesa edenu, najvišji in najvišji od libanona, vse, kteri pijo vode.
Ezek.31.17  tudi oni so pošli s njim v podzemljo, v tiste, kteri so bili pobiti mečem, in tisti, kteri so prebivali v hiši svojem sredi njih življenja.
Ezek.31.18  k komu si podoben, snidi, in snidi s drevišimi drevami do zemlje v globočinu, v sredi neobrezanih legeš s pobitymi mečem. tako je faraon in vse množstvo njegovo, govori gospod gospod.
Ezek.32.1   v jedenastim leto, v dvanajstih mesem, prvi dan mesečega, dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.32.2   sine človečji, vzemi lament nad faraonom, kraljem egipetskomu, in reci mu: podoben si z leonom poganom, in ti si kakor morje v morji, in ozdraviš se v reke svojem, in potočil si vode s nogami svojimi, in potočil si reke tvoje.
Ezek.32.3   tako govori gospod gospod: in položim na tebe mrežo mojo v shajališčih mnogih ljudstva, in naredil te bodem v mojo mreži.
Ezek.32.4   in vrnem te na zemljo, potegnem te po polji, in posadim na tebe vse ptice nebeške, in napolnil bodem iz tebe zveri vseh zemlje.
Ezek.32.5   in položil bodem meso tvoje na gore, in napolnil bodem sè krvljo tvojo.
Ezek.32.6   in napolnjujem zemljo s oblastjo tvojo na gór; in potoke naj se napolnijo od tebe.
Ezek.32.7   in ko te pogasnem, pokrijem nebesa, in pomerknem zvezde njegove; solnce bodem pokril oblakom, in mesec ne bode svetil svetlobe svoje.
Ezek.32.8   vse svetlobe svetlobe na nebesih bodem oblačil zoper tebe, in obtemel bodem temo na zemljo tvojo, govori gospod gospod.
Ezek.32.9   in razdražil bodem srce mnogih ljudî, ko bodem pripeljal sovražstvo tvoje po narodima, v zemljo, katerega ti ne poznaš.
Ezek.32.10  in ozdravijo se nad teboj mnoge ljudstvo, in kraljevi njihovi bodejo zasramovali, ker bom skril meč mojo pred obličjem svojim, in čakajo na strahu svoja v dnéh tvojem v dan padanja tvojega.
Ezek.32.11  kajti tako govori gospod gospod: meč kralja babilonskoga ti bode prišel.
Ezek.32.12  iz meča mogočnih bodem potegnil krepost tvoja; vsi so zbožni iz ljudstva; in izpolnjevali bodo gordost egiptu, in razbita se vse krepost njeno.
Ezek.32.13  in pogubim vse životinje njene od mnogih vodâ; in nobenega noga človeka naj ga nič ne skrbi, in nič skočega ne bode ga potegnil.
Ezek.32.14  tedaj bodem pretvoril vode svoja, in reke njih bodo kakor olivo, govori gospod gospod.
Ezek.32.15  kedar postavim egiptu v razpustošenje, in zemlja je zapušena po tem, kar je napolnil, ko bom razbil vse, kteri prebivajo v njem; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.32.16  ta je žalostnost, in žalovali ga bodo; hlapci narodov ga bodo oplačili; nad egiptom in nad vsem moč njegovi ga bodo oplačili, govori gospod gospod.
Ezek.32.17  v dvanajstih godinji dvanajstega, petnaestega dan mesiatsa, zgodí se k meni beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.32.18  sin človečji, oplakuj nad močjo egiptu, in potegni ga, in žene zemaljskih, v globočine zemlje, k njim, kteri sedijo v grob.
Ezek.32.20  popadajo sredi pobitih meč; padó med njim, in ležal bode vse moč njegovo.
Ezek.32.21  zgodnji iz močnih močnih in močnih močnikov ti pogovarjajo: pošli so, legli so neobrezani sredi pobitih meč.
Ezek.32.22  tam je assur in vse mnoštvo njegovo; in grob njegov je bil okolo grob; vsi, kteri so bili pobijeni, padli mečem.
Ezek.32.23  kateri dajo strah svoj na zemljo življenja;
Ezek.32.24  tam je elam in vse vojska njegovo okolo groba njegovega; vsi, kteri so bili pobijeni, padli mečem, neobrezani pošli v globočine zemlje, kateri so položili strah na zemlji življenja, in nosili sramotu svojo s tistimi, kteri sedejo v grob.
Ezek.32.25  sredo pogubljenh.
Ezek.32.26  tam je mešek in tubal, in vse njih moč; njih grobi so okolo njega; vsi neobrezani so pobiti mečem, ker so položili strah svoj v zemlji živih.
Ezek.32.27  ne bodejo ležali z refaimi, kteri so padli od vekomaj, kateri so sešli v pekel z vojskami svojimi, in položili so meč svoje pod glave svojimi, in njih krivice so na njih kostih, ker so se strašni moči v deželi življenja.
Ezek.32.28  in ti si sredi neobrezanih, da bodeš ležal z pomorimi mečem.
Ezek.32.29  tam so prišli tudi poglavarji asirijev, kateri so položili krepost svojo v meč meč; tisti so ležali s pobitimi v grob.
Ezek.32.30  tam so poglavarji severnih, vsi poglavarji, kteri so sedeli pogubljeni, v strahu svojem in s močjo svojimi; ležali so neobrezani s ostrimi mečem, in ponesó sramotu svoja s njimi, kteri sedijo v grob.
Ezek.32.31  to se bo videl faraon, in opominjal se bo vse moč njih, govori gospod gospod.
Ezek.32.32  ker dal sem strah svoj na zemlji živih; in ležal bode faraon in vse mnoštvo njegovo sredi neobrezanih s mečem, govori gospod gospod.
Ezek.33.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.33.2   sine človečji, govori sinom svojega ljudstva, in reci jim: ko bom na zemljo izpeljal meč, in ljudstvo zemlje vzeme enega človeka iz njih, in položí ga za stražilo;
Ezek.33.3   in glej, ko pride meč na zemljo, in zatrubi v trubu, in oznanjuje ljudstvo;
Ezek.33.4   in kdor sliši zvuk trube, pa se ne bode držal, in pride meč in ga zgrabi, kri njegovo bo na glavi njegovem.
Ezek.33.5   ko je slišal glas trubnega, ne držal se je; kri njegova bo na njem; ali če se je ohranil, rešil je življenje svoje.
Ezek.33.6   če je pa stražar videl, da dolazi meč, in ne trubi trube, in ljudstvo se ne bode držal; in pride meč, in vzeme od njih dušo, ta se bo vzel za voljo krivičnega svojega; ali krvi svoje bodem prosil iz roke stražnika.
Ezek.33.7   ti pa, sine človečji, postavih te vekomaj za hišo izraelovo; in ti boš slišal besedo iz mojih ust.
Ezek.33.8   ko bom rekel krivičnemu: krivični, ti neprestano umreš, in ti ne govoriš, da bi se držal krivičnega od njegovega puta, ta krivični mora umreti za voljo svojega krivice, ali kri njegovo bodem iskal iz tvojega roke.
Ezek.33.9   a ti, če si prepričal krivičnemu za voljo njegovega, da se odvrne od njega, in on se ne odvrne od svojega puta, to bode umrl za voljo svojega krivice, a ti si življenje svoje.
Ezek.33.10  in ti, sine človečji, reci domu izraelovu: vi govorite: opačine naših in krivičnosti naših so na nas, in v njih smo se nosili, kako bomo živeli?
Ezek.33.11  reci jim: živim jaz, govori gospod gospod, da ne bom hotel smrti krivičnega, nego da bi se krivični odvrnil od svojega hudega, in da živi. odvratite se, odvratite se od svojih puta; kaj pa boste umrli, dome izraelov?
Ezek.33.12  ti torej, sinovi ljudstva svojega, reci sinu svojemu ljudstvu: pravico pravičnega ne bode ga rešil v dan, v katerem se zabludi, in krivica krivičnega ne bode oznanjal v dan, kedar se odvrne od krivičnosti svoje; in pravični ne bode mogel zveličati.
Ezek.33.13  ko bom rekel pravičnemu, da bo rekel pravičnemu, in on se pouzda v pravici svojej, in delajo krivico, vse pravice njegove se ne spominjajo; za voljo krivičnosti svoje, katero je storil, umre.
Ezek.33.14  in kedar rečem krivičnemu: nepremenno bodeš umrl, in on se odvrne od svojega greha in izpolnjuje pravico in pravico,
Ezek.33.15  ko zaplatí zalog, zaplatí grobo, hodi po ustavah življenja, in ne delajo krivičnega, nepremenno bode živel, ne bo umrl.
Ezek.33.16  vsi grehe njegove, ktere je zgrišilo, ne spominjajo se, ker je delal pravico in pravico, bode živel.
Ezek.33.17  in rekó sinovi ljudstva tvojega: neprav je pot gospodov! " in to je njih put neprav.
Ezek.33.18  ko se je pravični odvrnil od pravice svoje, in deluje krivico, za to bode umrl.
Ezek.33.19  in ko se odvrne krivični od krivičnosti svoje in izpolnjuje pravico in pravico, to bode živel.
Ezek.33.20  a vi pravite: neprav je pot gospodov! " vsak bom vas sodil po potih njegovih, dome izraelov.
Ezek.33.21  a v dvanajstih godinji dvanajstega, dvanajstega mesiatsa, peté dan, ko je bil prišel iz jeruzalema, pride k meni od jeruzalema, govoreč: prejel je mesto.
Ezek.33.22  in bila je na meni ruka gospodova večer, predno je prišlo, in razprla mi je usta, dokler ni prišlo k meni jutro; in razprla se je usta moja, in nič nisem bilo več.
Ezek.33.23  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.33.24  sin človečji, kteri prebivajo v razpustnih mestakh v zemlji izraelovem, rekó: abraham je eden, in posejal je zemljo; a mi smo mnogo, nam je zemlja dana v posjed.
Ezek.33.25  zato jim reci: tako govori gospod gospod:
Ezek.33.27  tako pravim gospod: tako pravim gospod bog: jakov jaz živam: tisti, kteri so v puščavi, padó mečem; in kteri so po popelji polje, dajo zvijače na jed, in tiste, kteri so v stiski, in tiste, kteri so v peshcherakh, poginejo smrtno.
Ezek.33.28  in pretvoril bom zemljo v puščavo, in spustilo se bode gordost moči njene; in razpustošena bode gori izraelove, da se ne bode prešlo.
Ezek.33.29  in poznajo, da sem jaz gospod, ko bom napravil zemljo razpustošeno in razpustošen po vseh gnusnostih svojih, katere so delali.
Ezek.33.30  in ti, sine človek, sinovi ljudstva tvojega govoré o tebi pri zidih in v vratih hih, in govorili so eden drugemu bratu: pojdite in poslušajmo, kar je izročeno od gospoda.
Ezek.33.31  in pridejo k tebi kakor ljudstvo, in sedí pred seboj kakor ljudstvo, in poslušajo besede tvoje, ali jih ne delajo; ker laž so v ustih svojih, in srce njih je za trudom.
Ezek.33.32  in glej, ti si za njih kakor glas prepevajočega psalm, katero je bolje, in poslušajo besede tvoje, ali ne izpolnjujejo.
Ezek.33.33  kedar pa pride, glej, to je prišel; in spoznajo, da je bil prerok sredi njih.
Ezek.34.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.34.2   sine človečji, prorokuj zoper pastira izraelovega, in reci jim: tako govori gospod gospod: gorjé pastiri izraelovega, kteri pasut samega sebe! ne pazi pastiri ovce?
Ezek.34.3   kakor ste jedili teko, oblečete se v lanje, in jačče zabijate, a ovce ne pasete.
Ezek.34.4   bolečega niste zmogli, in hudobnega ne boste izročili, in oslabljenega ne pripeljate, a pogubljeno niste iščali, in izgubljeno niste iščali, ali ste se zasramovali z močjo in z trudom.
Ezek.34.5   in razprgli so se ovce moje, ker niso pastiri, in so stali za jed vsem poljem poljem.
Ezek.34.6   preganjali so se ovce moje po vseh gori in po vseh visokih pastih; in po vsej zemlji so se razgnali ovce moje, in nihče jih ne išče.
Ezek.34.7   zato, pastiri, poslušajte besedo gospodovo.
Ezek.34.8   živim jaz, govori gospod gospod: za to, da so ovce moje postali za razgrabljenje, in delali so ovce moje za jed vsem zvijačih polja, ker ne je pastir, in pastiri moja ne iščejo ovce svoje, in pastiri so se pasili sami sebe, a ovce moje niso pasti.
Ezek.34.9   za to pač pastiri.
Ezek.34.10  ovako govori gospod gospod: glej, jaz sem na pastih, in rešim ovce svoje iz njih roke, in izpolnjujem jih, da naj ne pastijo ovce; in pastiri jih ne bodo več pasti; in rešim ovce svoje iz njih ust, da jim niso več za jed.
Ezek.34.11  ker tako govori gospod gospod: glej, jaz bodem iščel ovce svoje, in osramotim jih.
Ezek.34.12  kakor pazi pastir ovce svoje v dan, kedar se je v sredi razbojnih stoke, tako bodem iščel ovce svoje, in izpeljal jih bodem iz vseh mesta, k kterim so se razkropili v dan oblaka in oblake.
Ezek.34.13  in izpeljal jih bom iz narodov, in sobirajoč jih iz kraja, in vpeljem jih v njih zemljo, in pastih jih na gore izraelskim, v potoku in v vseh prebivališčih zemlje.
Ezek.34.14  v dobrih pastih bodem jih pasti, in na visokih krajih izraelovih bodo komaj njih, in tam se bodo počivali v dobrem pastih, in na pastih pastih se bodo pasili na górah izraelovih.
Ezek.34.15  jaz bodem pasti ovce svoje, in jaz jih bom počival; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.34.16  izgubljeno bom iščel, a zavedeno bom odvrnil, oslabljeno bodem prepeval, a to, kar je izloženo, pomagam, a mogočnega bodem držal, in pasel jih bom s sodbo.
Ezek.34.17  a vi, ovce moje, tako govori gospod gospod: glej, jaz bom sodil sredi ovce in ovce, od ovnov in kozlov.
Ezek.34.18  ali vam je nedolžno, da pazite na dobru pastvu, in resnično pastor vaših trpite z nogami svojimi, in da težko vode piste, a to, kar je ostal, s nogami svojimi točete?
Ezek.34.19  in ovce moje padejo, kar so pretrpljeni nogami svojimi, in pijo to, kar so plačeni nogami svojimi.
Ezek.34.20  za to tako govori gospod gospod: glej, jaz bom sodil sredi ovce krepke in ovce slabosti.
Ezek.34.21  za to, da boste kopali z kostimi in s plešimi, in z rokami svojimi boste razglasili vse, da ste jih izgnali,
Ezek.34.22  tako bom rešil ovce moje, in ne bodo več razgrabljeni, in sodim mezhdu ovcem in ovcem.
Ezek.34.23  in postavim na njih enega pastir, in pasti jih bode mojem hlapcu davidu, in on bode njih pastir.
Ezek.34.24  ker jaz sem gospod, jaz jim bodem za boga, in kralj david kniaz nad njimi. jaz, gospod, sem govoril.
Ezek.34.25  in sklopijo se z njimi zaveze mira, in iztrebi zveri zvijače iz zemlje; in prebivali bodo v puščavi, in sovražiti v mestih.
Ezek.34.26  in bodem jih dal okolo moč mojega, in dajem dobrotu vam, deželo blagoslovljenja.
Ezek.34.27  in drevesa na polji bode dajal sad svoj, in zemlja bode dajal roke svoje, in prebivali bodo v deželi svojem v miru; in poznajo, da sem jaz gospod, ko bom razbil jočo njih jeza, in rešil jih bom iz roke njih, kteri so jih služili.
Ezek.34.28  in ne bodo več razgrabljeni poganom, in zvijače zemlje jih više ne bodo jesti; in prebivali bodo neprestano, in nič jih ne bode strašil.
Ezek.34.29  in povzdignem jim skrivnost, da ne bodo več pogubljeni od gladi v zemlji, in nič ne bodo nosili sramotu poganov.
Ezek.34.30  in poznajo, da jaz sem gospod, bog njih, in da so oni ljudstvo moje, dom izraelov, govori gospod.
Ezek.34.31  vi ste ovce moje in ovce stada moja; in jaz sem gospod, bog vaš, govori gospod gospod.
Ezek.35.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.35.2   sin človečji, obrati se obličje svoje na gore seir, in prorokuj zoper njega.
Ezek.35.3   in reci: tako govori gospod gospod: glej, jaz sem zoper tebe, goro siir, in iztegnem roko svojo zoper tebe, in pretvoril te bom v pustošnost in razvaljeno.
Ezek.35.4   mesto tvoje bodem postal v puščavi, in ti boš razvaljen; in spoznaš, da sem jaz gospod.
Ezek.35.5   za to, da si imel večno sovražnost, in sodil si izraelce z mečem v času krivičnosti v času krivičnosti,
Ezek.35.6   za to, kakor živim jaz, govori gospod gospod, da bi se v krvi grešil, in kri te bode poganjal.
Ezek.35.7   in postavim gori siir v puščavo in pustošilo, in pogubim ga ljudî in skot.
Ezek.35.8   in polne njegove bodem napolnil njih pastih, in potoku tvoje in potoku tvoje in v vseh poljih tvoji padó pobijani od mača.
Ezek.35.9   spustil te bom vekomaj, in gradovi tvoji ne bodo prebivali več; in spoznat boš, da sem jaz gospod.
Ezek.35.10  ker si rekel: to dva narodi in te dva dežele bodo moji, in zavlačim jih, če je tam gospod,
Ezek.35.11  za to živim, govori gospod gospod, da ti bodem storil po sovražnosti tvojem, in spoznal se bom s teboj, kedar te bom sodil.
Ezek.35.12  in spoznaš, da sem jaz gospod, slišal vse preklinjanje tvoje, ktera si rekel na gore izraelovih: razvaljeno je, in nam se je dal za jed.
Ezek.35.13  in izgovarjal si zoper mene usta svoja; jaz sem slišal.
Ezek.35.14  tako govori gospod gospod: ko se bode ves zemljo veselil, osramotil te bom.
Ezek.35.15  spustí se na puščavo seir, in vsadi se vse edom; in spoznaš, da sem jaz gospod, bog njihov.
Ezek.36.1   in ti, sine človečji, prorokuj na gore izraelovih, in reci: gorje izraelove, poslušajte besedo gospodovo.
Ezek.36.2   tako govori gospod gospod: za to, da je sovražnik govoril vam: ha, ha, vekomaj vekomaj, v posjed nam je postalo.
Ezek.36.3   zato prorokuj in reci: tako govori gospod gospod: za to, da ste vas zasramovali in zasramovali, da boste v posjed ostal poganom, in prišli ste po govoru jezikom in sramotu naročam,
Ezek.36.4   za to, gorje izraelove, poslušajte besedo gospoda boga: tako govori gospod gospod goram in brežulcem, in povalom, in potoku, in opustošenim, in razpustnim gradovima, kteri so postali za razgrabljenje in za popravljenje ostal poganom.
Ezek.36.5   za to, tako govori gospod gospod: v ognjeni ognjem svojem govorim zoper ostal ljudstva, in zoper vse idumejce, kateri so predali svoj zemljo za posjed s radostjo radostjo dušo, da bi ga izpolnjevali.
Ezek.36.6   zato prorokuj na deželo izraelovu, in reci goram in brežulcem, in povalom in dolinom: tako govori gospod gospod: glej, v zavisti svojem in v ječem svojem govorim, za to, da ste ponosili sramotu narodov.
Ezek.36.7   zato, glej, jaz vzdignem roko svojo: ko so pogani, kteri so okolo vas, sami bodo nosili sramotu svoje.
Ezek.36.8   a vi, gore izraelove, plašite, in prinesete sad svoj ljudstvu mojemu, ker so blizu, da pridejo.
Ezek.36.9   ker glej, jaz sem na vas, in pogledam k vam, da boste prepravljeni in zasijani.
Ezek.36.10  in razmnožim na vas ljudî, ves dom izraelov do konca; in prebivališče bodo prebivališče, in razvalena se bo zgrablena.
Ezek.36.11  in množil bom na vas ljudî in skot, in obročili se bodem; in zasedam vas, kakor v početku, in dobro vam bom storil kakor prvi; in spoznat boste, da sem jaz gospod.
Ezek.36.12  in naredil bodem na vas ljudje, ljudstvo moje, izrael; in obsadili jih bodo, in ti boste jim postali za posjed, in ne boste se več častili od njih.
Ezek.36.13  tako govori gospod gospod: za to, da ti rekó: " ti si človek požel, in ti si izpolnjeval narod tvoj,
Ezek.36.14  za to ne boš več žaloval ljudî, in narod tvoj nič ne oslobodiš, govori gospod gospod.
Ezek.36.15  in ne bode se več slišal na vas sramoto narodov, in sramoto ljudstva ne boste nosili, govori gospod gospod.
Ezek.36.16  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.36.17  sinu človek, ko je dom izraelov prebival v deželi svojem, oskvrnili ga so svojim vodom in svojim delami; njih pot je pred menoj kakor nečistoč nečistega nečistega.
Ezek.36.18  in izlijem jeze svoje na njih;
Ezek.36.19  in razseial sem jih po narodima, in razdražili jih sem po krajih; po svojim putem in po njih greh sem jih sodil.
Ezek.36.20  in ko so prišli v narode, k kterim so šli, oskvrnili so ime moje sveto, ker so jim govorili: to so ljudstvo gospodov, in iz zemlje njegove izšli.
Ezek.36.21  ali sem ga pošteno za sveto ime moje, katero je oskvrnil dom izraelov sredi poganov, k kterim so prišli.
Ezek.36.22  zato reci domu izraelovu: tako govori gospod bog: ne za vas jaz delam, dome izraelov, nego za voljo svetega imena mojega, katero ste oskvrnili poganom, k kterem ste prišli.
Ezek.36.23  in osvetim veliko ime moje, ktero je oskvrnil poganom, katerega ste oskvrnili sredi njih; in spoznajo narodi, da sem jaz gospod, kedar se osvetim v vas pred glazami svojimi.
Ezek.36.24  in vzel vas bom iz narodov, in pripeljal vas iz vseh kraja, in vpeljal vas bom v svoj zemljo.
Ezek.36.25  in očiljem vas čistim vodom, da boste očisti; od vseh nečistih vaših in od vseh malih svojih bodem vas očistil.
Ezek.36.26  in dal vam bodem novo srce, in nove duha bodem dati v vas; in odtegla bom kamenja srce iz vašega mesa, in dal vam bodem srce mesno.
Ezek.36.27  in duh svoj bodem dal v vas, in storil bodem, da hodite po zapovedih mojih, in pravice moje boste držali in izpolnjevali.
Ezek.36.28  in boste prebivali v zemlji, ktero sem dal očetom vašim; in boste mi za ljudstvo, in jaz vam bodem za boga.
Ezek.36.29  in rešil vas bom iz vseh vaših nečistih; in pokličim žito, in razmnožim ga, in ne bodem dal na vas glad.
Ezek.36.30  in razmnožim sad dreve in rodove polja, da ne boste nosili sramoto gladove sredi poganov.
Ezek.36.31  spomenite se pa hudobnih putova vaših in delov vaših, kateri niso dobro; in sami se boste preklonili pred obličje svoje za krivice svoje in za merzosti svoje.
Ezek.36.32  ne delam se za vas, govori gospod gospod; spoznajte se vam, zasramijte se in posramite se po srcih svojih, dome izraelov!
Ezek.36.33  tako govori gospod gospod: v dan, v katerem vas očistim iz vseh vaših krivičnih, osramotil bodem gradovi, in zgradijo se razvaline.
Ezek.36.34  in opustošena zemlja se bode delala, za to, da je postala pustega v očích vseh, kteri so prešli.
Ezek.36.35  in rečeno bode: ta opustošena zemlja se je postala kakor vrt eden, in mesta razvaljeno, in razvaljeni, in razvalili so se, in prebivali so.
Ezek.36.36  in pogani, ktere ostanejo okolo vas, poznajo, da sem jaz gospod, kteri sem zbudil razvaljeno, in sodil sem razoščenje; jaz, gospod, sem govoril, in storil bodem.
Ezek.36.37  tako govori gospod gospod: še to bodem prosil hišo izraelovemu, da jim bodem napravil: umnožil bodem ljudstvo kakor ovce.
Ezek.36.38  kakor ovce svetnih kakor ovce jeruzalemske v praznostih svojih, tako bodo razpolnjeni gradovi polne za ovce ljudî; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.37.1   in bila je na meni ruka gospodova, in izpelje me v duhu gospodovem, in položil me je sredi polja, in to je polna kostih.
Ezek.37.2   in pripeljal me je okolo njih okolo, in glej, veliko je veliko na licu polje; in glej, bili so vekomaj.
Ezek.37.3   in reče mi: sin človečji, jeli boste te kosti živeli? in jaz sem rekel: gospod, gospod, ti véš.
Ezek.37.4   in reče mi: prorokuj zoper tiste kosti, in reci jim: sušne kosti, poslušajte besedo gospodovo.
Ezek.37.5   tako govori gospod gospod ovih kostih: glej, jaz dajem v vas duh življenja.
Ezek.37.6   in dajem na vas žilce, in potegnem na vas meso, in potegnem na vas koža, in dal bom duh svoj v vas, in živete; in spoznate, da sem jaz gospod.
Ezek.37.7   in jaz sem prerokoval, kakor mi je zapovedal. in zgodí se, ko sem jaz prerokoval, in glej, šum, in kosti so se zbligli, koliko so so prišla kosti.
Ezek.37.8   in videl sem, in glej, na njih so padli živi, in meso so pobežali, in pokrila jih je koža vekomaj; ali duh v njih ni bil.
Ezek.37.9   in reče mi: prorokuj v duhu, prorokuj, sin človečji, in reci duhu: tako govori gospod gospod: pojdi od četih duhov, in prepiri na te mrtvi, da bodejo živeli.
Ezek.37.10  in jaz sem prerokoval, kakor mi je zapovedal; in prišla je v njih duh, in oživali so, in stali so na nogah svojih, mnogo veliko zboru.
Ezek.37.11  in reče mi: sin človečji, tisti kosti so ves dom izraelov. glej, rekó: izsušilo so kosti naše, pogibla je naša upanja; prešlo smo.
Ezek.37.12  zato prorokuj in reci jim: tako govori gospod gospod: glej, jaz bom odprl grobe vaše, in odpeljal bom vas iz svojih grob, in vpeljal vas bom v zemljo izraelsko.
Ezek.37.13  in spoznate, da sem jaz gospod, ko bom otvoril grobe vaše, da vas izpelim iz grobov svojih, ljudstvo moje.
Ezek.37.14  in položil bom duh svoj v vas, in živeli boste, in postavil vas bom na vašem zemlji; in spoznat boste, da sem jaz gospod povedal in storil, govori gospod gospod.
Ezek.37.15  in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.37.16  " sin človečji, vzemi si štap, in napiši na njem: judu in sinom izraelovim, kteri so ž njim; in vezmi na sebe drugo štap, in napiši na njem: jožefu efrajimovo, in vse izraelce, kteri so bili pridruženi k njemu.
Ezek.37.17  in zberi jih eden do drugega, za eno toliko, da bi bili eden v tvojej ruci.
Ezek.37.18  in ko ti rekó sinovi naroda tvojega: " ne povedaš nam, kaj so ti to? "
Ezek.37.19  reci jim: tako govori gospod gospod: glej, jaz bom vzel rod jožefov, ktera je v deželi efrajimovej, in plemena izraelovih, kteri so ž njim, in predam jih po jednom času judovemu, in bodo jedjo v ruci svojem.
Ezek.37.20  in šibe, na kterih si pisal, bodo v tvojem ruci pred njih obličje.
Ezek.37.21  in reci jim: tako govori gospod gospod: glej, jaz bom izpeljal izraelce iz sredi narodov, k kterim so prišli, in zgromadzim jih od vseh kraja, in vpeljem jih v njih zemljo.
Ezek.37.22  in postavit jih bom v zemlji, v krajih izraelovih, in eden kralj bode njih kralj; in ne bodo več za dva narode, in ne bodo se več razdelili v dva kraljestva.
Ezek.37.23  in ne bodejo se več oskvrnili s idolimi svojimi in s pregremi svojimi, in od vseh njih krivičnih, v katerih so se grešili, in očistim jih; in oni bodo moj ljudstvo, in jaz bom jim bog.
Ezek.37.24  in hlapec moj david bode kralj nad njimi, in eden pastir bode vseh njih; ker po zapovedih mojih hodijo, in sodbe moje bodo držali in delali.
Ezek.37.25  in prebivali bodo v zemlji, ktero sem dal hlapcu svojemu jakovu, v katerem so prebivali očetje njih; in prebivali bodo v njem, oni in sinovi njihovi, in sinovi njih vekomaj, vekomaj.
Ezek.37.26  in zavedal bom z njimi zaveze mira; zavezen bode vekomaj s njimi, in postavit bodem, in položil bom svetišče moje sredi njih vekomaj.
Ezek.37.27  in prebivališče moje bode v njih; in jaz jim bodem bog, in oni bodo moj ljudstvo.
Ezek.37.28  in poznajo narodi, da sem jaz gospod, kateri jih osvetim, kedar bodem moje svetinje sredi njih vekomaj.
Ezek.38.1   in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Ezek.38.2   sin človečji, obrati se obličje svoje na gogu v deželi magog, poglavarja rohovega in tuvala, in prorokuj zoper njega.
Ezek.38.3   in reci mu: tako govori gospod gospod: glej, jaz sem zoper tebe, gog, poglavarja rodova, meseka in tuvala.
Ezek.38.4   in bodem te zpelil, te in vse vojska tvoje, konje in konje, oblečeni v riznice; vse zajedničko zboru, meč, meč in meč.
Ezek.38.5   perse, etiopijci in livijci, vsi z glavičami in štitom;
Ezek.38.6   gomer in vsi obličji njegovi, dom togarma na krajih severnih, in vsi vojska njegovi; mnogo ljudstva s teboj.
Ezek.38.7   pregotuj se, in pregotuj se ti, ti in vse ljudstvo tvoje, kteri so se zgrabili s teboj, in budi mi za stražilo.
Ezek.38.8   po mnogih dnevih se boš prepravil, in v poslednih let bodeš prišel v zemljo, kterega se je izpolnil od meča, ktera se je zbirala od mnogih narodov na zemljo izraelovega, ktera je bila več razvalena; tako so izšli iz ljudstva, in vsi se bodo v miru prebivali.
Ezek.38.9   in prišel boš kakor dozhd, in bodeš kakor oblak, da pokriješ zemljo, ti in vsi oblaci tvoji, in mnogo ljudstva z seboj.
Ezek.38.10  tako govori gospod gospod: v tem dan pridejo na srce besede, in pomisliš hudobne misli.
Ezek.38.11  in praviš: prišel bom na zemljo neprošleno, bodem prišel na tistih, kteri prebivajo v miru in prebivajo v miru; vsi, kteri so prebivali ne so zid, in ne imajo vrata in vrata.
Ezek.38.12  da zagrabiš plijen in zgrabiti plijen, da si rešil roko svojo na razvaljeno, ktero se je postal, in zoper narod, ktera se je zbirala od mnogih narodov, kateri so prebivali in posevali in prebivajo na kraji zemlje.
Ezek.38.13  šeba, dedan in trgovci taršiščine in vsi njih moči ti rekó: ti si prišel, da zagrabiš plijen? zgrabil si ljudstvo svoje, da zgrabiš srebro in zlato, da bi prejeli srebro in zlato, da prigrabiš posepljenje, in pregrabiti plijen.
Ezek.38.14  zato prorokuj, sinu človečji, in reci gogu: tako govori gospod gospod: ne boš li ta dan, ko se bo prebival narod moj izrael v miru?
Ezek.38.15  in bodeš prišel iz mesta svojega, od kraja severja, in mnoge narodi s teboj; vsi so konci konci, veliko zboru in velika vojska.
Ezek.38.16  in prišel bodeš na ljudstvo svoje izraela kakor oblak, da pokrije zemljo; v poslednih dnevih bode, in pripeljal te bodem na mojo zemljo, da me poznajo pogani, ko se bodem posvetil v tebi pred očetami svojimi.
Ezek.38.17  tako govori gospod gospod: ti si ti, za kogar sem govoril v prvih dnéh, za voljo hlapcev mojih, prerokov izraelova, v tistih dnéh, da te bodem pripeljal na njih?
Ezek.38.18  in zgodí se v tem dan, v dan, v kterem pride gog na zemljo izraelsko, govori gospod gospod, da se vzdigne jeze moje.
Ezek.38.19  in v žalosti svoji in v ognji jeze svoje govorim: ali v tem dan bode velika potresen na zemlji izraelskoj.
Ezek.38.20  in potrese se bodo pred obličjem gospodovim ribe morske, in ptice nebeške, in polje polne, in vsi gadi, kateri po zemlji, in vsi ljudjé, kteri so po lici zemlje; in razdičejo se gori, in padli bodo doline, in vsako zid bode padlo na zemljo.
Ezek.38.21  in kličem na njem vse strah, govori gospod gospod; meč človeka bode zoper brata njegovega.
Ezek.38.22  in sodim ga smrtno in krvi; in deželo potočnim in kamenjem kamenjem, in ognjem in svojem svojem, in na mnoge narode, kteri so z njim, in nad mnogimi narodi, kteri so z njim.
Ezek.38.23  tako se bodem veličal in posvetil, in spoznal se bodem pred mnogimi narodi; in spoznat bodo, da sem jaz gospod.
Ezek.39.1   in ti, sine človečji, prorokuj zoper goga, in reci: tako govori gospod gospod: glej, jaz sem zoper tebe, gog, poglavarja rodova, meseka in tuvala.
Ezek.39.2   in pripeljal te bodem, in popeljal te bodem, in odpeljal te bom od kraja severja, in pripeljal te bodem na gori izraelove.
Ezek.39.3   in pogubim luka tvojo z levo roko tvojo, in strelce tvoje bodem položil od desnice tvoje.
Ezek.39.4   na gore izraelovih padneš ti, in vsi oblasti tvoji, in narodi, kteri so s teboj; dajo te za žrebo ptice po vsej pticama in zvijačih polja.
Ezek.39.5   na polji si padel, ker jaz sem govoril, govori gospod gospod.
Ezek.39.6   in pošlu oganj na gogu, in kateri prebivajo v ostrovih v miru; in spoznajo, da sem jaz gospod.
Ezek.39.7   in sveto ime moje bodem poznal sredi mojega ljudstva izraela, in ne bodem bil več oskvrnil sveto ime moje; in spoznajo narodi, da sem jaz gospod, svet v izraelu.
Ezek.39.8   glej, prišel je, in zgodilo se bode, govori gospod gospod; to je dan, o kterem sem govoril.
Ezek.39.9   in prebivali bodo prebivali prebivališče izraelske, in kadili bodo, in bodejo razpalili štitove in štitove, in luke, in strelce, in štitice, in lance; in kaže v njih sedem let oganj.
Ezek.39.10  in ne bodo zgrabili drova z polja, in ne bodo posevali iz lesa, nego naj se ognjem ognjem spali; in pregrabijo njih, kteri so jih grabili, in grabijo njih, ki so jih grabili, govori gospod gospod.
Ezek.39.11  in zgodí se v tem dan, da bodem dal gogu mesto grobo v izraelu, dolinu prehodnih pri morji; in prepevali bodo popelje doline; in tam bodo prebivali goga in vse mnoštvo njegovo; in nazvali se bode dolina gogovega gogova.
Ezek.39.12  in dom izraelov jih bode prebival, da bi očistil zemljo šest tisoč.
Ezek.39.13  in vsadi jih ves ljudstvo zemlje, in bode jim za ime, v dan, v kterem se bom oslavil, govori gospod gospod.
Ezek.39.14  in možé neprestano izpolnjujejo, kateri hodijo po deželi, da bi pokopali tiste, kteri so ostali po lici zemlje, da ga očisté; po tém času naj se vprašajo.
Ezek.39.15  in vsi, kteri bodejo prošli zemljo, in ugleda kosti človeka, zaseče pri njem znamenje, dokler ga pogrebenci ne pokopajo v dolini morske mogočnega.
Ezek.39.16  tudi ime mestu bode hamona. tako bodo očistili zemljo.
Ezek.39.17  in ti, sine človečji, tako govori gospod gospod: reci vsakemu pticu in vsem polnim zvijačih: zberite se, in pridite, zberite se od vseh kraja na dar mojo, ktero sem vam dal, veliko prinosnicu na gore izraelovih, in jedite meso in pijte krvi.
Ezek.39.18  meso mogočnih možete boste jedli, in krvi knezov zemlje boste pijali, ovnov, kozlov, kozlov in bočnih telesa.
Ezek.39.19  in jesti sebo, da ste se nasitili, in pijete kri v pijo z mojo žrtvojo, katero sem vam prinosil.
Ezek.39.20  in nasitite se na stole svojem konja in vsadnica, močnih, in vsakega vojska, govori gospod gospod.
Ezek.39.21  in dal bodem slavo mojo sredi vas, in vsi narodi bodo videli sodbo moje, katero sem storil, in roko svojo, ktero sem na-el na njih.
Ezek.39.22  in spoznajo dom izraelov, da sem jaz gospod, njih bog, od tega dan in dalje.
Ezek.39.23  in spoznajo narodi, da so postali za voljo njih krivice dom izraelov, ker so se pregrešili zoper mene, in skril sem obličje svoje od njih, in predal sem jih v roke svojih neprijatelja, in padli so vsi meč.
Ezek.39.24  za voljo nečistosti in krivičnosti njih sem jim storil, in skril sem obličje moje od njih.
Ezek.39.25  zato tako govori gospod gospod: sedaj bom odvrnil izgnance jakobovo, in pomiloval bodem nad vsem domom izraelovim, in revnujem za ime moje svetega.
Ezek.39.26  in ponesó sramotu svojo in vse krivico svoja, katero so se storili zoper njih krivice, ko so prebivali v deželi svojem v miru, in nihče jih ne straši.
Ezek.39.27  ko jih bom odvrnil iz narodov in jih zberam iz krajskih kraja njih; in osvetivši se v njih pred obličjem narodov.
Ezek.39.28  in poznajo, da sem jaz gospod, njih bog, ko jim bom pokazal sredi poganov.
Ezek.39.29  in nič več ne skrivam obličja svojega od njih, ker sem izlil gnjev svoj na dom izraelov, govori gospod gospod.
Ezek.40.1   v dvadeset in peti leto, ko smo se zagnali, v prvi dan, na deseti dan mesečega, v četrnaestim leto, po tem, ko je bila mesto, v tem dan, bila je na meni roka gospoda, in pripeljal me je.
Ezek.40.2   v viših viđenjih, pripeljal me je v deželi izraelovemu, in postavil me je na najvišem gori; in na njem je bilo kakor zgrabeno mesto na mestu.
Ezek.40.3   in pripeljal me je tam, in glej, človek, ktera se je videlo, kakor izgled od medi; in v roku svojem je bil ročilo, in časa mjera, in storil je pri vratih.
Ezek.40.4   in človek mi reče: sin človečji, pogledaj s očmi svojimi, in poslušaj v uših tvojih, in vnimaj v srce svoje vse, kar ti bom pokazal; ker ti si prišlo tu, da ti bom pokazal, in pokaži domu izraelovu vse, kar vidiš.
Ezek.40.5   in glej, ostal je zunej od doma okolo, in v ruci človeku imajoč širok, šest lakata širok, širok šest lakata; in izmjeril je širok, ravno da je ravno širok ravno širok, in visoko, ravno da je ravna trska.
Ezek.40.6   in vnide v vrata, ktera je videlo na izhodu, šel je po sedmih stupenih; in izmeri vrata vrata, ravno da je bilo ravno trska.
Ezek.40.7   jedj širok širok ravna, in ravno širok širok, in ravno širok širok; in predlogi, kteri so bili sredi pokoje, bilo je pet lakata.
Ezek.40.8   potem izvrača portnik, ktera je bila ravna trska, ravno ravno širok.
Ezek.40.9   in postal je pripravljeno vrata, osem lakata, in široki njegove dva lakta; in priprave vrata je do vsakega strana.
Ezek.40.10  in stavlje vrat priamo tri z druge strani, in tri z druge strane; in jedna meč imajo tistim trijem; imajoč tudi preroke po obej strani.
Ezek.40.11  in izmeri širok vrata, deset lakata; in širok vrata, tri in deset lakata.
Ezek.40.12  in bilo je lakih lačev na vso strani, po jednej strani, in vsadi, šest lakata ob jednej strani, in šest lakata z druge strani.
Ezek.40.13  in izmeril je vrata od zadnih stola do zadnih stvari; šira je bilo dvadeset in pet lakata širok, vrata za vrata.
Ezek.40.14  tudi šezdeset lakata širok je bilo šezdeset lakata; in pred vratima vrata je bilo šezdeset lakata.
Ezek.40.15  in od vsa vsa vrata do vso preroke do prihoda privratnika noter, pedeset lakata.
Ezek.40.16  in okna okna na vrhih, in na priprave, v vsakem strani predvorje unaokolo; in ravno tako so v predstavih: okna na vso strani, in na vračakh bijahu palmi.
Ezek.40.17  in pripeljal me je do vsakega predvorja; in glej, šatori in lakovi so okolo dvorišnih kraja; trijla je trideset kombe.
Ezek.40.18  prebivališče je bila na strani vrata, po lonji vrata, kar je bil nič podloga.
Ezek.40.19  in izmjeri širok od vsakega vsa vrat do vsakega vnimajočega vrata do vsa strani, sto lakata na istok, in pripeljal me k severu.
Ezek.40.20  in glej, vrata, ktera je gledal na sever na zadnji dvor, izmeri vrata in širina.
Ezek.40.21  in strahovi njene, tri z druge strani, in tri z druge strane; in stupovi njegovi in priprave njene so po ravnočnosti vrat, ktera gledajo na izhodu: pedeset lakata dolgota, in dvadeset in pet lakata širok.
Ezek.40.22  in okna njene, in priprave njene, in palmovi so so kakor vrata, ktera je gledala na iztok; in na sedmi stupovih izidejo k njej, in dvorana njih je vsaklo.
Ezek.40.23  in vrata vsakega dvorišnega predvorje je blizu severnih vrata, kakor na istoku; in izmjeril je od vrata do vrata sto lakata.
Ezek.40.24  in odpelje me na jug, in glej, vrata, ktera gledajo na jug; in izmjeril je vrata in njih predvorje, kakor ta mjere.
Ezek.40.25  in okna njegove in predlogi imajo naokolo, kakor tudi okna. širok je bilo petdeset lakata, in širina dvadeset in pet lakata.
Ezek.40.26  in sedem stupov jim je prišlo, in prihod jim je prišlo; in palma je bila po jednoj strani, eden po obej strani.
Ezek.40.27  in vrata vsakega vsakega dvora na jug je na jug; in izmjeril je od vrata do vrata sto lakata na jug.
Ezek.40.28  in pripeljal me je do vsakega predvorja do južnih vrata; in izmeri južnata vrata: ravno to je ravno ta mjera.
Ezek.40.29  in šatore, in stupovi, in preroki so po tem mjeri; in okna na njem in v svojem dvoru imajo okna, pedeset lakata dolgota in dvadeset in pet lakata širok.
Ezek.40.31  in vsa njih je prišlo do vneshnih predvorja; in palmi so na njenih vračakh, in osem stupov.
Ezek.40.32  in pripelje me v vrata, ktera je videlo na izhodu, in izmjeril je: ravno to je ravno ta mjera.
Ezek.40.33  in strahove njene, in stupovi, in dvorani so po tem mjeri; in okna na njem in v svojem dvoru imajo okna; petdeset lakata dolgota in dvadeset in pet lakata širok.
Ezek.40.34  in priprave njih je do vneshnih predvorja; in palmi so na stupovima, po obej strani; in osem stupov na njem je bilo osem stupov.
Ezek.40.35  in pripelje me k severu vrata; in izmeri je po tem mjeru.
Ezek.40.36  prebivališče njene, stupove njegove, in dvorove njene, in okna njena so okolo; petdeset lakata dolgota, in širina dvadeset in pet lakata.
Ezek.40.37  in priprave njih je do vneshnih predvorja; in palmi so na stupovima, po obej strani; in osem stupov imajo za njim.
Ezek.40.38  in bila je bila šatora njena, in vrata njene, s dvorami njenih.
Ezek.40.39  in za drugega plačje, da bi se zakolali v njem žrtve okajnice in krivičnosti.
Ezek.40.40  in pri zadnih strani vrat, katere gledajo k severu, imajo dva stola, in po drugega strani vrata, dva stola na istoku.
Ezek.40.41  četiri stola s druge strane na strani vrata, osem stolov, na kterih zakoljajo žrtvovanje.
Ezek.40.42  in četiri stola za žrtvov je bilo kamenja kamenja, in šira lakata širok, in lakata širok, in lakat lakat; na njih so položili vekomaj, v kterih so se zakoljali žrtvov in žrtvovanje.
Ezek.40.43  in vekomaj, po vsakem kraji, hodili so do vsakega kraja po vso strani; in na stolovih je stavljal meso.
Ezek.40.44  in odvedel me je do vsakega predvorja, in glej, dva kombe v vsakem predvorji, ktera je na strani severnih vrata, nosila se k jugu, a drugega na strani vrat judovih, gledajoč na sever.
Ezek.40.45  in reče mi: ta prostor, ktera gleda na jug, je za tempeljé, kteri so držali službu za tempelj.
Ezek.40.46  a zbor, ktera gleda na sever, za svećenike, kteri so držali službu za oltar; to so sinovi sadokovi, kteri so prišli od levijevih, da se približajo k gospodu, da bi mu služili.
Ezek.40.47  in izmeri dvor: sto lakata dolgota, in šira sto lakata, širok sto lakata; in oltar je pred tempelcem.
Ezek.40.48  in pripeljal me je v predvorje doma, in izmeri široki predvorje, pet lakata ob obej strani, in pet lakata z druge strane; a širina vrata tri lakata z druge strane, in tri lakta z druge strani.
Ezek.40.49  lonja namreč je bilo dvadeset lakata širok, in širina dvanajst lakata; in po deset stupenih je prišlo k njemu; in stupovi imajo na priprave, eden po obej strani.
Ezek.41.1   in pripeljal me je v tempelj, in izmjeril je predvorje: šest lakata širok na oboje strani, in šest lakata širok.
Ezek.41.2   in širina vrata deset lakata, in širok vrata, pet lakata z druge strane, in pet lakata ob obej strani; in izmjeril je dolžnost njegovega četrdeset lakata, in širok dvadeset lakata.
Ezek.41.3   in vnide v vsak dvor, in izmeri vrata: dva lakta, in vrata šest lakata, in šira vrata sedem lakata.
Ezek.41.4   in izmeri sto lakata širok, in širok dvadeset lakata pred tempeljem; in reče mi: to je svetišče svetega.
Ezek.41.5   in izmeril je zid doma šest lakata, in šira širanja šest lakata v vsej strani.
Ezek.41.6   a strani, kteri so bili na strani, bile so po triju trideset, in tri dvakrat; in zavrgli so se za zid, kteri so v zadnih strani navkolo, da so vekomaj, da se ne mogajo, da se ne zgrabijo za zid tempeljna.
Ezek.41.7   in šira prostor prostor je prišlo, ko je bil več, ko je prišlo od zida do najvišnih kraja, ker prebivala je vso vso vso vso, in od prebivališče se popeljajo na vrnjo, in od srednega do trećega.
Ezek.41.8   in videl sem, da je prebivališče vekomaj od okoličnih kraja, bilo je ravno širok, šest lakata širok.
Ezek.41.9   a širina zid, kteri je zunej kraja, je pet lakata; in ostal je izpolnjeno sredi kraja doma.
Ezek.41.10  in mezhdu komovami je bila šira, dvadeset lakata širok, več lakata pred tempeljem.
Ezek.41.11  in vrata komnih, na odločnosti, bila je vsa vrata na sever, in druga vrata na jug; a šira prostor prostora je pet lakata okolo vse strani.
Ezek.41.12  a zdanje pred prerokom, ki je na zapadnoj strani, bilo je sedemdeset lakata širok; zid postave je pet lakata, širok pet lakata okolo, in dlina njegovo devedeset lakata.
Ezek.41.13  in izmeri prebivališče sto lakata širok; in odloblje, in zdelinje, in zid njih, sto lakata širok.
Ezek.41.14  a širina pred obličjem tempeljna in prostora na jug sto lakata.
Ezek.41.15  in izmeril je dolgota zdanja, ktera je pred obsojem, kteri je po zadnji strani, in to, kar je po obej strani, sto lakata; in vso tempelj, in predvorje, kteri so bili v vso strani.
Ezek.41.16  v vestih, in oklobne okna, in oklobe na vso trojih, tako da so oklobljeni, in vsa podloga naokolo, od zemlje do okna; okna bile so po viših.
Ezek.41.17  in do vekomaj, do vsakega kraja, in do vnimača, in po vsem zid okolo, vsakega od vél in zunej strani.
Ezek.41.18  in postavljene so kerubina in palma; in palma je bila sredi kerubina in kerubina; dva obličja kerubina imajo dva obličje.
Ezek.41.19  obličja človeška je k palmu s druge strani, in obličje lavovo k palmu ob obej strani; tako je bila napravljena po vsej hiši dokola.
Ezek.41.20  od deželu do vekomaj so napravljeni kerubini in palmci, po svetiščem.
Ezek.41.21  in svetišče in svetišče imajo čvrt; pred svetem obličjem je to viđenje kakor izgleda.
Ezek.41.22  oltar je dreven, tri lakata visoko, in širok dva lakta, in širok dva lakta; in vrg njegov in podnožje njegovo je z drevo. in reče mi: to je stola, kteri je pred obličjem gospodovem.
Ezek.41.23  in tempelj in svetišče imajo dva vrata.
Ezek.41.24  in v njih dveh vratima imajo dva vratila, dva v jednoj vratih, in dva vrata za drugega vrata.
Ezek.41.25  in vsadili so se na njih in na vratima svetišta kerubina in palma, kakor so izročena v svetiščakh; in vsadi drobe pred predvorjem izvne.
Ezek.41.26  in bila je okna okna, in izmjeril je po obej strani, na okrajih prihoda, in na vratih doma.
Ezek.42.1   in izpelje me, in izpelje me k vsakemu dvorišnemu predvorju priamo, in pripeljal me je, in glej, bile so komore, kteri so bili pred prerokom, k severu.
Ezek.42.2   sto lakata širok na severu, in široko petdeset lakata.
Ezek.42.3   zoper njih, kteri so bile kakor vrata vsega vsakega vsako dvorišnega dvora, in kakor vekomaj do vsakega dvora.
Ezek.42.4   in pred komovami je bila hoda, deset lakata širok, in sto lakata dolgota; in vrata njih je na severu.
Ezek.42.5   a prekratni kombe so izpolnjevali, ker so izpolnjevali najbolji od njih, od najlepjega kraja in od zadnih kraja.
Ezek.42.6   ker bile so tri strani, in ne imajo stupov kakor studne stupove; za to so bili izročeni od kraja in srednih od zemlje.
Ezek.42.7   in bilo je svetlina izvne, kakor kombe, na vsakem dvorišnemu dvorišju, kteri so gledali pred komovami, bilo je petdeset lakata širok.
Ezek.42.8   kajti dužna kombe, ktera gledajo do vsakega dvora, bilo je petdeset lakata; in to so pred menoj sto lakata.
Ezek.42.9   in v tistih krajih imajo prihoda na izhodu, ko prihaja za njih iz vneshnih dvora.
Ezek.42.10  na područji, ki je na početku, na područji strani, pred prerokom, in pred postavijo, bile je tudi komori.
Ezek.42.11  in hodnje pred njimi je ravno to, kakor v krajih, kteri so na severu, ravno kakor v širini in po širini, in po vseh njih izhajočih, in po njih šatorih, in po njih vratima.
Ezek.42.12  in po vratih, kteri so na jug, in vsa vrata od početka, ktera je na početku kraja, na izhodu strani, na izhodu strani, ko vnidejo.
Ezek.42.13  in reče mi: široki severnih in tempeljna na jug, kteri so pred preročino, to so svetišče svetega, v kterih se bodo jedli svećenički, kteri se približajo k gospodu, svetne darove; in tam bodo položili svetinje svetinje, in khlebnost, in okajnost za krivico, ker to mesto je svet.
Ezek.42.14  kedar vnidejo do nje svećenički, naj ne bodejo izšli iz svetišče na vso obto dvor, da bi bili več sveti, ktere so služili, ker so sveti; in oblečejo se drugega oblačila, in so se došli do ljudstva.
Ezek.42.15  in ko je izpolnil meč izpolnjevega doma, izpelje me po vratih, ktera je gledal na iztok, in izmeri prebivališče naokolo.
Ezek.42.16  izmeri područje, ktera je bila na izhodu, izmeri pet stotina trska širočega trska.
Ezek.42.17  izmeri severu, in izmeril je pet stotina trska širočega trska.
Ezek.42.18  izmeri zavoljo morja, in izmeril je pet stotina trska širočega trska.
Ezek.42.19  in obrnivši se na jug, izmeri pet stotina trska širočega trska.
Ezek.42.20  po četvorih strani je položil širok, in bila je okolo pet stotina lakata širok, in pet stotina lakata širok, da razloži svetišče od svetega.
Ezek.43.1   in pripelje me k vratimu, ki je videl na izhodu, in izpelje me.
Ezek.43.2   in glej, slava boga izraelova pride od istoka; in glas njegov je kakor glas množice mnogih, in zemlja se je izgubil od slave njegove.
Ezek.43.3   in to viđenje, katero sem videl, kakor to viđenje, katero sem videl, ko sem prišel, da pogubim mesto, in to viđenje, kakor to viđenje, katero sem videl pri reke kebaru; in padl sem na obličji svojem.
Ezek.43.4   in slava gospodova vnide v dom po poti vrata, ktera je gledal na iztok.
Ezek.43.5   in vzeme me duh, in vpeljal me je v vsak dvor; in glej, slava gospodova je napolnil dom.
Ezek.43.6   in slišal sem, da mi govorí glas iz hiše, in človek stoji pri meni.
Ezek.43.7   in reče mi: sine človečji, mesto prestola mojega, in prebivališče nog mojih, v katerem bodem prebival sredi izraelaca vekomaj; in dom izraelov nič več ne oskvrni svetega imena svojega, ni oni, ni njih véliki, med svojim prešestvom in s trupami kraljev svojih sredi njih.
Ezek.43.8   ko so postavili v pragu svojem, v vestih svojih, in vrata svoja pri ostih mojih, tako da so zid med menoj in med njimi, in oskvrnili so sveto ime moje za njih krivice, katere so delali; tako sem jih pogubil v ječem svojem.
Ezek.43.9   sedaj naj odvrnejo sovražstvo svoje in mrtve gospodova svojih, in bodem prebival sredi njih vekomaj.
Ezek.43.10  ti torej, sine človečji, pokaži domu izraelovu to dom, da bi se zasramovali od greh svojih, in da se oznanjajo za obličje njegovo.
Ezek.43.11  in če se izpolnjujejo za vse, kar so storili, pokaži jim obličje domu, in izročje njegovo, in izpravljenje njegovo, in izročje njegovo, in vsa postavo njegovo, in vse postave njegove, in vsako postavo njegovo, in skrivaj jim pred obličje njih, da bodejo držali vse postave njegove in vsa postavo njegovo, da jih izpolnjujejo.
Ezek.43.12  to je pismo tempeljna: na vrhih gori je vse područje njegovo naokolo, sveto svetinje.
Ezek.43.13  a to so mjere oltarja v lakih lakih lakih lačev, lakat v lakat, lakat v lakat in lakat širok, in vrg po vrtu njenih, od jedél ladi; in to je visoko oltarja.
Ezek.43.14  a od dalečega kraja do kraja do zadnja prostora dva lakta, in širina lakat; in od malega krunja do velikega prostora je četiri lakata, in širina lakata.
Ezek.43.15  oltar je imajoč štiri lakata; in od arihela najviših rogov je bil četiri rogov.
Ezek.43.16  a arihel je dvanajst lakata širok, po dvanajst lakih lačnih, četvrti na četvorih strani.
Ezek.43.17  a prošlo bode četrnaest lakata dolgota, in četrnaest lakata širok na četiri strani; in prebivališče, kteri so bili okolo njega, je polovina lakata, in zaklad njeno je lakat okrog; in stupovi njegovi gledajo na istok.
Ezek.43.18  in reče mi: sin človečji, tako govori gospod gospod: to so naredbe žrtvenika v dan, v katerem se bode storil, da prinesó na njem žrtvov in dariti krvi na njem.
Ezek.43.19  daj svećenjem levitom, kteri so iz potomstva sadoka, kteri se približajo k meni, da mi služe, govori gospod gospod, da mi prineseš telega od goveda za žrtvu okajnicu.
Ezek.43.20  in vzemi od njegove krvi, in položi na četiri rogov žrtvenika, in na četiri naročja krunja, in na podnožje okrog, in očisti ga, in očisti ga.
Ezek.43.21  in vzemši telega za žrtvu okajnicu, in spali ga na zaklad domu izza svetiščega.
Ezek.43.22  in na drugi dan prineseš kozla brez madeža za okajnicu; in očisti oltar, kakor so se oprosili telcem.
Ezek.43.23  in ko izpolniš obred pomirenja, prineseš junca iz volja brez madeža in ovna bez mane.
Ezek.43.24  in prinesi jih pred gospoda; in véliki duhovni naj vrže na nje sol, in prinesó jih v žrtvovanje gospodu.
Ezek.43.25  sedem dnî daruješ po dnevi kozle za žrtvu okajnicu; in telca od govičja in ovna od stada, brez madeža.
Ezek.43.26  sedem dnî bodo očistili oltar, in očistili ga, in napolnijo njih roke.
Ezek.43.27  in ko se bodo postali od osmi dnî in dalje, naj prinesó svećenici na oltar vaše žrtvove in pričesnice; in jaz bom vas sprejel, govori gospod gospod.
Ezek.44.1   in vrnil me je pred vso vso vrdó vrata svetišča, ktera je gledal na iztok; in bila je zavčena.
Ezek.44.2   in reče mi gospod: ta vrata bode zatvorena, ne bode odprla, in nihče ne vnide po njej, ker gospod, bog izraelov, je prišel po njej, da se bode zatvorila.
Ezek.44.3   kajti knez, ker je knez, sedí v njem, da jedi kruh pred obličjem gospodovo; po poti vrata vnidi, in po tem poti naj izide.
Ezek.44.4   in pripelje me po severu vrata pred hišo, in videl sem, in glej, slava gospodova je napolnil dom gospodov; in padel sem na obličje moje.
Ezek.44.5   in reče mi gospod: sin človečji, vnimaj na srce svoje, in glej s očmi svojimi, in poslušaj svojim ušima vse, kar ti govorim po vseh ustavih hiše gospodovo, in vsako postavo njegovo; in vnimaj srce svoje, da vnideš v šator in po vsem izhodom svetemu.
Ezek.44.6   in reci domu grehovemu, k domu izraelovemu: ovako govori gospod gospod: veliko vam je vse krivice vaše, dome izraelov!
Ezek.44.7   ko ste pripeljali svetle sinovi neobrezani, neobrezani srca in neobrezana meso, da bi bili v svetišči svojem, in so jih oskvrnili, ko ste prinosili moj kruh, loj in krvi, in prevrnili zaveze moje v vseh greh svojih.
Ezek.44.8   in postavili ste, da boste držali straže v svetišči svojem.
Ezek.44.9   ovako govori gospod gospod: nič tujca, neobrezano srca in neobrezana meso, naj ne vnide v svetišče moje, v vseh tujcev, kteri so sredi izraelcev.
Ezek.44.10  ali leviti, kteri so se oddalečili od mene, ko so se izrael pregrešili od mene za svojim idolimi, bodo nosili krivice svoje.
Ezek.44.11  in naj bodo služabniki v svetišči svojem, služabniki pri vratih doma, in služabniki domu; oni bodo zakoljali žrtve in žré ljudstvu, in stanejo pred ljudstvom, da jim služe.
Ezek.44.12  za to, da so jim služili pred obličjem njih, in so bili za hišo izraelovo za krivico krivico, za to sem vzdignil roko svojo zoper njih, govori gospod gospod, in ponesó njih krivice.
Ezek.44.13  in ne bodo se približili k meni, da bi mi služili službo, in da se ne približajo k najvišim svetim, k najvišim svetim, nego bodo nosili sramotu svoje in krivice svoje, katere so delali.
Ezek.44.14  in postavim jih, da bodejo držali straže v domu, v vsem delom njegovem, in na vse, kar se bo storil.
Ezek.44.15  a svećenici levijevi, sinovi sadokovi, kateri so držali službe v svetišči mojem, ko so se izraelci pregrešili od mene, te bodo prišli k meni, da mi služe, in stanejo pred menoj, da mi prinesó tuk in kri, govori gospod gospod.
Ezek.44.16  ti vnidejo v svetišče moje, in pridejo k meni do stola svojega, da bi mi služili, in držé službe moje.
Ezek.44.17  in kedar vnidejo po vratih vsakega dvorišnih dvora, naj oblečejo v lenih obleke, da se ne obleče lenice, ko so služili v vratih vsaknih dvora in vsakega dvora.
Ezek.44.18  v glavih svojih imajo lenice, in obleke lana naj imajo na lanjah svojih, in naj se ne prepevajo, da se opečajo.
Ezek.44.19  in ko bodo izšli v vanj dvor, k ljudstvu, naj obleče obleke, v katerih so služili, in položí jih v svetih krajih, in obleče se v druge haljine, da ne posvetajo ljudstva v oblačih svojih.
Ezek.44.20  tudi glave svoje naj ne obrijajo, in čakal naj ne bodejo silovali, nego naj pokrivajo glave svoje.
Ezek.44.21  in vina naj ne pije nihče duhovnik, kedar vnide v vsak dvor.
Ezek.44.22  tudi vdova in odpuščenega naj se ne vzemó za ženo, nego za devico iz semena izraelova, in vdova, ktera se ima vdova svećenika.
Ezek.44.23  in ljudstvo moje bodo učili, da je čisto in nečisto, in oznanjajo jim to, kar je nečisto in čistega.
Ezek.44.24  in na pravične sodbe naj se bodo sodili, da bodo pravični sodili, in sodbe moje bodo sodili; in postave moje in naredbe moje v vseh praznih dnevih bodo držali, in sobote moje posvetujejo.
Ezek.44.25  in ne vnidejo k človeku, da se ne oskvrnjujejo; nego za očeta in matere, za sina in za hčere, za brata in za sestru, ktera se ni imel moža, da bi se oskvrnila.
Ezek.44.26  in ko se bo očistil, prebroja ga sedem dnî.
Ezek.44.27  in v dan, v den, kedar vnidejo v vsak dvor, da bi služili v svetišči, prinesó krivičnost, govoreč gospod bog.
Ezek.44.28  in to jim se bode za ereda; jaz sem njih baština, in posednost jim ne dajte v izraelu; jaz sem njih posjed.
Ezek.44.29  žré, in okajnice, in žrtve okajnice, in žrtve okajnice, in vse, kar je odločeno v izraelu, njih bode.
Ezek.44.30  in najprve prvine z vso prvina, in vse podizanice od vseh darov vaših, naj bodo svećenički; in prvine rodov vaših dajte svećeniku, da boste blagoslovi na hiši svojem.
Ezek.44.31  nič mrtvih in razpaljenega z pticami in z skotom naj se svećenički ne bodo jedli.
Ezek.45.1   in kedar boste podelali zemljo v posjed, odločite područje gospodu, svetinje od zemlje, dvadeset in pet tisoč lakata in šira deset tisoč; sveti bode v vsej kraji njegovem strani.
Ezek.45.2   od tega naj pridejo do svetišče pet stotina in pet stotina in široki okolo, in petdeset lakata širok.
Ezek.45.3   in od tega meč izmerjaj dvadeset in pet tisoč lakata in deset tisoč širok; in v njem bode svetišče, svetišče svetnih.
Ezek.45.4   to naj je od zemlje, da bode svećeničkim, kteri služe v svetem svetišči, kteri se približajo k gospodu, da jim bode mesto za hiše, in svetišče za svetišče.
Ezek.45.5   dvadeset in pet tisoč lakata in deset tisoč zaširi, da bode levitom, kteri služe v tempeljnu, imajo v posjed, gradove za prebivališče.
Ezek.45.6   in za posjed mesta dajte pet tisoč širok in dvadeset in pet tisoč lakata, kakor najvišji prinos, za vse dom izraelovo.
Ezek.45.7   a véliku, od tega in od tega kraja do svetiščega, in za posjed mestu, pred svetim područjem in pred pritetom mestu, od zadnih kraja k zapadu, in od zapada k izhodu, in dolgota kakor eden od častnih kraja, od morja k zapadu.
Ezek.45.8   to bode njemu za posjed v izraelu, in kneze moji naj se nič ne oslabojo ljudstva mojega, in posečejo deželo izraelovu po plemenom svojem.
Ezek.45.9   ovako govori gospod gospod: dosta je vam, véliki izraelovi! potegnite krivico in pogubljenje, in delajte pravico in pravico; izročite nasilje iz ljudstva svojega, govori gospod gospod.
Ezek.45.10  pravice pravičnega in mera pravičnih, in bat pravičnega naj vam bodejo.
Ezek.45.11  efa in bat naj bodejo enako, da bode bat po desetinu homeru, a efa desetinu omer homera; po homeru naj ima ravno meč.
Ezek.45.12  a šekel bode bilo dvadeset gera; pet šekela, in pet šekela, in pedeset in petdeset sikleh bode vam mina.
Ezek.45.13  to je prinos, katero naj prinesete: šesti chast efe od homeru pšenice, in šestinu efe od homera ječmenja.
Ezek.45.14  in sodba za olivo: meč olivo od deset mečev; kajti gomor je deset bat.
Ezek.45.15  a z ovčim, od česar javih kraja, od vseh rodov izraelovih, za prinosnicu, in za žré, in za pričesnice, da se obljubi za njih, govori gospod gospod.
Ezek.45.16  ves narod, tisto ljudstvo, daja to dar knez izraelovemu.
Ezek.45.17  a poglavarja naj bode, da bode vsesozhzhenie, in žré, in ljevanice na praznih, in v novoljnosti, in v sobote, in v vseh praznosti doma izraelova; on bode postal za krivice za krivico, in za khlebnost, in za paljenice, in za pričesnice, da se izročja za dom izraelovo.
Ezek.45.18  tako govori gospod gospod: v prvi dan, prvi dan meseca, vzemi mladič brez madeža, in očisti svetišče.
Ezek.45.19  in kapłan vzeme od krvi obred pomirenja, in položí na poprave svetišta, in na četiri ugla svetišča, in na poprave vrat dvorišnih dvora.
Ezek.45.20  tako naj napraviš v sedmi dan, na prvi dan, od tistih, kteri so bili brez krivičnosti, in tako boste obsodili dom.
Ezek.45.21  v prvem mesem, četrnaestega dan meseca, bode za vas velikonočno jagnje, praznik sedem dnî, da boste jedli nekvašenje.
Ezek.45.22  in v tem dan pripravi knez za sebe in za ves ljudstvo zemlje več za žrtvu okajnicu.
Ezek.45.23  in za sedmi dnî blaginja naj prinese gospodu sedem telce in sedem ovnov brez madeža, vsak dan po sedmi dnevih, in za okajnost kozla vsak dan.
Ezek.45.24  in kakor prinosnicu naj prinesete efu za govedo, in efa za ovna; in eno olivo na efu.
Ezek.45.25  a sedmi mesec, petnaestega dan meseca, na praznik, naj storil po sedmih dnevih, kakor za žrtvu okajnicu, kakor za vsesozhzhenie, in kakor khlebno dar, in kakor olivo.
Ezek.46.1   ovako govori gospod gospod: vrata dvorišnih predvorja, ktera gleda na iztok, bode zatvorita šest kraja delov, a v soboto sobote naj se odprne, in v dan novoljnosti naj se razprne.
Ezek.46.2   in véliki knez vnide po poti prihoda portnika izvne, in storil se bo pri vratih vrat; in svećenici naj prinesó njegove žrtve in njegove pričesnice; in klanjal se bo pri vratih vrat, in izide; ali vrata naj se ne zamkne do večeri.
Ezek.46.3   in narod zemlje naj se pokloni pred obličjem té vrata v sobote in na novoljnosti pred gospodom.
Ezek.46.4   in vsesozhzhenie, katero naj prinese knez gospodu v dan sobote, bode šest jagniv brez madeža in ovna brez madeža.
Ezek.46.5   in dar za meč; efa za ovna, in za janjce daritvo dar za roko, in eno olivo na efu.
Ezek.46.6   in v dan novoljnosti teleta brez madeža, in šest janjačev in ovna, brez krivičnega.
Ezek.46.7   in efa za ovna, in efa za telca, in jednu efa za telca; a za jaganjce, kakor bo pripravljeno ruka njegova, in hin olija na efu.
Ezek.46.8   in kedar vnide knez, vnide po poti vrat vrat, in po tej poti naj izide.
Ezek.46.9   ali kedar vnide ljudstvo zemlje pred obličje gospodovih, za prazniki, kdor vniče po poti severnih vrat, da se pokloni, izide po poti judskega vrata; in kdor vniče po pokraji južnih vrata, izide po vratih severnih; ne naj se vrne po vratih, po kterem je prišlo, nego naj izide po strani.
Ezek.46.10  in knez naj bodi sredi njih, kedar vnidejo; in ko bodo izšli, naj izide.
Ezek.46.11  a v praznih prazniščih in v solenjih krajih bode dar za telca in efa za ovna; a za javitnike, kakor bo podelala ruka njegova, in elja hinja na efu.
Ezek.46.12  in če pripravi knez dobrovoljno daritvo in pričo pričesnice gospodu, da mu otvori vrata, ktera gleda na istok, in prinese svoj vsesozhzhenie in svoje pričesnice, kakor je delal v dan soboto; in izide, in zamknó vrata po izhodu njegovem.
Ezek.46.13  in jednogodišnega janjca neprestano prineseš za vsesozhzhenie vsak dan gospodu; za jutro naj ga prineseš.
Ezek.46.14  in dar naj naj prinese pri njem črez jutro šestinu efe, in trećinu hina hinja, da se spoljajo najbolj meč. to je prinosnica za dar gospodu, vedno ustavo.
Ezek.46.15  tako naj prinesete janje, in khlebno dar, in olivo vsako jutro za vso jutro.
Ezek.46.16  tako govori gospod gospod: če dadí knez dar enega z svojimi sinami, to se bo imel za sina njegovega; posjed je njih v posjed.
Ezek.46.17  če pa dá dar za enega od svojih hlapcev, bode to do jubilejega leta; in reši ga vélikemu; samo nasledstvo njih naj bode za njih sinovi.
Ezek.46.18  in knez naj ne vzeme iz baštine ljudstva, da bi jih oslobodil; iz posebe svoje naj posedi svojim sinom, da naj se ne raztrhne moj ljudstvo, vsak iz svojega posjeda.
Ezek.46.19  in pripeljal me je v prihod, ktera je na strani vrata, do svetega kombe, ktera so bili gledali na sever; in glej, tam je mesto, ktero je na zadnji strani.
Ezek.46.20  in reče mi: to je mesto, k kterem bodo kopali duhovnici za krivico in za krivico, in tam bodo kopali khlebno dar, da se ne izpeljejo do vsakega dvora, da bi svetil ljudstvo.
Ezek.46.21  in izpelje me v vsak dvor, in odpeljal me je na chetirih strani dvora; in glej, v vsakem kraji dvora je dvor v vsakem kraji dvora.
Ezek.46.22  po vrcih krajih predvorja imajo štiri predvorje, štirideset lakata dolgota in trideset lakata širok; vse četvere imajo mjera.
Ezek.46.23  in razvratni so okolo njih črez njih četverih, in podlogi so bili podložni podlogi naokolo.
Ezek.46.24  in reče mi: to so kožniki, v kterih bodo kopali služabniki hiše, žrtve ljudstva.
Ezek.47.1   in pripeljal me je pri vratih hiše, in glej, voda izhaja pod praga tempeljna na iztok; kajti obličje tempeljega je ležala na istoku; in vode sečejo od desno strana, od juga na olji.
Ezek.47.2   in izpeljal me je po poti severnih vrat, in obhodil me je na zunej strani k zunej vratu, ktera je gledal na istok; in glej, vode so hodili od desno strane.
Ezek.47.3   ko je šel človek naproti, imel je meč v ruci, in izmeril je tisoč meč, in izide me po vodi; voda je po vodi.
Ezek.47.4   in izmeri jezerje, in prešla je po vodi, vode do kraja; in izmeril je jezerje, in izšla je vode do stegna.
Ezek.47.5   in izmeril je jezerje, in ni se mogel prošiti, ker vode so izpolnjevali, kakor potok potoka, kterega niso prešli.
Ezek.47.6   in reče mi: videl si, sine človečji? in pripelje me na breg reke.
Ezek.47.7   in ko sem prišel, glej, na kraji reke so mnogo mnogo drevesa po obej strani.
Ezek.47.8   in reče mi: ta voda izhaja na istok od izhoda, in snide na morje, in pridejo do morja; in do morja prihaja v morje; in voda se ozdravi.
Ezek.47.9   in bode, da bode vsak živo življenje, ktero se bo prešlo reka, živi; in imelo se bode veliko ribe, ker tam bode prišlo ta voda, in vse se bo ozdravila, in živel bo vse, k kjer hodi reka.
Ezek.47.10  in ribarci stanejo nad njim, od en-gedi do en-eglajima; razpravljeno mreža bode v njem; in ribe njenih bodo kakor ribe velikega morja, mnogo mnogo.
Ezek.47.11  ali sè oblačilom in oblačilom njegovem ne bodo ozdravljali; za sè sè sè sè sè svojimi.
Ezek.47.12  in pri reke, na bregovih krajih, na obej strani, bodejo vsadili vse drevne drevesa, ktera se ne bode izročilo, in njih plodove ne bodejo izpolnjevali; novočnosti njenega in nove, ker vode njih izlajajo iz svetišče; in plod njih bode za jed, in podnožje njih za zdravo.
Ezek.47.13  ovako govori gospod gospod: to je meč, ktero boste podedovali zemljo dvanajsterim plemenom izraelovim, posočeno širi.
Ezek.47.14  in posečite ga vsak kakor drugega, ker sem povzdignil roko svojo, da bom jej dal vašim očevih, da vam se bode zemlja ta padla v posjed.
Ezek.47.15  a to je područje zemlje: na severu strani od velikog morja, da gre do sedada do sedada;
Ezek.47.16  hamat, berota, sibrajim, kteri je sredi granice damaska in područje hamata, haser-hattik, ki je na područjem havrana.
Ezek.47.17  to je područje od morja do hazar-enon, mezo damask, in područje damask, in područje severja.
Ezek.47.18  a od izhoda, od sredi haurana in damaska, in od gileada in zemlje izraelovega jordan, od kraja do morja k zapadu. to je na izhodu strani.
Ezek.47.19  a južna strana na jug od tamana do vodâ meriba kadeša, noter do velike morja; to je zapadna strana na jug.
Ezek.47.20  a zapadna strana, od velike morja, od kraja do zahoda do hamat; to je zapadna strana.
Ezek.47.21  in razdelite tisto zemljo s njimi po plemenom izraelovih.
Ezek.47.22  in delajte je po zhrebijo za zhrebii za vas in za tujci, kteri prebivajo sredi vas, kteri so rodili sinove sredi vas; in naj vam bodejo kakor rodovi v sinovih izraelovih; z vami bodejo podelali posjed sredi plemen izraelovih.
Ezek.47.23  in v plemenem, v kterem prebiva prihoda, tam mu dajte baštinu, govori gospod gospod.
Ezek.48.1   in to su imena plemen: od početka severnih, po područji kehatovi, po prihodu od hamata, hatsar-enan, područje damask na severu, po strani hamata; in to bode od izhoda do morja, dan, eden.
Ezek.48.2   a pri meči danu, od istoka do zapada, dio ašerov.
Ezek.48.3   a pri područji ašerovega, od istoka do zapadnika, eno dio neftalim.
Ezek.48.4   a pri područji neftalimovega, od istoka do zapada, eno dio manasesov.
Ezek.48.5   a pri područji manasesa, od istoka do zapada, dio efrajimovo.
Ezek.48.6   a pri granici efrajimovih, od istoka do zapada, dio rubenov.
Ezek.48.7   a pri područji rubenovega od istoka do zapada eden dio judovski.
Ezek.48.8   a pri mezih judovega, od istoka do zapada, bode prvina, katero boste odločili, dvadeset in pet tisoč lakata in dolgota kakor eden z častnih kraja, od izhoda do morja; in sredi njih bode svetišče.
Ezek.48.9   prvina, katero boste odločili gospodu, dvadeset in pet tisoč lakata in širok dvadeset in pet tisoč.
Ezek.48.10  in to sveti područje bode za svećenike, na severu dvadeset in pet tisoči, in k zapadu deset tisoč širok, in na iztok deset tisoč širok, in na jug dvadeset in pet tisoč lakata; in svetišče svetega bode sredi njega.
Ezek.48.11  za svetišče posvečenih od sinova sadokovih, kateri so držali službu v svetišči, kateri niso zabludili, kakor so zabludili sinovi izraelovi, kakor so zabludili levici.
Ezek.48.12  in njih područje, ktero se bode podelala od područja zemlje, sveto svetinje od područja levitskih.
Ezek.48.13  a levitov, kteri bodo pri područji svećeničkih, imajo dvadeset in pet tisoč lakata in deset tisoč širok; ves laž je dvadeset in pet tisoči, in širina deset tisoč.
Ezek.48.14  ne prodajajo se od njega, in naj se ne vrne; tudi prve plaške zemlje naj se ne izdajo, ker je svetišče gospodu.
Ezek.48.15  a pet tisoč, izpolnjeno na širji za dvadeset in pet tisoč, to bode za prebivališče, za mesto, za prebivališče in za zaklad; in mesto naj bo sredi njega.
Ezek.48.16  a to je razmerinje: na severnih strani četiri tisoč in pet tisoč, in južnih kraja črez pet tisoč in pet tisoč, in od zapadnih kraja četiri tisoči in pet stotina in pet stotina.
Ezek.48.17  in razstoianje mestu bode na severu dvjesta in pedeset, in na jug dvjesta in pedeset, in na istok dvjesta in petdeset, in na morji dvjesta in petdeset.
Ezek.48.18  a ostal područje, ktero ima pri svetem područjem, deset tisoč na istočnoj strani, in deset tisoč na morji; in područje njeno bode za kruh delajočim mestu.
Ezek.48.19  in delači mesta naj ga delajo iz vseh plemen izraelovih.
Ezek.48.20  vse prvine je bilo dvadeset in pet tisoč tisoč in pet tisoč in pet tisoč; česar boste izpolnjevali svetinje svetišče, od posjeda mesta.
Ezek.48.21  a ostal bode područje knezemu, a od tega kraja, od svetega područja in za posjed mesta, do dvadeset in pet tisoč lakata, do judova područja, in od zapada do dvadeset in pet tisoč do morja zadnih do zadnih kraja, za poglavarje; in to sveti prvina in svetišče doma naj bo sredi njega.
Ezek.48.22  a od posjeda levitskih, in od posjeda mesta, ktera je sredi kneza, bode za područje judovega in područja benjaminovo, da bode knez.
Ezek.48.23  a područje rodov, od istoka do zapada, dio benjaminov.
Ezek.48.24  a pri područji benjaminovo od istoka do zapada jedna dio simeonov.
Ezek.48.25  a pri područji simeonovega, od istoka do zapadnih, eden dio.
Ezek.48.26  a pri područji isakara, od istoka do zapada, dio zebulunov.
Ezek.48.27  a pri granici zabulonovih, od istoka do zapada, dio gadov, eden.
Ezek.48.28  a područje gadovo do zahoda na jug bode granica od tamana do vodnih vodi do kadeša, od kadeša do velike morja.
Ezek.48.29  to je zemlja, ktero boste delali po zhrebijo plemenom izraelovim, in to so rodovi njih, govori gospod gospod.
Ezek.48.30  a to so prošnje mesta: na severnih strani četrdeset tisoč in pet stotina;
Ezek.48.31  in vrata mesta, po imenu plemen izraelovih, tri vrata na sever: vrata rubena jedna, vrata judovega jedna, vrata levijeva jedna.
Ezek.48.32  a na istoku, četiri tisoč in pet stotina, in vrata tri: vrata jožefova jedna, vrata benjaminovo eden, vrata dan jedna.
Ezek.48.33  in na južnoj strani četiri tisoč in pet stotina meč, in tri vrata: vrata simeonovega jedna, vrata isakarova jedna, vrata zabulonovega.
Ezek.48.34  a zapadne strani četiri tisoč in pet stotina mečev, in tri vrata: vrata gadova jedna, vrata ašera jedna, vrata neftalijeva jedna.
Ezek.48.35  dvanajst tisoč tisoč otočilo; in ime mesta, odkar se bo zgodilo ime njegovo, naj bo v plemenu prebivališče, kteri je med njimi, prebivajo tam, - govori gospod gospod.
Dan.1.1     v tretji leto kraljestva jojakima, kralja judina, pride nabukodonozor, kralj babilonski, k jeruzalemu, in obsedel je.
Dan.1.2     in gospod je predal v njegove ruke jojakima, kralja judovega, in chast od posudov božjega, in izpelje jih v zemljo senear, v dom boga svojega; in posuje vnese v hišo boga svojega.
Dan.1.3     in rekel je kralj aspenazu, starešinstvu njegovemu, da bi pripeljali iz izraelaca, in iz roda kraljestva, in od starešin,
Dan.1.4     mladenički, v katerim ni bilo več, in dobro obličja, in razumni v vsej modrosti, in spoznavali znanje, in razumni, in kateri imajo moč postaviti v kraljevoj hiši, in naučiti jim pismo in jezika kaldejskega.
Dan.1.5     in naredi jim kralj, da jim dajajo dan po dnevi od stolov kraljestva, in od vina, katerega je pil, in da jih izpolnjujejo tri leta, in po tem so stajali pred kraljem.
Dan.1.6     in v njih se je zgodilo daniel in hananija, misael in azarja.
Dan.1.7     véliki jezerski jim je dal imena: danielu imenuje beltsasar, in hananiji sedrak, in misael mešaka, in azarji abed-nego.
Dan.1.8     in položil je daniel v srcu svojem, da se ne oskvrni za stolov kraljestva, in z vinom, ktera je pil. in prosil je dvorjanički starešina, da se ne oskvrni.
Dan.1.9     in bog je dal danielu milost in usmiljenje pred vélikim evnuščim.
Dan.1.10    in véliki skožnik reče danielu: bojim se gospoda svojega kralja, kteri je postavil vaš jed in vaš pič, da se ne vidi, da se vidi vaša obličje boljši od drugih mladenih otrokov, kteri so z vami, in popravite glavo mojo pred kraljem.
Dan.1.11    tedaj reče daniel missaru, kterega je postavil nadglednišnik danielu, hananiji, misael in azarji:
Dan.1.12    prepričaj pa svojim hlapcem deset dnî, in naj nam dajo za jed, da jedem, in vode da pijemo.
Dan.1.13    in pregleda se pred teboj svoje obličje, in obličje otrokov, kteri jé kraljestvo kruha; in kakor boš videl, delaj s svojim hlapcem.
Dan.1.14    in poslušal je njih, in izkusil jih je deset dnî.
Dan.1.15    in ko je prešlo deset dnî, ugledajo njih obličje dobro in več za vse otroke, kteri ječejo za stol kraljevo.
Dan.1.16    in storil je nadstojnik njih ječo, in vino, ktero so imeli piti, in dajal jim je pijanje.
Dan.1.17    in to četvere otroke jim je bog dal znanje in znanje v vsej pismarji in modrosti; daniela je pa spoznal po vsakem viđenjem in sen.
Dan.1.18    in ko se je zgodilo dnî, ko je rekel kralj, da jih vpeljejo, pripelje jih véličnik pred nabukodonozor.
Dan.1.19    in kralj je govoril s njimi, in niso se našli iz njih vseh podobnih daniela, hananija, misaela in azarja. in postavijo se pred kraljem.
Dan.1.20    in v vsakem govoru modrosti in znanja, kterega jim je kralj prosil, najde jih dvanajst več od vseh čarov in čarov, kteri so bili v vsej kraljestvu njegovem.
Dan.1.21    in daniel je ostal do prvina kraljestva kira.
Dan.2.1     v drugi leto kraljestva nabukodonozora sapnilo se je nabukodonozor sen, in ozdravel se je duh njegov, in snial se je od njega.
Dan.2.2     in kralj reče, da pokličejo čarovnikov, in čarovnikov, in čarovničev, in kaldejev, da oznanjajo kralju svoje sne. in pridejo in postavijo pred kraljem.
Dan.2.3     in kralj jim reče: videl sem se, in zgodilo se je duh moj, da spoznam sen.
Dan.2.4     in kaldejci odgovoré kralju po aramejskom: kralj, vedaj bodi vekomaj! reci san svojim hlapcem, in oznanjujemo njegovo značenje.
Dan.2.5     kralj odgovorí in reče haldejskom: ta beseda je prešlo od mene; če mi ne povesite sen in njegovo značenje, boste se razgrabili, in domove vaše bodejo razgrabljeni.
Dan.2.6     če pa oznate sen in njegovo značenje, dajete od mene darove in darove in veliko čast; sporočite mi torej sen in njegovo značenje.
Dan.2.7     odgovoré drugi raz, in rekó: kralj naj oznanjuje hlapcem svojim sen, in oznanjujemo značenje njegovo.
Dan.2.8     kralj pa odgovorí in reče: resnično vém, da boste vredili vred, ker ste videli, da je to beseda od mene.
Dan.2.9     če mi torej ne oznanjujete sen, spoznam, da ste govorili lažno in razloženo besedo, da govorite pred menoj, dokler ne prejde čas. povejte mi se, da bom spoznal, da bi mi spoznal značenje njegovo.
Dan.2.10    kaldejci odgovoré pred kraljem, in rekó: nima človek na zemlji, kteri bi mogel rečiti besedo kraljestva; ker nihče kralj, velik in poglavar, nič takočega krivičnega ni mača, ali kaldejca.
Dan.2.11    ta beseda, ktero je kralj vpraševal, je težko, in ni nikogar, kteri bi ga povedali pred kraljem, osim bogov, katerega prebivališče ni s tistim tilom.
Dan.2.12    za to se je kralj v žalosti in žalostno gnjeval, in reče, da pogubi vse mudrače babilonske.
Dan.2.13    pa izide ukaz, in premudri so se pogubili; in iskali so daniela in njegove prijatelje, da bi pogubili.
Dan.2.14    tedaj daniel odgovorí in spoznal arjoku, voenachalniku kraljestva, kteri je izšel pogubiti babilonove mudrače.
Dan.2.15    reče arjok, glavnik kraljestva: za čega je izšel kralj? " in arjok je oznanil danielu besedo.
Dan.2.16    in daniel vnide, in prosil je kralja, da mu dá čas, da bi mu oznanjeval moč kralju.
Dan.2.17    in daniel vnide v hišo svojo, in oznanje, in misael, in azarji svojim prijateljem,
Dan.2.18    da iščejo usmiljenje od boga nebeških za to skrivnost, da se ne pogubi daniela in prijatelji njegovi z ostali mudri babilonske.
Dan.2.19    tedaj se je otkrilo skrivnost danielu v noči noči. in daniel blagoslovi boga nebeškega.
Dan.2.20    in reče: naj bode blagoslovljen ime božje od vekomaj do vekomaj; kajti njegovo je modrost in moč.
Dan.2.21    on je premenil časa in časa, postavlja kralje in prestavlja kralje; daje premodrost modrih in razum razumnim.
Dan.2.22    on otkriva gluboke in skrivnosti; znaje, kar je v temi, in luč prebiva z njim.
Dan.2.23    ti, bog očetov mojih, slavim in slavim, da si mi dal modrost in moč, in ti si mi oznanjal, kar smo ti prosili, in oznanjal si mi povelje kraljestvo.
Dan.2.24    in daniel pride k arjoku, katerega je kralj postavil, da pogubi mudrače babilonske, in reče mu: ne pogubi mudračev babilonskih; vpelji me pred kraljem, in oznanjevanje kralju bodem oznanjal.
Dan.2.25    tedaj je arjok pospeshno pripeljal daniela pred kraljem, in reče mu: našla sem moža iz izgnancev judejske, kteri bode oznanjal kralju značenje.
Dan.2.26    kralj odgovorí in reče danielu, kteremu je bilo ime beltsasar: možeš li mi oznaniti sen, kterega sem videl, in značenje njegovo?
Dan.2.27    in daniel odgovorí pred kraljem, in reče: skrivnost, o kterem je kralj vprašal, ne bodejo ni mudrih, ni tovaritele, ni tovaritele, ne oznanjajo kralju.
Dan.2.28    ali ima bog na nebesih, kteri razodi skrivnosti, in on je oznanjal kralju nabukodonozoru, kar se bo zgodilo v poslednih dnevih: san tvoj in viđenja glave svoje na loži svojem je to.
Dan.2.29    ti, kralj, imaš na loži svoji misli, kaj se bo zgodilo po tem, in kdor oznanjuje skrivnosti, oznanjal ti je, kar se bo zgodilo.
Dan.2.30    a meni, ne za modrost, katero je v meni od vseh živih, razodel se je ta skrivnost, nego za to, da bi oznanjeval kralju značenje, da spoznaš misli srca svojega.
Dan.2.31    ti, kralj, videl si, in glej, veliko izgleda je ta obličja, in obličje njegovo je več; storil je pred obličjem tvojem, in viđenje njegovo je strašno.
Dan.2.32    tisto zaloga glava je od čistega zlata, grud in roke od srebra, telesa in bedrja od medi;
Dan.2.33    noge njegove železni, noge njegove delal z železom in delom z gliniami.
Dan.2.34    videl si, da se je skril kamen, brez ruk, in udaril je obličje na noge železo in glinianje, in razbije jih.
Dan.2.35    tedaj so se raztrnili železo, železo, meč, srebro in zlato, in stali so kakor prah od lenih gumna; in vrl jih je veter, in nič jim se ne najde. a kamen, ki je udaril podobo, postala je veliko gorno, in napolni vse zemljo.
Dan.2.36    to je san, in razgovarjenje njegovo rečemo pred kraljem.
Dan.2.37    ti, kralj, je kralj kraljev; ker bog neba je dal kraljestvo, moč, moč in čast.
Dan.2.38    in na vsakem mestu, kjer prebivajo ljudstvo, polje polja in ptice nebeške, in postavil te je gospodar nad vsemi. ti si zlatna glava.
Dan.2.39    in za teboj vstane drugo kraljestvo drugega od tebe, a tretji kraljestvo, ktera je meč, da bode gospodoval po vsej zemlji.
Dan.2.40    a četvrto kraljestvo bode krepko kakor železo, kakor železo; kakor železo razbije in razbije vse, tako bo potegnil in udaril vse.
Dan.2.41    in da si videl noge in prsti, delom z glino, in chast z železo, to bode bilo razdravljeno kraljestvo, in z železom železa bode v njem, kakor si videl železo posečeno z gliniom.
Dan.2.42    in prsti nog, po delu železo, in chast iz glinih, več bode, da bode to kraljestvo več krepko, in od njih bo razlomljeno.
Dan.2.43    da si videl železo spletena z glinom, da se bodo zgodili z ljudstvom ljudstvom, ali ne bodo se sodili ravno drugega, kakor tudi železo se ne smeče z gliniem.
Dan.2.44    in v dnéh kraljevih kraljev bo povzdignil bog nebeške kraljestvo, kateri se ne bode pogubil na vekomaj; in kraljestvo njegovo ne bo ostal drugemu ljudstvu; razbil bode in razbil vse to kraljestvo, a ta bo ostal vekomaj.
Dan.2.45    kakor si videl, da je od gore izročeno kamen, brez ruk, in izpolnjeval je železo, meč, srebro, srebro in zlato. velik bog je oznanjal kralju, kar se je zgodilo po tem; in resnico je resnično, in več je značenje njegovo.
Dan.2.46    tedaj se kralj nabukodonozor pade na obličje svoje, in pokloni se danielu, in reče, da mu prinesó dar in ugodan.
Dan.2.47    in kralj odgovorí in reče danielu: resnično je bog vaš bog bogov in gospod kraljev, in razodel skrivnosti, ker si mogel otkriti to skrivnost.
Dan.2.48    in zveličal je kralj daniela, in dal mu je veliko in veliko darove, in postavil ga je nad vsem zemljo babilonskem, in poglavarja poglavarja nad vsemi mudrami babilonskim.
Dan.2.49    in daniel je prosil kralja, da je postavil sadraka, mešaka in abed-nego nad delom kraja babilonske; a daniel je bil v kraljevoj dvoru.
Dan.3.1     kralj nabukodonozor je napravil podobo zlato, visoko njegovo šezdeset lakata in širok šest lakata; in postavil ga je na polji dura v kraji babilonskej.
Dan.3.2     in kralj nabukodonozor pošlje, da se zberó poglavarje, poglavarje, poglavarje, popravičnih, in vse oblastje kraja, da pridejo na obnovljenje občine, ktero je postavil kralj nabukodonozor.
Dan.3.3     in zopet se se zberó satrapi, poglavarji, poglavarji, sovražniki, sovražniki, oblasti, sovražniki, in vse oblasti kraja, za obnovljenje občine, katero je postavil kralj nabukodonozor; in stajali so pred podobo, katero je postavil nabukodonozor.
Dan.3.4     in oznanjeval je glasno: vam se imenuje ljudstvo, ljudstvo in jezika:
Dan.3.5     v času, ko boste slišali zvuk roga, citre, citre, sambuke, psalterio in vsakega rodu muzika, pazite, in poklonite se zolotom zolotom, ktero je postavil kralj nabukodonozor.
Dan.3.6     kdor pa ne padne in se ne pokloni, v tu čas se bo vržen v peč ognjenu.
Dan.3.7     za to, ko so slišali vsi narodi glas roga, citre, citre, sambuke, psalterio in vsakega rodu muzika, padli so vsi narodi, narodi in jezike, in klanjali so se zolotom zlatu, ktero je postavil kralj nabukodonozor.
Dan.3.8     tedaj pristopijo k njemu kaldejci, in izročili judje.
Dan.3.9     in rekó nabukodonozoru kralju: kralj, vedaj živi!
Dan.3.10    ti, kralj, si dal povelje, da vsak človek, kteri bo slišal zvuk trube, svireli, citre, citre, psaltiri, psaltarja in vsakega rodu mučnega,
Dan.3.11    in kdor ne padne in se ne pokloni, da bi bil vržen v peč ognjenega ognjenega.
Dan.3.12    ima judje, katerih si postavil nad delom kraja babilonske, šadrak, mešak in abed-nego; tisti možjé niso poslušali povelja tvojega, kralj; bogom tvojim ne služijo, in zolotom zolotom, ktero si postavil, ne klanjajo se.
Dan.3.13    tedaj je nabukodonozor v žalosti in jezikom ukazal sadraka, mešaka in abed-nego. in pripeljejo se pred kraljem.
Dan.3.14    in nabukodonozor odgovorí in jim reče: je li pravično, sadrak, mešaka in abed-nego, da ne služite mojim bogom, in ne poklonite se zolotom zolotom, ktero sem postavil?
Dan.3.15    sedaj torej, če imate gotovo, da, kakor boste slišali zvuk roga, fleta, citre, sambuke, psalterio, psaltnika in vsakega rodu muzika, da padnete in se poklonite obrazu, katero sem storil; če pa ne poklonite, v tej čas bodite vrgli v peč razpaljeno ognjeno; in kdo je bog, kteri bi vas izpeljal iz mojih roke?
Dan.3.16    in sadrak, mešak in abed-nego odgovoré, in rekó kralju nabukodonozoru: ne treba mi, da ti odgovorimo za to.
Dan.3.17    glej, bog, katerega smo služili, mogoče nas izpeliti iz ognja ognjena, in od tvojega roke, kralj, bode nas rešil.
Dan.3.18    in če ne, spoznaj se, kralj, da ne služimo tvojim bogom, in zolotom zolotom, ktero si postavil, ne bomo se klanjali.
Dan.3.19    tedaj se nabukodonozor se napolni jeze, in obličje obličja njegovega je ostala na sadraka, mešaka in abed-nego, in reče, da se pečati peč sedveč več, dokler se ne izpolnijo.
Dan.3.20    in izročil je moža močnih vojnih moža, da bi popeljali sadraka, mešaka in abed-nego, da bi vrgli v ognjeno peč.
Dan.3.21    tedaj so te možjé privezani so s jezikami svojimi, s točkami in oblačilom in oblačilom svojem, in vrgli so se v peč ognjenega ognjena.
Dan.3.22    za to, da je beseda kraljestva prevzdigovala, in peč je razpalena izobilno.
Dan.3.23    a tisti tri, sadrak, mešak in abed-nego so padli v srečo ognjenega ognja, ktera se je zgodilo; in hodili so se sredi strasti, hvaleč boga, in blagoslavljajo gospoda.
Dan.3.24    tedaj se je nabukodonozor, kteri so ga hvalili, ozdravil se je, in reče hlapcem svojim: nismo li tri moža vrgli v ognjeno ognjeno? oni pa odgovoré in rekó kralju: resnično, kralj!
Dan.3.25    on pa odgovorí in reče: glej, jaz vidim četiri moža, kteri so hodili sredi ognja, in ničesar ni v njih; in videl je četvrti podobno sinu božjemu.
Dan.3.26    tedaj se pride nabukodonozor k vratima pečatega ognja, in reče: sadrak, mešak in abed-nego, hlapci boga najvišega, izidite in pojdite! in sadrak, mešak in abed-nego izšli iz ognja.
Dan.3.27    in sovražniki, poglavarji, poglavarji in véliki kraljevi so se zbrali, in videli so moža, da se niso gospodovali oganj na telesa njih, in valovi glave njih niso se izpolnjevali, in njih štiri ne izpolnjevali, in moč ognja ne je bila v njih.
Dan.3.28    in nabukodonozor odgovorí in reče: blagoslovljen bodi bog sadrakova, mešaka in abed-nego, kteri je poslal angela svojega, in izročil je hlapce svoje, kateri so verovali na njem, in izpolnili kraljevo besedo, in predali so telesa svoja, da ne služe in ne klanjajo se vsakemu bogu, osim boga svojega.
Dan.3.29    a jaz postavim povelje, da se vsak ljudstvo, ljudstvo in jezika, ktera bi govoril preklinjanje zoper boga sadraka, mešaka in abed-nego, naj se pogubijo, in hiši njegovi naj se poganjajo, ker nima jinega boga, kteri bi mogočel tako.
Dan.3.30    tedaj je kralj pripravil sadraka, mešaka in abed-nego v babilonskej kraji, in izročil jih je, da se oznanjajo vsi judejci, kteri so bili v kraljestvu njegovem.
Dan.4.1     navukhodonosor, kralj, vsem ljudstvu, plemenom in jezikom, kteri prebivajo po vsej zemlji: mir vam naj se pomnoži.
Dan.4.2     ta znamenja in čudeže, ktere mi je storil bog najvišji, dogodilo sem se, da vam oznanjujem.
Dan.4.3     da bi bila velika in velika njegovo kraljestvo, kraljestvo njegovo večno kraljestvo, in oblast njegovo od roda do roda.
Dan.4.4     jaz, nabukodonozor, prebival sem v hiši svojem in obilno v hiši svojem.
Dan.4.5     videl sem sen, in prestrašil me je; in ogledoval sem se na loži svojem, in viđenje glave moje me izpolnjevali.
Dan.4.6     in dal sem zapoved, da bi pripeljali pred menoj vsi mudri babilonske, da bi mi oznanjevali značenje sne.
Dan.4.7     tedaj vnidejo psovnici, astročniki, kaldejci, in zvijače; in videl sem san pred njimi, in niso mi razločili značenje njegovo.
Dan.4.8     dokler ne pride daniela, kterega se je imenoval beltsasar po imenu boga mojega, kakor duh svetih bogov je v sebi, in videl sem sen pred njim.
Dan.4.9     beltsasar, glavar zvijačnikov, katerega sem poznal, da je duh svetih bogov v tebi, in nič skrivnosti te ne je mogočno. spoznaj viđenje sne, ktera sem videl, in razložnost njegovo.
Dan.4.10    ko sem videl v šatori svojem, gledal sem, in glej, drevo na sredi zemlje, in visoko njegovo visoko.
Dan.4.11    poveličal je drevo, in zgodilo se je; in visoko njegovo je prišlo do neba, in da je prišla do kraja vseh zemlje.
Dan.4.12    list njegov je bil več, in rodom njegov je veliko, in hrane vsem je v njem; in pod njim so polnjevali polne zvijerje, in v lastih njegovi prebivajo ptice nebeške, in od njega se je vsadil vsako meso.
Dan.4.13    videl sem v času svojem v loži svojem, in glej, svet, in sveti, snide z neba.
Dan.4.14    klical je z močjo, in tako je rekel: odročite drevo, in odročite lakove njegovo, in izročite plodove njegovo; potegnejo zvijeri pod njim, in ptice od lačev njegovih.
Dan.4.15    ali skrbi korenine njegove v deželi, in v okovima železnih in mednî, in v zelenih zelenih, in v rose nebeških; in v roku nebeških se naj bode ležal, in z zvijermi dela njegova v deželi zemlje.
Dan.4.16    srce njegovo se bode premenilo od ljudî, in srce zvijače mu se dá; in sedem vremena se bodo premenili.
Dan.4.17    za zaklad vekomaj je bila beseda, in beseda svetega je po besedi svetih, da spoznajo živi, da je najvišji najvišji nad kraljestvom ljudstvom, in dá ga, komu hoče, in postavijo nad njim pobožnost ljudî.
Dan.4.18    to je san, ktero sem videl jaz, kralj nabukodonozor; ti pa, beltsasar, reci, da so vsi modri kraljestva mojo niso mogli močiti, a ti si mogočni, ker je duh svetih bogov v tebi.
Dan.4.19    tedaj je daniel, kteremu se je imenoval beltsasar, ostal je po enem času; misli so ga misli. kralj pa odgovorí in reče: beltsasar, naj te ne prepeče sen in značenje njegovo. beltsasar odgovorí in reče: gospod, gospod, sen naj je za te, kteri te sovražijo, in značenje njegovo pred sovražniki tvoji.
Dan.4.20    drevo, ktero si videl, veličastno in silno, katerega visoko je prišlo k nebu, in da je višla po vsej zemlji,
Dan.4.21    in ktera je bila zelena, in plodovo njegovo veliko, in da je hrana vsem v njem, pod katerim so prebivali polne zvijerje, in v lastih njegovi prebivajo ptice nebeške.
Dan.4.22    ti si, kralj, da si bil velik in velik, in veličastvo tvoje je velika, in prišlo je k nebu, in gospodovo tvoja do kraja zemlje.
Dan.4.23    in da je videl kralj svečino, in svetega, da snide z neba, in reče: odročite drevo in pogubite ga; samo korenino od korenja njegovega pustite v zemlji, in v ječo železo in mednja, v zelenji belo, in v rosu nebeškim se bo ročil, in z poljem poljskim dela njegova, dokler ne pride sedem vrednega časa na njem;
Dan.4.24    to je značenje, kralj, in sodba najvišjega, kteri je prišlo na gospodarja mojega kralja:
Dan.4.25    in ti bodeš izgnanil od ljudî, in s njimi zvijače bode prebivališče tvoje; in travo, kakor goveče, napolnijo te, in od rosa nebeških ti bodeš ostal; in sedmi časa se bodo premenili na te, dokler ne spoznaš, da gospoduje najvišji nad kraljestvo ljudstvom, in dal ga, komu hoče.
Dan.4.26    in da ste rečeli, da so potegnili kornjo ročev, da ti bode kraljestvo tvoje, dokler spoznaš, da je nebeško oblast.
Dan.4.27    za to, kralj, da ti je moj sovet pomagal, in odpelj grehe svoje milostjo in krivice tvoje v usmiljenji siromaših, tako da bi ti, o bog, potrpežljiv.
Dan.4.28    vse to je došlo na kralja nabukodonozora.
Dan.4.29    po dvanajstih mesečakh, ko je hodil po dvoru kraljestva njegovega v babilonji;
Dan.4.30    in kralj odgovorí in reče: ne je li ta velika babilon, kterega sem postroil za dom kraljestva v moči moči svoji, za čast slave moje?
Dan.4.31    pa je bila beseda v ustih kralja, ko se je zgodilo glas s neba: ti, kralj nabukodonozor, pravi: kraljestvo je prešlo od tebe.
Dan.4.32    in od ljudî te bodo izgnali, in s njimi zverje prebivaš prebivališče tvoje; in travo, kakor goveče, napolnijo te; in sedem časa se bodo premenili, dokler ne spoznaš, da je najvišji gospodov nad kraljestvom ljudstvom, in dá, komu hoče.
Dan.4.33    v tistih času se je izpolnjevala na nabukodonozora; in izpeljal se je iz ljudî, in jedel je travo kakor vol, in od rose nebeških je telo njegovo prejel, dokler se niso vsadili voljce njegovo.
Dan.4.34    a po konci dnéh jaz, navukhodonosor, sem vzdignil oči svoje k nebu, in razumil se je mojo moža, in blagoslovil sem najvišemu, in njega, kteri živi vekomaj, hvalim in slavil, ker oblast njegovo je oblast večno, in njegovo kraljestvo od roda do roda.
Dan.4.35    in vsi prebivali na zemlji so kakor ničesar, in po volji svoji dela z vojsko nebeških in prebivališčih zemlje; in ni nikogar, kteri bi mu pretvoril roko, in rekó mu: kaj si storil?
Dan.4.36    v to času so se vrgli moža moje zoper mene; in za čast kraljestva svojega in slavo mojo pride k meni; in moči moji in véliki moji so me iščili, in postavil sem se v mojo kraljestvu, in veličastvo mi je bil več pridružen.
Dan.4.37    sedaj pa jaz, nabukodonozor, prepevam in prepevam, in slavim kralja nebeškega, ker vse dela njegova je resnično, in stezke njegove pravice; in vse, kteri hodijo v gordosti, more ponižati.
Dan.5.1     kralj belsasar je napravil veliko jezo za tisučice svoje, in pred njim pije vino.
Dan.5.2     ko je bil vino prejel, reče belsasar, da bi nosili zlatne in srebrne posudi, ktere je izpeljal nabukodonozor, oče njegov, iz svetišča, ktera je bil v jeruzalemu, da pijo z njimi kralj in véliki njegovi, njegove žene in njih ženske.
Dan.5.3     in prinesó zlaté posuče, ktere so iznesli iz svetišča božjega, kteri je bil v jeruzalemu; in pili so z njimi kralj in véliki njegovi, njegove žene in žene njegove.
Dan.5.4     pili so vino in hvalili so bogove zlatnih in srebrnih, medenih, železnih, drevesa in kamenja.
Dan.5.5     v tu čas so izšli prsti človeških roke, in pisali so pred svetilnik na konci zid kraljestva, in kralj videl je roko roko, ki je pisal.
Dan.5.6     tedaj se oslobodi kraljestvo obličje njegovo, in misli njegove so ga žalovali; in okove njegovih so se izpolnili, in rodili so se koleni njegove.
Dan.5.7     in zakriči kralj moč, da bi pripeljali oblačila, kaldejce in zakletnikov. in reče kralj mudrem babilonskim: kdor bi oznanjal to pismo, in mi oznanjuje značenje njegovo, oblečen se bo v purpuru, in zlatno več na šiji njegovo, in tretji bo v kraljestvu kraljestvo.
Dan.5.8     in prišli so vsi možjé kraljevi, ali niso mogli, da bi pismo čitali, ne oznanjevati kralju njegovo značenje.
Dan.5.9     kralj belsasar je bil mnogo prestrašen, in obličje njegovo izpremenilo, in véliki njegovi so se žalovali.
Dan.5.10    in ko je bila kraljica prišla v hišo oblačilo, in reče: kralj, vekomaj živi! naj te ne pokorijo misli tvoji, in obličje tvoje naj se ne izpolnjuje.
Dan.5.11    ima človek v kraljestvu tvojem, v katerem je duh boga, in v dnéh očeta tvojega se je našla več in razum, in kralj nabukodonozor, oče tvoj, postavil je glavnik zvijačev, voljcev, kaldejce in zvijače.
Dan.5.12    ker preobilno duh je v njem, in razum, in razum, da zaseče sne, in oznanjevanja, da se zgrabi, in oznanjeval se je, da je daniel, kteremu je dal kralj beltsasar. pokličaj se torej, da ti oznanjuje značenje.
Dan.5.13    tedaj se je daniel vpeljal pred kraljem. in kralj reče danielu: ti si daniel, kteri je od izgnancev judejske, kterega je pripeljal kralj, oče moj?
Dan.5.14    slišal sem za tebe, da je duh božji v tebi, in da se zgrabi in razum in obilno modrost se najde v tebi.
Dan.5.15    in sedaj so prišli pred menoj premudri in gledači, da bi to pismo čitali, in oznanjevali mi bodo značenje njegovo, ali niso mogli močiti.
Dan.5.16    a jaz sem slišal za tebe, da si moč razločiti in razložiti. kdaj si torej, če moreš čitati pismo, in oznanjevati mi njegovo značenje, oblečeš se v purpuru, in zlatna več bode na vrat tvoji, in tretji boš v kraljestvu kraljestvo.
Dan.5.17    tedaj odgovorí daniel in reče pred kraljem: darove svoje naj ti bodejo, in dar tvojo daj drugemu. a pismo bodem pročital kralju, in razločitvo njegovo bodem oznanjal.
Dan.5.18    o kralj! najvišji bog je dal nabukodonozoru, očetu tvojemu, kraljestvo, veličastvo, čast in slavo.
Dan.5.19    in od veličastva, ktero mu je dal, bežali so vsi narodi in narodi in jeziki pred njim; ktere je hotel, pogubil je, in koga hoče, ponižal je; a koga hoče, ponižal je; a koga hoče, ponižal je; in koga hoče, ponižal je.
Dan.5.20    ali ko se je povzdignila srce njegovo, in duh njegov je presilno prepresiljen, prevrnil se je od prestola kraljestva svojega, in čast mu se je odločilo.
Dan.5.21    in izgnal se je od ljudî, in srce njegovo je bila kakor zvijače, in prebivala je z jašimi oslikami, in travo so ga jeli kakor goveče, in od rosa nebeškega je telo njegovo, dokler ne poznaje, da gospoduje najvišji bog nad kraljestvo ljudstvom, in gospoduje nad njim, komu hoče.
Dan.5.22    a ti, belsasar, sin njegov, nisi ponižal srce svoje, ko si vedel vse to.
Dan.5.23    in povzdignil si se zoper gospoda nebeških, in posuče doma njegovega prinesó pred seboj; in ti in véliki tvoji, in žene tvoje in ženske tvoje pili vino v njih; in bogove srebrnih in srebrnih, mednî, železnih, drevesa in kamenja, kateri ne vidijo, ne slišijo, in ne poznajo; ali boga, v katerega roko je dah tvoj in vsi putovi tvoji, ne slaviš.
Dan.5.24    za to je poslan iz obličja njegovega kraja, in zapisano je to pismo.
Dan.5.25    in to je pismo, ktero je pisano: mene, mene, tekel farsin.
Dan.5.26    to je razgovarjenje besede: mene, izmeril je bog kraljestvo tvoje in je izpolnil.
Dan.5.27    tekel, postavila si v ječem, in se je našla novoljno.
Dan.5.28    peres: razdelil je kraljestvo tvoje, in dalo se je medom in perso.
Dan.5.29    tedaj reče belsasar, in oblečejo danielu v purpuru, in oblačilo zolotom položili na vrat njegovo, in oznanjevali so, da bi bil tretj glav v kraljestvu.
Dan.5.30    v tej noči je bil pogubljen belsasar, kralj kaldejski.
Dan.5.31    in darija medi prejel kraljestvo, ktera je bilo šezdeset in dva let.
Dan.6.1     darija je bilo dobro, da postavi nad kraljestvo sto in dvadeset satrapa, da bi bili po vsem kraljestvu.
Dan.6.2     in nad njim tri oblasti, ktere je bila daniel eden od njih, da jim dajo satrapi besedo, da bi kralj ne imel žalosti.
Dan.6.3     in daniela je bil več od njih, in od njih je postavljeno daniela; kajti daniela je bil nobenega duh, in kralj naj ga postavi nad vse kraljestvo.
Dan.6.4     in sovražniki in satrapi iščejo, da bi dovoljno izročil danijevo. ali nič krivičnega in krivičnosti ni krivice niso našli v njem, ker je zvest.
Dan.6.5     tedaj rekó sovražniki: ne bodemo našli na danielu preveda, razen v postave boga njegovega.
Dan.6.6     tedaj so govorili satrapi in satrapi pred kraljem, in rekó mu: kralj darija, vedaj živi!
Dan.6.7     vse oblasti kraljestva, prečelniki in satrapi, poglavarji in sovražniki so se sodili, da bi postanovil kraljestvo kraljestvo, in obsodil se je, da vsak, kdor poprosi od vsakega boga in človeka do trideset dnî, osim od tebe, kralj, da bi vržen v lakovo l'vov.
Dan.6.8     sedaj torej, o kralj, postavi postanovljenje, in ukazi pismo, da se ne bode premenilo ukazovo medi in perzijo.
Dan.6.9     tedaj je kralj darija ukazal pismo, kar je pisano.
Dan.6.10    ko se je pa daniel spoznal, da je ukazuje ukazuje, vnide v dom svoj; in okna so mu odločena v gorčinah svojih pred jeruzalem; in tri puta je na dan preklel na kolena svoja, in molil se je in slavil boga svojega, kakor je delal prvi časa.
Dan.6.11    tedaj so oni ljudci prešli, in najdejo daniela, da bi molil in molil boga svojega.
Dan.6.12    in pristopivši k njemu, rekó kralju: ne praviš li ukazi, da vsak človek, kteri bi prosil od vsega boga in človeške do trideset dnî, nego samo od tebe, kralj, da bi vržen v lačinji lahov? kralj pa reče: resnično je ta beseda, katero je ukazal medi in perzijo.
Dan.6.13    tedaj odgovoré in rekó pred kraljem: daniel, kteri je od izgnaničev judovskega, ne podloži se zoper tebe, o kralju, ko si dal, in tri več v dan poprosi od boga svojega.
Dan.6.14    kralj pa, ko je slišal to besedo, razžalostilo se je, in dal je za daniela, da ga bode rešil; in noter do večera se je pomagal, da ga izpelje.
Dan.6.15    tedaj so se ljudje pošli in rekó kralju: spoznaj, kralj, da je zapoved mevih in persovih, da se ne premenuje vsako obred, katero je kralj postavil, da se ne bode premenil.
Dan.6.16    prišli so torej kralj, in odpeljali so daniela, in vrgli so ga v laka l'vov. in kralj reče danielu: bog tvoj, kateremu si neprestano služil, bode te izpeljal.
Dan.6.17    in izpeljali so ga kamen, in položili so ga na ročje studni; in zapečati ga kralj po prsti svojem, in po pečati veličastnih njegovih, da se ne izpremenja več za daniela.
Dan.6.18    prišla je pa kralj, in šel je v hišo svojem, in izpremenil se je pred danielom.
Dan.6.19    in odpeljal se je kralj noter do nočnega časa, in prišla je, in nihče se ne odide.
Dan.6.20    in ko je prišlo k grobu, kliče danielu z močnim glasom, in reče danielu: danielu, hlapec boga živoga! bog tvoj, kogar ti delaš neprestano, mogli bi ti rešiti iz lav?
Dan.6.21    in daniel reče kralju: kralj, vedaj bodi vekomaj!
Dan.6.22    bog moj je poslal angelja svojega, in zaklal je usta l'vove, in niso me izpolnili, ker mi se je pred njim našel krivično, in pred teboj, o kralj, nisem storila krivice.
Dan.6.23    izpremenil se je kralj, in izpolnjeval se je pred njim, in rekel je kralj, da bi ga iznesel iz grobe. in odpeljal se je daniel iz grobe, in nič pogube ne se je našlo v njem, ker je veroval v bogu svojem.
Dan.6.24    in rekel je kralj, in izpelili so te možé, kteri so obljubili daniela, in vrgli so ga v lake l'vov, oni, njih sinovi in njih žene; in niso došli do kraja groba, ko so njih lavici gospodovali, in razdrali so vse kosti njih.
Dan.6.25    tedaj pisal je kralj darija vsem ljudstvu, plemenom in jezikom, kteri prebivajo po vsej zemlji: mir vam naj se umnoži!
Dan.6.26    od mene je ukazal ukaz, da bo v vsakem početku kraljestva mojega, da se potrese in se se boji pred bogom danijevim; kajti on je bog živ, in prebival vekomaj, in kraljestvo njegovo ne bode izgubljena, in gospodovo njegovo do konca.
Dan.6.27    on pomaga in reši, in dela znamenja in čudesa na nebesih in na zemlji, kteri je rešil daniela iz roke l'vov.
Dan.6.28    in daniel je bil postavljen v kraljestvu darija in v kraljestvu kira perezega.
Dan.7.1     v prvem leto belsazara, kralja kaldejske, videlo je daniel sen, in viđenje glave njegove na loži njegovem; in sè sè sen je pisal.
Dan.7.2     daniel reče in reče: videl sem v noči svojem noči, in glej, četiri vetra nebeške so vrgli na veliko morje.
Dan.7.3     in chetyri velike zvijeri so izšli iz morja, prekratno jedni od drugega.
Dan.7.4     prvi je bil kakor lav, in krila je kakor orel; videl sem, dokler se ne izpolnjevali noge njegove, in vzel je od zemlje, in postavljen je na noge kakor človek, in srce človeku mu je dano.
Dan.7.5     in glej, drugo zver, podobno žarju, in postavila je na jednom kraji, in tri redove v ustih njenih; in tako mu rekó: vstani, jedi veliko meso.
Dan.7.6     po tem sem gledal, in glej, drugo zver kakor leopard, in ta je četiri ptiča ptice nad njo; in četiri glave je bila zveri, in oblast jej je dana.
Dan.7.7     po tem sem gledal, in glej, četvrta zvijer, strašno in strašno, in veliko moč; in širi veliko železne zubi; jedel je in razbril, in rešal je ostalo nogami svojem, in to je razloženo od vseh prerokih, kteri so pred njim, in imajo deset rogov.
Dan.7.8     pregledal sem rogove, in glej, veliko rog je izšel sredi njih, in tri drevne rogov so se izročili pred njim; in glej, oči kakor oči človeške so v tej rogi, in usta, ktera govorajo veliko.
Dan.7.9     gledal sem, da so prestole postavili, in starej dnî se je sedel; oblek mu je bila belo kakor sneg, in volje glave njegove kakor lana čista; prestol njegov je plamen ognjenj, kolesa njegova od ognja ognja.
Dan.7.10    reka ognjena izroča pred njim; tisusti tisoč so mu služili, in deset tisoč tisoč je storil pred njim; sodnik sedel, in knjige so se odprli.
Dan.7.11    videl sem tedaj za glas velike besede, katere je govoril rog ta; videl sem, dokler se zvijerje je pogubljeno, in telo njegovo je pogubljen, in dalo se je v razpaljenje ognjem.
Dan.7.12    a od drugih zveri si prejel početka, in daleč življenja je dano jim do vrednega časa in časa.
Dan.7.13    videl sem v nočnih viđenjih, in glej, z oblakami nebeškim pride, kakor sin človečji; in prišlo je do starega dnî, in prinesó ga pred njim.
Dan.7.14    in njemu se je dano početka in čast in kraljestvo; in vsi narodi, narodi in jezike bodo mu služili; oblast njegovo je oblast večno, ktera ne bo prešlo, in kraljestvo njegovo ne bode izgubljena.
Dan.7.15    duh moj, daniel, osramotil se je v moči svoji, jaz daniel; in viđenje glave mojo so me žalovali.
Dan.7.16    pristopivši k enemu od tistih, kteri so stojevali, in prosil sem ga pripravljenje za vse to. in on mi reče, in oznanjeval mi je ta značenje.
Dan.7.17    to veliké zvijeri, kteri so čisti, je četiri kraljestva, ktere se bodo vstajali na zemlji.
Dan.7.18    ali bodo prejeli kraljestvo svetih najvišega, in postavijo kraljestvo na vekomaj.
Dan.7.19    in gledal sem, da bi spoznal spoznanje o četvrtom zvijerjem, kteri je bil več od vsakega kraja, in mnogo strašna; z železom so železni, in čakal je meč; jedel je in razbril, in to, kar je ostal, prestopi nogami;
Dan.7.20    in o deset rogovih, kteri so bili na glavi njegovem, in za drugega, kteri je bil prišel, in pred katerim so tri gledali, to rog, katerega oči imajo, in usta, ktera razgovarjajo veliko, in katerega videlo je več od drugih.
Dan.7.21    videl sem, da je ta rog bojoval vojsko s svetimi, in pomagal jih je,
Dan.7.22    dokler ni prišel več dnî, in sodba je dal svetim najvišjega najvišjega; in čas je prišlo, in kraljestvo so imeli kraljestvo.
Dan.7.23    in on reče: četvrto zver bode bilo četvrto kraljestvo na zemlji, ktero je prešlo od vseh kraljestva, in požre vse zemljo, in popirajoč ga in razdranil.
Dan.7.24    a deset rogov: deset kraljev bodo vstali, in za njimi vstane drugi, kteri bode prešlo največ od njih, in tri kralje bode ponižal.
Dan.7.25    in govori besede zoper najvišjega, in svete svetosti najvišjega; in spoznal bode, da izpolnjujejo časa in postavo; in dajali se bodo v roko njegovo do vrednega časa in časa in polovina vrednega.
Dan.7.26    a sodba bo sedel, in vladajo poglavarje njegovo, da se pogubi in pogubi do konca.
Dan.7.27    in kraljestvo, in oblast, in veličastvo kraljev, kteri so pod vsem nebom, dá se svetim svetih najvišjega; in kraljestvo njegovo je kraljestvo večno, in vsi vlasti bodo mu služili in poslušali.
Dan.7.28    sedaj je konec besede. jaz, daniel, sem mnogo ogledal misli moje, in obličje moje se je premenilo; ali to besedo sem držal v srcu svojem.
Dan.8.1     v tretji leto kraljevanja kraljestva belsazara, videl se je jaz, daniel, viđenje po tem, kar mi je bilo prvo.
Dan.8.2     ko sem videl v viđenji, ko je bil v suzi suzi v deželi elama, videl sem v viđenji, in jaz sem storil na revalu.
Dan.8.3     in podnial sem oči svoje, in videl sem, in glej, eden ovnik stoji pred rekom, in imajo dva roga; in rogi so visoko, a eden je bil višnejši od drugega, in visoko se je povzdigovala na konec.
Dan.8.4     videl sem ovna preganjajočega na morji, in na sever in na jug, in nič zvijače ne stoji pred njim, in nič ni izpeljal od njegove roke; in delal je po volji svojem, in velik je.
Dan.8.5     ko sem pa videl, glej, je prišel kozel od zadnih kraja na vso zemljo, in nič se ne dotakne zemlje; a kozel je bil vrg rog sredi očî njegovih.
Dan.8.6     in pride do ovna, imajočega rogov, kterega sem videl, da stoji pred rekom, in bežal je k njemu v moči moči svoji.
Dan.8.7     in videl sem, da je prišla k ovnovi, in vrgel se je zoper njega, in udaril je ovna, in razbil je oba rogi njegove; in nič ni imel kreposti, da bi stajal pred njim; in vrl ga je na zemljo, in trpel ga je; in nič ni, kteri bi ga rešil ovna.
Dan.8.8     in kozel je bil več velik; in ko je imel moč, razbila se je veliko rog; in vrgli so se četiri rogove pod njim na četiri vetra nebeške.
Dan.8.9     in od enega od njih je izšel veliko rog, in bil je več velik na jug in k vzhodu in k moči.
Dan.8.10    in povzdignilo je do nebeških vojske, in vrgel je na zemljo od močnega in zvezde, in prestopi jih.
Dan.8.11    in do vojske vojnika je odpeljal izgnanca, in za njega se je prelomil zhertva, in zapustilo se je svetišče njegovo.
Dan.8.12    in dalo se je na zhertvu greha za krivice; a pravica je vržen na zemljo, in storil je, in uspeval se je.
Dan.8.13    in slišal sem enega svetega, kteri je govoril; in eden sveti reče temu, kteri je govoril: doklej se bo zgodilo videnje za večno žrtvovanje, in za krivico pogubljeno, in svetišče in moč popreti?
Dan.8.14    in reče mi: dve khiliadi in trista večer in jutro; in svetišče se bode očistil.
Dan.8.15    in zgodí se, ko sem videl jaz, daniel, to viđenje, in hotel sem spoznati, in glej, pred menoj stoji podoba človeka.
Dan.8.16    in slišal sem glas človeka sredi ulaja, kteri je poklical, in reče: gabriel, predaj mu to viđenje.
Dan.8.17    in pride, in stojí kraj, ko sem storil; in ko je prišel, pokoril sem se, in padl sem na obličje svoje. in reče mi: spoznaj se, sin človečji, ker to viđenje je za konec konca.
Dan.8.18    in ko je govoril z menoj, upal sem s obličjem svojim na zemljo; in dotakne me, in postavil me je na noge.
Dan.8.19    in reče: glej, jaz ti bom oznanjal, kar se bo zgodilo v konci vremenja; kajti viđenja je do konca kraja.
Dan.8.20    sodba, kterega si videl, imajoč rogove, so kraljevi medi in perzi.
Dan.8.21    a kozel kozel je kralj grekov; in rog velik, ki je sredi očî njegovih, to je prvi kralj.
Dan.8.22    in da se je razbil in je storil črez njih četiri roga, četiri kralje bodo vstali iz naroda njegovega, ali ne v moči njegovem.
Dan.8.23    in na konci njegovega kraljestva, ko so se izpolnili grehe svoje, vstani kralj, kateri je obličen obličja, in razumen.
Dan.8.24    in moč njegovo bode krepko, ali ne v moči svoji; in čudeže bode pogubil, in uspeval bode, in delal, in pogubi krepke in ljudstvo svetega.
Dan.8.25    in v srci svojem bode popravljen zvijačo, in v srci svojem se bode povzdignil, in v srcu svojem bode pogubil mnoge; in zoper sovražnika mnogih se bo postavil, ali kakor ne z rukami.
Dan.8.26    a viđenje večere in prvi, o kterem je bilo rečeno, je resnično; ti pa zapečati viđenje, ker je za veliko dnî.
Dan.8.27    a jaz, daniela, ležim, in bolel sem nekoliko dnî; in vstala sem, in delal sem delo kraljestva; in čudil sem se viđenja, ali nihče ga ne razumije.
Dan.9.1     v prvi leto darija, sina ahasverovo, od semena medijskega, kteri je kraljeval nad kraljestvom kaldejskim,
Dan.9.2     v prvi leto njegovega kraljestva sem jaz, daniel, razumel v listih chislo let, ko se je zgodilo besedo gospoda k proroku jeremiji, da se izpolnjujejo zapustjenje jeruzalema sedemdeset let.
Dan.9.3     in položil sem obličje svoje k gospodu bogu, da hočem molitev in prošnjo, v postu in vretih in pepel.
Dan.9.4     in molil sem se gospodu bogu svojemu, in zahvaljujem se, in rekel sem: gospod, bog velik in divno, kateri hraniš zavezo in milost njim, ki te ljubijo in hranijo zapovedi tvoje.
Dan.9.5     grešili smo, krivičili smo, krivični in krivični bili, in odvrnili smo se, in odvrnili smo od zapovedih tvojih in od sodbe tvojih.
Dan.9.6     in niso poslušali hlapcev svojih prerokov, kteri so govorili v imenu tvojem k kraljem našim, in knezovima našim, in očetom našim, in vsem ljudstvu zemlje.
Dan.9.7     ti, gospod, je pravičnost, in nam je sramoto obličja, kakor ta je ta dan; ljudstvu judovemu, in prebivališim v jeruzalemu, in vsem izraelu, kteri so blizu in daleč, po vseh krajih, k kterim si jih razodel za voljo njih krivičnosti, ktera so se sodili zoper tebe.
Dan.9.8     gospod, nam je sramoto obličje, in kraljem našim, in vélikim našim in očetom našim, ker smo grešili zoper tebe.
Dan.9.9     v gospodu, bogu našem, milost in odpuščanje, ker smo se odvrgli zoper njega.
Dan.9.10    in niso poslušali glasa gospoda, boga našega, da hodemo po postavi njegove, katere nam je dal po ročah svojih hlapcev prerokov.
Dan.9.11    in ves izrael je prešlo postavo tvoje, in vrnili so se, da ne poslušajo glasa tvojega; in prišlo je na nas prokletstvo in kletva, kar je pisano v postavi mojzesega, hlapca božjega, ker smo grešili zoper njega.
Dan.9.12    in postavil je besede svoje, ktere je govoril zoper nas in zoper sodijo naših, kteri so nas sodili, da bi pripeljal na nas veliko hudo, katero ni bilo postalo pod vsem nebom, kakor se je zgodilo v jeruzalemu.
Dan.9.13    kakor je pisano v postavi mojzesu, pride vse ta hudo na nas; ali ni se molili pred obličjem gospoda, boga našega, da se odvratimo od krivičnih svojih, in da spoznavamo po resnici tvoji.
Dan.9.14    za to je gospod oslobodil, in pripeljal je na nas; kajti pravičen je gospod, bog naš, v vseh djelih svojih, kar je storil; ali nismo poslušali glasa njegovega.
Dan.9.15    in sedaj, gospod, bog naš, ki si izvel ljudstvo svoje iz zemlje egipetske z močnim rokom, in si si postavil sebi ime, kakor je ta dan; grešili smo, mislili smo.
Dan.9.16    gospod, po vseh pravičnosti tvoji se naj odvrne gnjev tvoj in gnjev tvoj od mesta tvojega jeruzalema, od svetosti svoje; ker za krivice naše in krivice očetov naših so jeruzalema in ljudstvo tvoje v sramotu vsem, kteri so okolo nas.
Dan.9.17    in sedaj, bog naš, poslušaj molitev hlapca svojega in molitev njegovega, in pokaži obličje svoje na svetilo tvoje svetišče za voljo gospoda.
Dan.9.18    prikloni, bog moj, uho svoje, in poslušaj; otvori oči svoje, in pogledaj vekomaj naših, in mesto, na kterem se je imenoval ime tvoje; ker ne za pravico naših vržemo pred tvojo obličje, nego na tvoje veliko usmiljenje.
Dan.9.19    gospod, poslušaj! gospod, oprosti! gospod, poslušaj, in delaj, ne delaj se, za voljo tebe, bog moj, ker se imenuje ime tvoje na mestu tvojem in na ljudstvu tvojem.
Dan.9.20    in ko sem še govoril in molil in oznanjal krivice svoje in grehe naroda mojega izraela, in molil milost mojo pred gospodom, bogom svojim, za svetišče svetega boga svojega,
Dan.9.21    in ko sem še govoril v molitvi, glej, moža gabriel, kterega sem videl v viđenji v početku, vrgel se, in dotakne se me v čas večeri.
Dan.9.22    in razglasil me je, in govoril je z menoj, in reče: daniel, sedaj sem izšel, da te poučim razumu.
Dan.9.23    v početku molitve tvoje je izšel beseda, in jaz sem prišel, da ti oznanjam, ker si v poželenji. pomisli se pa to besedo, in razumij viđenje.
Dan.9.24    sedamdeset sedmits so postavljene za ljudstvo tvoje in za sveto mesto tvoje, da se zapolni krivica in zapečati grehe, in za opravljenje krivice, in da bi pripeljal pravičnost vekomaj, in zapečati viđenje in prerokovanja, in pomažati svetišče svetega.
Dan.9.25    spoznaj in razumij, od izhoda besede, da se zgrabi in zgradi jeruzalem, do poglavarja poglavarja sedmero sedmih, in šezdeset in dva sedmice; in odgradita se bo ulica in zid, in izpolnjevali se bodo vredni časa.
Dan.9.26    in po šezdeset in dve sedmi sedmi bode pomazanje pogubljen, in ni v njem; in mesto in svetišče pogubi knez, kteri bo prišlo, in izpolnjevalo se bo v potopu; in do konca je bitva, postal je pogubljenje.
Dan.9.27    in postavit bode zavezo z mnogimi po enem sedmici; in v polovinji sedmi bode prinesel žrtvovanje in žrtvovanje; in na tempelj je merzost pustošnika, in do končevanja vrednega, ko se bo izpolnilo, ko se bode izpolnil na pustošnost.
Dan.10.1    v tretji godi kira, kralja perzijskega, oznanilo se je beseda danielu, kteremu se je imenoval beltsasar; in resnično je to beseda, in velika moč. in spoznal ga je to videlo.
Dan.10.2    v tistih dnevih sem jaz, daniel, žaloval tri sedmice dnî.
Dan.10.3    poželenega kruha sem jedli, mesa in vino ne vnide v usta mojo, in nič ne pomažam, dokler se ne izpolnijo tri sedmice dnî.
Dan.10.4    v dvadeset in četvrti dan prvih prvoga, ko sem bil pri kraji velike reke, to je hiddekel.
Dan.10.5    in vzdignih oči svoje, in videl sem, in glej, neki človek oblečen v lana, in chresla njegovo oblečena z čistim zlatom iz ufaza.
Dan.10.6    telo njegovo je kakor tarsis, in obličje njegovo kakor višavo, in oči njegovi kakor luči ognjeni, in roke njegove, in noge njegove kakor blizni medi, in glas besede njegove kakor glas ljudstva.
Dan.10.7    in jaz, daniel, sam videl to viđenje, a moža, kteri so bili z menoj, niso videli viđenja, nego velika strah je padla na njih, in bežali so se v strahu.
Dan.10.8    a jaz sem ostal sam sam, in videl sem to veliko videlo, in nič ne ostala v meni; in moč moja se je prevrnila v pogubljenje, in nisem imel moč.
Dan.10.9    in slišal sem glas besede njegove; in ko sem slišal glas svojih besede, ležal sem s obličjem, in obličjem svojem na zemljo.
Dan.10.10   in glej, ruka mi se dotakne, in povzdignil me je na koleni moje.
Dan.10.11   in reče mi: daniela, moža poželenja, spoznaj besede, katere ti govorim, in stani na stanovitnosti svojem; ker sedaj sem k tebi poslan. in ko je to besedo govoril, vstal sem trepet.
Dan.10.12   in reče mi: ne boj se, daniela, ker od prvi dan, ko si položil srce svoje, da bi se razumel in ponižal pred bogom tvojim, poslušale so besede tvoje, in jaz sem prišel po besedah tvojih.
Dan.10.13   véliki kraljestvo persidske stoji proti meni dvadeset in eden dan; in glej, mihael, eden od prvih vélikih, pride, da bi mi pomočili, in jaz sem ostal tam z vélikim kraljem perzijskim.
Dan.10.14   in prišel sem, da te spoznaš, kar se bo zgodilo ljudstvu tvojemu v poslednih dnevih, ker to viđenje je še do dnî.
Dan.10.15   in ko je govoril v meni te besede, položil sem obličje svoje na zemljo, in sem prešel.
Dan.10.16   in glej, kteri je bilo podobno človeku, dotakne ustne moje; in razprl sem usta, in govorila sem, in povedal sem temu, kteri je storil pred menoj: gospod, v videnji svojem se je prevrnila srce moje v meni, in nisem imel moč.
Dan.10.17   in kako bi mogoč mož moj, gospod, govoriti z tem mojim gospodarjem? ker od sedaj ne bode ostal moč v meni, in noč ne ostalo v meni.
Dan.10.18   in ozdravi me, in dotakne me kakor človeške obličje, in krepčal me je.
Dan.10.19   in reče mi: ne boj se, moža poželenj! mir ti, budi silan in moči! in ko je govoril z menoj, pomagal sem, in rekel sem: govori, gospod moj, ker si me krepčal.
Dan.10.20   in reče: véš, kaj sem prišel k tebi? a sedaj bom se vrnil, da se borem z poglavarjem perzijo; in ko bom izšel, glej, pride poglavar grekov.
Dan.10.21   ali oznanjujem ti, kar je ukazal v pismih resnice; in nima nikogar, kteri bi se med menoj držal, osim mihaela, starešina vaša.
Dan.11.1    a jaz sem, v prvi godinji kira, storil sem, da bi se držal in krepčal.
Dan.11.2    in sedaj ti bodem oznanjal resnico: glej, še tri kralje bodo vstali v perji; in četvrti se bo obogatila veliko več od vseh; in ko se bo krepčal s bogatstvom svojem, vstane vse zoper kraljestvo grčka.
Dan.11.3    in vstani kralj moč, in gospodoval bode veliko gospodovo, in delal bo po volji svojem.
Dan.11.4    ali ko bo storil, razbita se nebeško kraljestvo, in razdvojeno se bo na četiri vetra nebeške, ali ne za njegovo, in ne po gospodovem svojem, katero je gospodoval, ker je postavljeno kraljestvo njegovo, in razdelí drugi od njih.
Dan.11.5    in kralj judovski se bode krepčal, in eden od vélikih njegovih bode mu moč, in gospodoval bode; in oblastvo njegovo bode veliko oblastvo.
Dan.11.6    a po teh let se bode zgodilo; in hlapca kralja juga bo prišlo k severu kralju, da bi storil s njim područje; ali ne bode držala mogočnega kraja, in ne bo postanovila seme njegovo; in izdajal se bode ta, in tisti, kteri so jo prišli v čase času.
Dan.11.7    ali od njenega korenja njena bode postavljen na pripravljenje svoje, in pride na vojska, in vnide v stanovišče kraljestva severja, in storil bode z njimi, in prepeval se bode.
Dan.11.8    in njih bogove s obličjem svojem, s poželenjem njih poželenja srebra in zlata, izpelje v roke v egipet; in on bode ostal za kralja severja.
Dan.11.9    in prišel bo v kraljestvo kralja juga, in vrne se v svoj zemljo.
Dan.11.10   in sinovi njegovi bodo se zbirali, in zberó se ljudstvo veliko močnih; in prišel bo, prišla se bo, in vrne se, in vrne se do morja njegovega.
Dan.11.11   in sovraží se kralj juga, in izide, in bojuje se z kraljem severnim, in postavit se veliko ljudstvo, in izdajal se bo ljudstvo v roke njegove.
Dan.11.12   in vzeme ljudstvo, in povzdignilo se bode srce njegovo, in pobode deset tisoč, ali ne bode mogočni.
Dan.11.13   in povrne se kralj severja, in pripelje veliko ljudstvo bolje od prednjih, in do konca vrednega časa pride z velikim vojskom in so veliko množico.
Dan.11.14   in v tistih času se bodo sovražili veliko zoper kralja juga; in sinovi nadloge iz tvojega ljudstva se bodo povzdignili, da bodo izpolnjevali viđenje.
Dan.11.15   in kralj severu pride, in potegne valje, in zgrabi ukrepljeno mesto; in roko južnega ne bodo postavili, ne bodejo se vzdignili izvoljeni njegovi, in ne bode moč, da bi postopil.
Dan.11.16   in kdor pride proti njemu, bode delal po volji svojem, in nič ne bode storil pred njim; in storil bo v deželi slavnih, in pogubljen se bode v njegovej ruci.
Dan.11.17   in postavit bode obličje svoje, da vnide v moč vse kraljestva svojega, in izpolnjeval bode vse s njim, in dal mu bo hčer ženske, da ga pogubi; ali ne bo ostal, in ne bode mu bilo.
Dan.11.18   in obrne se obličje svoje na ostrove, in zgrabi veliko; in povrne ga véliki poglavarje svoje, in povrnil mu se bo sramoto njegovo.
Dan.11.19   in obrne se obličje svoje na moč zemlje svoje; in padne, in pade, in ne bode ga našla.
Dan.11.20   in v njegovem kraji se bode vstal, kteri bo poteglil kraljestvo kraljestva; ali v tistih dnevih se bode razbita, in ne na obličji, ni v boji.
Dan.11.21   in postavit se bo na njegovo mesto nepostavljen, in nič nebeškega kraljestva ne dajo na njega; ali bode prišlo v obilnost, in prekrepčal bode kraljestvo v sramoti.
Dan.11.22   in roke potopljene bodo potopljeni pred njim, in razdrani se, in poglavarja zaveze.
Dan.11.23   in ko se je zgodilo s njim, bode delal krivico, in vstane, in prepeva se z malom ljudstvom.
Dan.11.24   v pravičnosti, in v piših krajih prihaja, in bode delal, kar niso storili očetje njegovi, in očetje očeta njegovega; razdaril jim bo plijen in plijenje, in zoper egipčane bode povrnil misli svoje, in do vrednega časa.
Dan.11.25   in pobudí se moč svoj in srce svoje zoper kralja juga s močnim vojskem; in kralj judovski se bode obpeljal vojsko z močnim in močnim moč; ali ne bo storil, ker se bodo sodili zoper njega misli.
Dan.11.26   in kateri bodo jedli njegove rodove, razbijo ga; in moč mu bode potopljeno, in padli bodo mnogi pobijani.
Dan.11.27   in oba kraljestva s srcem svojim v hudo, in na jednom stole govoré laž; ali ne bode uspeval, ker konec je še do vrednega časa.
Dan.11.28   in vrne se v svoj zemljo z veliko imenom, in srce njegovo bode proti svetemu zaveze; in storil bode, in vrne se v svoj zemljo.
Dan.11.29   do vrednega časa se obrne in pride na jug; ali konec ne bode kakor prvo;
Dan.11.30   ker pridejo s njim izhajači kitijci, in ponižal se bode, in obrne se, in razgneti se na sveto zavezo, in izpolnjeval se bode, in povrnil se bo z njimi, kteri zapusté sveto zaveze.
Dan.11.31   in zastanejo z njim seme svoje, in oskvrnili bodo svetišče močnega, in odločili neprestano daritvo, in dajali bodo merzost pogubljeno.
Dan.11.32   in sovražniki zaveze bodo ponižali v sramoti, in ljudstvo, kteri poznaje boga njegovega, opirajo se in delajo.
Dan.11.33   in razumni ljudstva spoznajo mnogo, ali bodejo padali od meča in ognja, v izgnanstvo in v razgrabljenji dnî.
Dan.11.34   in v nedužnosti im bodo pomagali malo pomoč, in mnozí se bodo pripeljali k njim v sramoti.
Dan.11.35   in od razumnih bodo padli, da bi se izkušali in izkušali, in izkušati se do konca kraja, ker še do vrednega časa.
Dan.11.36   in delal bode po volji svojem, in povzdigne se kralj, in poveličal se bode v vseh bogoh, in oznanjal se bode; in uspeval se bode, dokler se ne izpolni jeze.
Dan.11.37   in v bogove očetov svojih ne bo spoznal, in za poželenje ženske, in ničesar boga ne bo spoznal, ker se bo nad vsemi povzdignil.
Dan.11.38   bog močnih boga bode slavil na mestu svojem, in boga, katerega niso spoznali očetje njegovi, oslavlja se z zlatem in srebrom, in dragim kamenjem in poželenjem.
Dan.11.39   in delal bode vekomaj, kteri so se pobili z drugim bogom, in pomnoži slavo, in podložil jim je veliko; in zemljo bode dajal darom.
Dan.11.40   in v času času se bode zgodilo z njim kralj juga; in kralj severski se bode nasedel zoper njega s kolesnici in konci in mnogim ladijo, in vrne se na zemljo, in razbil se bode in prešlo.
Dan.11.41   in prišel bo v slavo zemljo, in mnogi bodejo padli, in ti se bodo rešili iz njegove roke: edom in moab in poglavarje synov amonovih.
Dan.11.42   in iztegne roko svojo na kraje, in zemlja egipetska ne bode rešil.
Dan.11.43   in oblačil bode srebrih zlatnih in srebrnih, in v vseh poželenjih egipta; in livijci in etiopijci bodo v oblačih svojih.
Dan.11.44   ali čuje ga glas iz vzhoda in od severa; in pride na veliko žalosti, da pogubi in pogubi mnoge.
Dan.11.45   in postavit bode prebivališče svoja postave sredi morja in gore svetega svetega; ali pride na njegovo kraja, in ni mu nikogar, kteri bi ga pomagal.
Dan.12.1    in v tem čas se bo vstal mikael, véliki poglavar, kteri bode storil zoper sinovi naroda tvojega; in nastala bode čas nevolja, koliko ne je bilo, odkar se je bilo ljudstvo do tega dné; in v tem času se bode zveličal ljudstvo tvoje, vsi, kteri so se našli zapisani v knjigi.
Dan.12.2    in mnogi, kteri so speli v deželi zemlje, obudijo se, drugi za večno življenje, a drugi za sramotu in sramoto vekomaj.
Dan.12.3    in razumni bodo svetlavali kakor svetlja nebeških, in ti, kteri so mnogega pravili, kakor zvezde na veke in vekomaj.
Dan.12.4    a ti, daniela, zapeči te besede, in zapečati to knjiga do konca vrednega, da se mnogi naučajo, in razmnožilo se bode znanje.
Dan.12.5    in jaz, daniel, videl sem, in glej, dva drugega, kteri so stajali, eden na tej strani reke, a eden na tej strani reke.
Dan.12.6    in reče človeku oblečemu v lana, kteri je bil nad vodami reke: doklej bode konec tistih čudežev? "
Dan.12.7    in slišal sem moža oblečena v lana, kteri je bil nad vodami reke, in povzdigne desno in levo svoje k nebu, in se se zakle živajočemu vekomaj, da je do vrednega časa, čase časa in polovina vrednega; in ko se bode izpolnil razpuščenje svetiščega naroda, spoznajo vse to.
Dan.12.8    a jaz sem slišal, in nisem razumel; in rekel sem: gospod, kaj bode to konec?
Dan.12.9    in reče: pojdi, daniel, ker so se zapečatili in zapečatili besede do konca kraja.
Dan.12.10   mnozí bodejo izpolnjevali in izpolnjevali; in krivični bodo pregrešili, in ne bodo razumeli vsi krivični, in razumni bodo spoznali.
Dan.12.11   in od vrednega časa, ko se bode postalo neprestano, in izpolnjevanje zapustjenja, bode bilo tisoč dvjdeset in devetdeset dnî.
Dan.12.12   blagor temu, ki se stopi, in dojde do tisoč trista trideset in pet dnî.
Dan.12.13   ti pa pojdi, in počivaj se več dnî, da se izpolniš, in nastaneš se do kraja tvojega na konec vrednega dnî; in postavit bode prebivališče svoje sredi morja in goro svetosti svetega; ali prišel bode do kraja svojega, in nikogar, kteri bi ga izpeljal.
Hos.1.1     beseda jahvina, ktera je bilo k ozeji, sinu beerijevu, v dnéh oziji, joatama, ahazova, in ezekijo, kraljem judejskim, in v dnéh jeroboama, sina joašega, kralja izraelova.
Hos.1.2     na početku besede gospodova ozeji. in gospod reče ozeji: pojdi, vzemi si žensko ženo, in otroke prešestbe, ker je zemlja hodila sovražstvo od gospoda.
Hos.1.3     in odide, in vzeme gomeru, hčer diblajima; in zače, in rodila mu je sina.
Hos.1.4     in gospod mu reče: imenuj mu ime jizreel; kajti še malo, in osramotim krvi jezielovega za hišo jehua, in povrnil bodem kraljestvo doma izraelova.
Hos.1.5     in v tem dan bodem razbil luk izraelovo v dolini jizreel.
Hos.1.6     in zače še, in rodila je hčer. in reče mu: nareči mu ime lo-ruhama, ker nisem bil več pomiloval hišo izraelovo, nego bodem jim zapretil.
Hos.1.7     a judovce bodem pomiloval, in zveličal jih bom v gospodu bogu svojem, in ne zveličam jih z lukom, ne mečem, ne mečem, ne konjem.
Hos.1.8     in ko je odšla lo-ruhama, zače še, in rodila je sina.
Hos.1.9     in reče: imenuj ime njegovo lo-ammi, ker vi ne ste moj ljudstvo, in jaz nisem vam.
Hos.1.10    ali ljudstvo izraelovega bode kakor pesok morske, da se ne izpremenja, ne bode izbrojen; in v mestu, v kterem jim je rečeno: niste moj ljudstvo, imenujejo se jim: sinovi boga živih.
Hos.1.11    in odpelili se bodo sinovi judovi in sinovi izraelovi vkupe, in postavili so sebi enega poglavarje, in prišli bodo iz zemlje, ker velika je dan jizreelske.
Hos.2.1     govorite bratu svojemu: moj ljudstvo, in sestro vašim: " milost! "
Hos.2.2     reši se z mater svojom, razsodite se, ker ta ni moja žena, in jaz nisem jej moža; in odvrnil naj se kurbstvo svoje pred obličjem svojem, in preljubstvo svoje sredi nočev svojih.
Hos.2.3     da ga ne oblečem gola, in odvrnil ga bodem kakor v dan, ko je rodila; in položil ga bom kakor puščavo, in postavil ga bom kakor suho zemljo, in pogubim jo žalost.
Hos.2.4     in otroke njene ne bodem pomiloval, ker so sinovi hudobni.
Hos.2.5     ker sovražilo se je mati njih, sramota je ta, ki jih je rodila, ker je rekel: pojdi za ženami svojimi, kateri mi dajo kruh svoj in vode moje, plačilo moje in plačilo moje, olivo moje in plašilo moje.
Hos.2.6     za to, glej, jaz postavim njeno pot s trnjo, in postavim njenih njenih, da ne najde stezke svoje.
Hos.2.7     in potegnil se bodem svojimi ljudém, in ne bode jih prejel; išče jih, ali jih ne najde; in rekel bo: pojdem, in vrnil bodem k najprej možu svojemu, ker je bila dobro v meni, nego sedaj.
Hos.2.8     ali ne bodem spoznal, da sem jej jaz dal pšenicu, vino in olivo, in razmnožila mu je srebro in zlato, katero je naredila vaalovi.
Hos.2.9     za to se bodem vračal, in napolnjujem žito moje v času njegovem, in vino moje v času njegovem, in odvrnem oblačilo moje in plačilo moje, ktera se je pokrila sramotu njene.
Hos.2.10    in sedaj se bodem razodel njeno nečistoč pred obličji svojimi, in nihče ga ne bo rešil iz roke moje.
Hos.2.11    in odvrnil bodem vse veselje njegovo, prazniki njene, mladosti njegove in sobote njene in vse obljube njene.
Hos.2.12    in naredil bodem vinograd njeno in smokve njene, o katerim je rekel: to je zaplata moje, ktere mi so dajali ljubiči moji; in naredil jih bodem v žalost, in polne zvijeri, in zvijače zemlje.
Hos.2.13    in osramotim ga za dnî vaših vaših dnî, v katerim se je požrila; in oblečal se je srčje svojimi, in hodil je za liubovnikami svojimi, a mene je zapomenil, govori gospod.
Hos.2.14    zato, glej, jaz ga bodem prevrnil, in položil ga bodem v puščavo, in govorim v srcu svojem.
Hos.2.15    in izročil bodem k njej posesti odtod, in dolinu akhor, da se razvrača; in pokoril se bode tam, kakor v dnevih mladosti svoje, kakor v dan, ko je izšla iz zemlje egipetske.
Hos.2.16    in v tem dan, govori gospod, kličeš me: mož moj, in ne imenuješ me več: " baalim! "
Hos.2.17    in odtegnem imena vaalov iz ust jej, in ne spominjajo se več imena njih.
Hos.2.18    in v tem dan bodem zaveshchal z njimi zaveze z polne zvijeri, in z pticama nebeškim, in s gadi zemaljskim; in luka, in meč, in boj, izročim iz zemlje, in napravit jih bodem zaupanje.
Hos.2.19    in spominjal te bodem za sebe vekomaj, in spomenil te bom za sebe v pravici in sodbi, v milosti in usmiljenji.
Hos.2.20    in spomenim te se za sebe v veri, in spoznaš gospoda.
Hos.2.21    in v tem dan, govori gospod, bodem uslišal nebesa, in nebesa bode uslišal zemljo.
Hos.2.22    in ti, gospod, osramotil se bodem; ker ti, gospod, osramotil se bodem; ker ti, gospod, osramotil se bodem.
Hos.2.23    in jaz ga bodem sedil za sebe na zemlji, in pomiloval bodem se lo-ruhama; in rekel bodem lo-amemu: ti si moj ljudstvo; in on bode rekel: gospod si bog moj.
Hos.3.1     in reče mi gospod: pojdi več, in ljubi ženo, ktera je ljubil hudobno in prešestnika, kakor ljubi gospod izraelce, in sami se pregledajo k drugim bogovima, in ljubi opresnice.
Hos.3.2     in kupim ga za petnač srebrnika in za homer ječmenja in meč ječmenja.
Hos.3.3     in rekel sem jej: veliko dan bodeš sedel na meni; ne bludi in ne bodi drugega moža; tudi jaz sem s teboj.
Hos.3.4     ker mnogo dnî bodejo sinovi izraelovi bez kralja, in ne za poglavarja, in brez darú, in brez zhertvennika, in brez stavljenja.
Hos.3.5     po tem se bodo vračali sinovi izraelovi, in iščejo gospoda, boga svojega, in davida, kralja svojega; in osramotili se bodo v gospodu in v dobrem dnevih.
Hos.4.1     poslušajte besedo gospodovo, sinovi izraelovi; ker sodba je gospod zoper stanovnike zemlje, ker ni resnice, ni milosti, ni spoznanja boga na zemlji.
Hos.4.2     krivičnost, in lažljivo, in mač, in kradovanje, in preljubnost je prekrašeno, in krvi na krvi hodijo.
Hos.4.3     za to se bode zemlja v žalosti, in vse, kteri so prebivali v njem, s zvijačimi po polji, in z pticama nebeškim, in ribe morske poginejo.
Hos.4.4     da se nikdor ne preklinja, nihče naj ne obličja, ker ljudstvo moje je kakor prepirajoč duhovnika.
Hos.4.5     tako bodeš prejel dan, in prerok bode s teboj noč, in ponižal bodem tvojo matere.
Hos.4.6     ljudstvo moje je podobno, da ne ima znanja, ker si ti spoznal spoznanje, in jaz te bom odpustil, da ne boš mi služabnik; in zabudil si postavo boga svojega, in jaz bodem zazabil otroke tvoje.
Hos.4.7     po mnoštvu njih pregrešili so se zoper mene; slavo svoje bodem položil v sramotu.
Hos.4.8     grehe mojega ljudstva bodo jedli, in za krivice svojimi bodo nosili duše svoje.
Hos.4.9     in kakor ljudstvo, tako bode tudi svećenik; in nasočit bodem za njih po potih njegovih, in povrnil mu bodem za dela njegova.
Hos.4.10    in jedli bodo, in ne nasitijo se; sovražili so, in ne bodejo se prepravili, ker so odpustili gospoda, da bi se držali.
Hos.4.11    prešestvo, vino in pijanje sprejema srce.
Hos.4.12    v moči se popraševali, in z rokami svojimi mu oznanjajo; duhom bludočev so se zabludili, in sovraživali so se od boga svojega.
Hos.4.13    kadili so na vrhih gor, in kadili so na pastih, pod dubom, in rodom, in pod rodom, ker je dobro njih pija. zato so se hodili hčere vaše, in nevestke vaše prešestvujejo.
Hos.4.14    nič ne bodem posečal za žene svoje, ko se hodijo, in nevestih vaših, ker so prešestniki; ker tudi sami so hodili z bludnici, in kadili so z bludničkami, in ljudstvo, kteri je razumen, poginja.
Hos.4.15    glej, ti, izrael, ne boj se, in juda, ne vnidite v gilgal, ne pojdite v hišo, in ne kličite: živo je gospod!
Hos.4.16    ker izrael je okaljen kakor več več; sedaj naj jih pazi gospod kakor janje v kraji.
Hos.4.17    efrajim je postal za idolih; položi ga!
Hos.4.18    prešestvujejo se kanaanci, kateri so se hodili, sovražniki so ljubili sramotu.
Hos.4.19    vpila se je veter s krimi svojimi, in zasramovali se bodo iz njih zhertvennikov.
Hos.5.1     poslušajte to, svećenici, in vnimajte, dom izraelov, in več kraljestvo, poslušajte! kajti k vam je sodba, ker ste bili mrežilo v mispi, in mrežo izpolnjeno na tabor.
Hos.5.2     tiste, kteri hodijo v žalosti, zasramovali so se, ali jaz jih bodem srčil.
Hos.5.3     jaz sem poznal efrajimovo, in izrael se ne odstopi od mene; ker ti si, efrajim, zabludil se je, izrael se je oskvrnil.
Hos.5.4     njih misli ne dajo, da se vračajo k bogu svojemu; ker duh kurbarja je v njih, in gospoda ne poznajo.
Hos.5.5     in gordost izraelovega bode pred obličjem svojim; in izrael in efrajim bodo padali v krivičnosti svojem, in prepadla bode tudi juda s njimi.
Hos.5.6     z ovcem in tele bodo šli, da iščejo gospoda, ali ga ne bodo našli, ker se je odvrnil od njih.
Hos.5.7     niso, ker so izpustili gospoda, ker so sinovi tujci rodili; sedaj jih bode požrila morja in njih rodove.
Hos.5.8     zatrubite v rog v gibea, trube v gibeji; oznanjajte se v hišem: izmed tebe, benjamin!
Hos.5.9     efrajim se bode zapustil v dnéh obličja; z plemenami izraelovim sem pokazal dobro.
Hos.5.10    ljudstva judovski so bili kakor prepirajoči granice; na njih izlim, kakor vode, gnjev moj.
Hos.5.11    sramota je efrajim, oslobodil je sodbo, ker je počal hoditi za praznimi.
Hos.5.12    a jaz bodem kakor moč efrajimu, in kakor moč za hišo judovemu.
Hos.5.13    in videvši efrajim bolezn svoj in juda svoje bolezn, odide efrajim k asiriji, in poslal je k kraljestvu jarimu; ali on vas ne more ozdraviti, in da vas ne bode ozdravil.
Hos.5.14    ker jaz sem kakor lav efrajimu, in kakor lav domu judovemu; jaz, jaz potegnem in hodem, potegnem, in nikogar ne bode rešil.
Hos.5.15    pojdem, in obrnem se k mestu svojem, dokler se ne izpolnjujejo, in iščejo obličje moje. v nevolji svojem vprašajo me, govoreč:
Hos.6.1     pojdemo, in vratimo se k gospodu, ker on je udaril in nas uzdravil; udaril bode, in potiskal nas bode.
Hos.6.2     on nas bo ozdravil po dva dnî; na tretji dan nas bo obudil, in bomo živeli pred njim.
Hos.6.3     spoznavamo se, pojačimo, da spoznavamo gospoda; kakor noč, kakor jutro, bode ga zgrabil; in prišel bode nam kakor dozhd dozhd, čast in čast deželi.
Hos.6.4     kaj ti bom storil, efrajim? kaj naj ti delam, juda? ker milost vaše je kakor oblak judovega in kakor rosa, ktero je prešla.
Hos.6.5     za to sem jih udaril za preroke, ubil jih je po besedah ust svojih, in sodba moja kakor luč izide.
Hos.6.6     ker milost hočem, a ne žrtve, in spoznanje božje kakor žrtve.
Hos.6.7     a oni so kakor človeč zaveze zaveze, in tam so me zaničali.
Hos.6.8     gilead je mesto krivičnih, točeč vode.
Hos.6.9     in sovražniki tvoji skrivajo krivičnega moža, svećenički skrivajo po poti v sikemu, ker krivičnosti delajo krivico.
Hos.6.10    v domu izraelovem sem videl razlomljenje; tam je prešestvo efrajimovo, oskvrnila se je izrael.
Hos.6.11    tudi za tebe, o juda, hodi ženo, ko bom odvrnil izgnance naroda svojega.
Hos.7.1     ko bom ozdravil izraela, razodel se je krivica efrajimovo, in krivico samarijsko, ker delajo krivico, in krad vnide, in razboinici razbojé po putu svojem.
Hos.7.2     in ne govoré v srci svojem, da bodem spomenil vse njih hudobnosti; sedaj jih je obšel dela njih, pred obličjem mojim.
Hos.7.3     v hudobnosti svojem kličejo kraljestvo, in s laži svojimi knezove.
Hos.7.4     vsi so prešestniki; kakor peč, ktero se pretakne, kakor peč, ktero se prepira, da se prepira, da se prepira, dokler se ne zapeči.
Hos.7.5     v dnéh kraljevih vaših vladajo poglavarji od vina, in stegnil je roko svojo krivičnih.
Hos.7.6     ker sovražni so v srci svojem kakor peč, v sovražnosti svojem; vso noč spí efrajim, in jutro se razpalja kakor ognja ognjena.
Hos.7.7     vsi so se povalili kakor peč, in pojedli so sovražnike svoje; vsi kralji njih so padli, nič z njimi se ne kliče k meni.
Hos.7.8     efraim se je v ljudstvu sè samim ljudstvom; efrajim je postal skrivo, ktera se ni prevrnil.
Hos.7.9     chudili so tujci moč njegovo, a on to ni spoznal; in oblečeni so mu gradi, in on to ni spoznal.
Hos.7.10    in gordost je izraelovega na obličje njegovo, in ne obračajo se k gospodu bogu svojemu, in ne iščejo ga po vsem tem.
Hos.7.11    in efrajim je kakor golubita golubita, brez razuma; imenujejo se egipčana, hodijo v asirijo.
Hos.7.12    ko so hodili, mrežilo bom na njih mrežo svojo; kakor ptice nebeške svalim jih; izročim jih, kakor je slišal glas njih.
Hos.7.13    gorjé jim, ker so se odpelili od mene! sramoti se, ker so se zoper mene pregrešili! jaz sem jih odkupil, in oni govoré zoper mene laž.
Hos.7.14    in ne kličejo k meni v srci svojem, nego zahujajo na ložcih svojih; za žito in vino se zgrabijo, ali se zoper mene.
Hos.7.15    in jaz sem krepčal roko njih, in delali so hudo zoper mene.
Hos.7.16    prevračali so se, in nič nič, kakor lučan stran; padó na meč njih véliki, za voljo krivičnosti jezika svojega; tako bode njih sovražnik v zemlji egiptu.
Hos.8.1     v srci svojem, kakor orel, kakor orel na dom gospodovo, ker so prevrnili zaveze moje, in pregrešili so zoper postavo mojo.
Hos.8.2     mene kličejo, bog, poznamo te.
Hos.8.3     ker izrael odvrne dobro; sovražnik bo poganjal.
Hos.8.4     postavili so kralje, a ne od mene; postavili so, ali niso mi spoznavali; srebra svojega in zlato so si napravili, da se iztrebijo.
Hos.8.5     ohranil je telec tvoj, samarijo; razdražil je jezo moja zoper njih: doklej ne bodo mogli očistiti?
Hos.8.6     ker to je bila v izraelu; in za njega je storil otrok, in ne bog je; ker vsadnice je bila telca samarijska.
Hos.8.7     ker posiivajo veter, in izpolnjevala jih bode; snop ne bode, da napravijo brač; če pa ne bo, požre ga tujci.
Hos.8.8     izgubljen je izrael; sedaj so bili v narodima kakor več nedolžno.
Hos.8.9     ker oni se odidejo v asirijo, povzdigneno za seboj; efrajim ljubijo daritve.
Hos.8.10    za to se bodo izročili poganom; sedaj jih bodem pripeljal, in premačili bodo malo, da bi pomazavali kraljestvo in knezove.
Hos.8.11    ker veliko je efrajimovo oltar za greh; postavili so mu žrtvenike za grehe.
Hos.8.12    napisal sem mu množico postave njegove, ali so se prišlo za hudo.
Hos.8.13    žrtvovali so meso in ječejo meso, gospod ne sprejema jih. sedaj naj se spomeni njih krivice, in osramotil se njih grehe; sami se bodo vračali v egipet.
Hos.8.14    ker izrael je zapomenil sovražnika svojega, in zbudili so svetišče, in juda je razmnožil ukrepljeni gradove; ali pošljam oganj na gradove njegove, in požre dvorove njegove.
Hos.9.1     ne raduj se, izrael, ne raduj se kakor ljudstva; ker sovračal si se od boga svojega; ljubil si darove na vsakem gumnom žalosti.
Hos.9.2     gumno in čavilo jih ne bo spoznal, in vino jih bode obljubil.
Hos.9.3     ne bodejo prebivali v zemlji gospodovem; efrajim bo prišel v egipat, in v asiriji bodejo jedli nečisti.
Hos.9.4     ne bodo pričali gospodu vino, in žrtvov mu se ne bode; žrtvov jim je kakor kruh žalostnika; vsi, kteri so jih jedli, posvetili se bodo; kajti kruh njih je za njih življenje, ne vnidejo v dom gospodovo.
Hos.9.5     kaj boste storili dan praznika in dan praznika gospodova?
Hos.9.6     za to, glej, hodijo od pogubljenja; egipt jih bode pripeljal, memfis jih pohrani; zapuščenje njih srebro bode zavladel, trnje bode v šatorih svojih.
Hos.9.7     prišli so dnevi posečanja, prišli so dnevi odvračanja; in spoznal se bode izrael; kakor prerok je prerok, človek duhovnik, za voljo mnoge krivičnosti svoje in mnoge krivičnosti tvoje.
Hos.9.8     strah efrajimovo je z bogom svojimi; prerok je lakel v vseh potih njegovih, v hiši gospodovem.
Hos.9.9     izpolnjevali so se kakor v dnéh kraja; spominja se krivičnosti svoje, osveti grehe svoje.
Hos.9.10    kakor vinograd v puščavi našel sem izraela; kakor preroke na prvi smokvi videl sem očeve svoje. oni so šli k baal-pehovi, in so se odpelili v sramoto, in postali so se v sramoto kakor ljubljeni.
Hos.9.11    efrajim je kakor ptica oblačilo slava njihovo; od roke, od bolezni in od roke.
Hos.9.12    ker tudi če ohranijo otroke svoje, oslobodijo jih od ljudî; kajti gorjé im, kedar se od njih potegnem!
Hos.9.13    efraim je, kakor sem videl, da je postavljen v zaklad otroke svoje; a efrajim bode izpeljal otroke svoje na pogubljenje.
Hos.9.14    daj jim, gospod, kaj jim daš? daj jim moč neplodnega in izsušene kosti.
Hos.9.15    vse hudo njih je v gilgalu, ker sem jih tam sovražil, za voljo njih hudobnih dela, izganjal jih bom iz svojega hiše; nisem jih več ljubil; vsi véliki njihovi so se neposlušni.
Hos.9.16    sramota je efrajim, korenje njegovo izsušilo, sadú ne prinesó; če bodo tudi rodili, zabijem poželenje utrobe njih.
Hos.9.17    zavrhne jih bog, ker so ga niso poslušali; in sovražniki bodo v naročih.
Hos.10.1    izrael je zelen vinograd, kteri je plodoval; po mnogem sadú svojem je razmnožil oltarje; kakor je dobro njegovega zemlje, storil je posvátj stvari.
Hos.10.2    razdelil je srce svoje; sedaj bodejo izgubljeni; on bode razodel oltárove svoje, pogubi stvari njih.
Hos.10.3    kajti sedaj rekó: ni nam kralja, ker smo se ne bojali gospoda; kaj bi pa kralj, kaj bi nam storil?
Hos.10.4    govoré pravične besede, pravično zavezujo zavezo; prošla bode sodba kakor mladoč sodbo na polne polje.
Hos.10.5    za telca betavenovega bodejo žalovali stanovniki samarijo; ker ljudstvo njegovo se žalosti za njim, in kakor so se vsadili zoper njega, zaplačajo se za slavo njegovo, ker se je odpeljal od njega.
Hos.10.6    tudi ga bode odpeljal v asirijo za dar kralju jearim; sramoto pripada efrajim, in zasramita se bode izrael po sovetu svojem.
Hos.10.7    ponesla je samarija kralj njegov, kakor puč na lici vodâ.
Hos.10.8    in izpolnjevali se bodo vekomaj, krivice izraelovega; trnje in trnje zajdejo na njih oltárih; in rečejo goram: pokrijte nas! " in bregovima: padite na nas! "
Hos.10.9    od časa gibejskega si pregrešil, izrael. tam so se postavili, da jih ne pride v gibeji boj proti otrokom krivičnih.
Hos.10.10   izročil jih bodem, in sodili se bodo zoper njih ljudstva, ko jih bodo poučili po dvema krivičnosti svojem.
Hos.10.11   efrajim je hlapca naučena, da ljubi bolj; a jaz bom hodil na najbolji šiji vrata svoja; popeljal bodem efrajim, in juda se bode prepeval, jakov bode ga opečal.
Hos.10.12   sejte si za pravico, hlapte se v blaginjo življenja; posvetite sami sebe svetilo, ker se boste iščeli gospoda, dokler ne pride in vam postane pravico.
Hos.10.13   izpolnjevali ste krivico, nasitili ste krivice, jedli ste sadú krivičnega; ker si se zaupano v kolesnicama svojem, v mnoštvu silnih svojih.
Hos.10.14   zgodilo se bo pogubo sredi ljudstva tvojega, in vsi obrezani tvoji bodejo razvaleni, kakor je razbil salman bet-arbelu v dnéh, ko je razbila mater s otrokami.
Hos.10.15   tako vam bode storil dom izraelov za voljo hudega vaših; zautra bodejo izhodili kralj izraelski.
Hos.11.1    ko je izrael mladenec, ljubil sem ga; in iz egipta sem poklical sina svojega.
Hos.11.2    kakor so jih poklicali, tako so se odpeljali od njih; in kadili so baalim, in kadili so idolima.
Hos.11.3    in jaz sem učil efrajim, in vzel ga je na roko svojo; ali niso spoznali, da jih bom ozdravil.
Hos.11.4    z ljudstvom človeškim sem jih izročil, v ječakh ljubezni, in bil jim bodem, kakor ki se vsadi po čelima svojem, in položil sem se k njemu.
Hos.11.5    ne hodi se efrajim v egiptu, ali asirija je njegov kralj; ker ne hočejo se vračati.
Hos.11.6    in udaril bode meč v mestakh njegovih, in razodel bode v rukama svojem, in jesti od njih sovražnikov.
Hos.11.7    narod moj se je odvrnil od mogočnosti svoje, in ko se kličajo k najvišem, ne bode ga povzdignil.
Hos.11.8    kako da te pustim, efrajim, da te pomagam, izrael? kako da te postavim kakor adma, da te postavim kakor sebojim? premenilo se je srce moje, razveselilo se je mislivost moja.
Hos.11.9    nič ne bodem storil po žalosti jeze svoja, ne bom potegnil efrajim, ker jaz sem bog, a ne človek, svet v tebi, in nebom vnidem v mesto.
Hos.11.10   za obličjem gospodovim hodim, kakor lav se prepeče; ker on se prepira, in potočajo se otroci vodâ.
Hos.11.11   prestopijo se kakor ptice iz egipta, in kakor golubica iz zemlje asirske; in pripeljal jih bodem v njih hiše, govori gospod.
Hos.11.12   obročil me je efrajim v laži, in v krivičnosti dom izraelovo; a juda je sedaj spoznal bog, in med svetim se je klical bog.
Hos.12.1    efrajim se zgrabi v vetru, in med sovražniki svojimi sovražniki svojimi, kateri so s obličjem svojimi sovražniki svojimi.
Hos.12.2    gospod ima krivičnost nad judom, in sodil bode jakoba po potih njegovih; po delom njegovem bode mu odvračal.
Hos.12.3    ko se je zgodilo z ljudstvom, z sovražnikami svojimi, in z ljudstvom svojem zgrabi se z bogom.
Hos.12.4    prevrnil se je z angeljem, in mogel je; plakal so, in molili so ga. v hiši so me našli, in tam mu je govoril.
Hos.12.5    gospod je bog vsemogočni; spomen mu je gospod.
Hos.12.6    ti pa se obrati k bogu svojemu; milost in sodbo hrani, in čakaj se v boga svojemu neprestano.
Hos.12.7    naredite se, bog moj, in raduj se v srci svojem, ker pravično je milost in pravico.
Hos.12.8    tedaj reče efrajim: glej, prepil sem, in našel sem za sebe sišljenje; v vseh trudih svojem ne bodejo našli krivičnosti, ktera se je zgrabil.
Hos.12.9    govoreč: " jaz sem gospod, bog tvoj, izpeljal te je iz zemlje egipetske; zopet te bodem naredil v šatorih, kakor v dnevih praznih.
Hos.12.10   a jaz sem gospod, bog tvoj, izpolnjeval sem prebivališče pred sovražnikami svojimi, gospod, bog tvoj.
Hos.12.11   tako, pravim gospod, bog moj, izpolnjuj se pred sovražnikami svojimi, in s obličjem svojimi izpolnjujem.
Hos.12.12   prišla se je jakov v polje sirijske; in služil je izrael za ženo, in za ženo je hranil.
Hos.12.13   za preroka je prerokoval gospod izraela iz egipta, in za preroka se je držal.
Hos.12.14   zasramotil je efrajim, in razdražil ga je; za to se bo na njem izlil kri njegovo, in sè sramoto njegovo ga bo odvrnil gospod.
Hos.13.1    ko je efrajim govorilo, razdražil se je; on je zgrabil v izraelu, ali je postal za vaala, da je umrl.
Hos.13.2    in pregrešili so se več, in delali so sebi litico iz srebra svoja, po obrazu svojem, delo delečnika, katero so delali delečev; jim pravijo: ljudje izpolnjujte, teleša točejo.
Hos.13.3    za to bodo kakor oblak jutro, in kakor rosa, ktera je prešla, kakor lač, ktera se izlazi od gumna, in kakor oblak iz skalja.
Hos.13.4    a jaz sem gospod, bog tvoj, utrdil nebesa in stvoril zemljo, katerega roko so stvorili vse vojska nebeške, da ti ne poučim, da hodim za njimi; in jaz sem te izpeljal iz zemlje egipetske; in boga osim mene ne poznaš, in ni nikogar spasitelja mimo mene.
Hos.13.5    jaz sem te naredil v puščavi, v deželi senčinej.
Hos.13.6    po pastih svojih, ko so se nasitili, nasitili so se, in prevzdignila se srce njih; za to so me zapomenili.
Hos.13.7    za to sem jim bil kakor lav, kakor leoparj po poti.
Hos.13.8    sovražim jih kakor medveč, ktera se je plašilo, in raztrčem zapljenje srca svojega, in hranil jih bom tam kakor lavič, polja polja jih razgrabi.
Hos.13.9    v moči tvojem, izraelu, kdo bode pomagal?
Hos.13.10   kje je kralj tvoj, da te bode zveličal v vseh hiših tvojih, in tvoji sodi, o katerih si rekel: daj mi kralja in vélikih?
Hos.13.11   dal sem ti kralja v srci svojem, in vzel sem ga v žalosti svoji.
Hos.13.12   zagrabljen je krivico efrajimovo, skriven je greh njegov.
Hos.13.13   bolesti, kakor rodilja, pridejo mu; on je sin nerazumen, ker je ne storil v času otrokov.
Hos.13.14   iz moči pekla jih bom rešil, od smrti jih bom rešil; kje je težka tvoja, morje? kjer je grob tvoj, o pekla? skrivo se skriva od očí mojo.
Hos.13.15   ker on je po bratom svojem izročil, pride veter, veter, veter gospodovo, iz pustyni na njem, in izsušil bode istochnik njegov, izsušil bode zemljo njegovo, vse poželenje njegovo.
Hos.13.16   izpolnjevala se bode samarija, ker je postavljen proti bogu svojemu; od meča bodejo padli; mladosti svoje bodo razdrani, in vzemih njih razbojé.
Hos.14.1    reši se, izrael, k gospodu bogu svojemu, ker si padl v krivici svojem.
Hos.14.2    reši od sebe besede, in obratite se k gospodu, in govorite mu: ne vzemite krivičnosti svoje, in vzemite dobro, in izpolnjevali smo plodove ustnih naših.
Hos.14.3    pripeljajte se z menoj, in obračajte se z obličjem svojem, in obračajte se s obličjem svojimi.
Hos.14.4    v srci svojem izpolnjujem; ljubim jih neprestano, ker se je odvrnil gnjev moj od njih.
Hos.14.5    izpolnjeval bodem njih krivice, izpolnjeval jih bodem iz njih krivičnih.
Hos.14.6    jaz bodem kakor cedra, kakor oliva, in zelenje njegovo kakor libanon.
Hos.14.7    izpolnjevali se bode v času svojem, živali bodo in prepili žito, in opečati se kakor vinograd; spomenje njegovo kakor vino libanonsko.
Hos.14.8    izpolnjevali naj bodejo kakor mladenička? jaz ga bodem ponižal, in jaz ga bodem prepeval; jaz bodem kakor mladenič čisto; od mene se najde sad tvoj.
Hos.14.9    kdo je razumen in spoznal to? ta, kteri je razumen, da ga spoznal; ker pravični so putovi gospodovi, in pravični hodijo v njih, in krivični bodejo padli v njih.
Joel.1.1    besedo gospoda, ktera se je zgodilo joelu, sina petuelova.
Joel.1.2    poslušajte to, starešine, in poslušajte, vsi prebivališče zemlje: je bilo tako v dnevih vaših ali v dnéh očetov svojih?
Joel.1.3    povedite to otrokom svojim, a vaši sinovi svojim otrokom, a njih otroci za drugo rod.
Joel.1.4    kar je ostal, požre skakalje, in kar je ostala skakalska, požrla je skakavač, in kar je ostal skakač, požer je skal.
Joel.1.5    vedite, pijani, in plačite, in plačite, vsi pijoči vino, ker se je izgubil iz ust svojih.
Joel.1.6    kajti narod je prišel na zemljo mojo, moč in brez število; zubi njegovi so zubi lav, in noge njegove kakor lavice.
Joel.1.7    spustil je vinograd moj v pogubljenje, in smokve moje jih je napravljeno; vrnil so ga, in vrgli je; vrgli so se žalosti njene.
Joel.1.8    plači, kakor devica oblečena v vretijo za moža svoja device.
Joel.1.9    darilo je prinos in vozliianie iz hiše gospodovo; žalovali so svećenički služabniki žrtvenika.
Joel.1.10   opustošena je polja, po žalosti zemlja, ker je opustošena pšenico, izsušilo vino, izgubljena je olivo.
Joel.1.11   delali se, vinogradari, plačite, vinogradniki, za pšenico in ječo, ker so izgubljeni polnice polje.
Joel.1.12   vinograd je izsušilo, in smokovnica je zapušena; granato in palma, in jablja, in vse polje polne izsušilo, ker radostna se je radovala ljudî.
Joel.1.13   prepevajte se in plačite, svećenički, plačite, služabniki oltarja: vnidite, čajte se v vretih, služabniki boga, ker je odstopil iz hiše boga svojega žrtvovanje in žrtvovanje.
Joel.1.14   posvetite poster, oznanjajte veselje, zberite starejšine, vse, kteri prebivajo po zemlji, v dom boga vašega, in kličite k gospodu.
Joel.1.15   gorjé! kajti blizu je dan gospodovo, in kakor pogubljenje od krivičnega pride.
Joel.1.16   iz očes vaših je izgubljen jed, iz doma boga našega veselje in veselje?
Joel.1.17   izpolnjevali so točnje v žalostih svojih, zasramovali so zaklad; razvalili so toč, ker je pšenica zasušena.
Joel.1.18   kako so močni, preplačili so stada volja, ker niso imeli pastir za njih; tudi stada ovčine se pogibé.
Joel.1.19   k tebi, gospod, kličem, ker je popalil ogenj prebivališče, in počila je plamen vse drevesa polja.
Joel.1.20   tudi polje polne gledajo k tebi, ker so izsušeni potoki vodâ, in oganj je razpalil kraja na puščavi.
Joel.2.1    zatrubite trube v sijonu, oznanjajte v svetem gori svojem, da se zahranijo vsi, kteri prebivajo na zemlji; ker prišel je dan gospodov, ker je blizu.
Joel.2.2    dan teme in teme, dan oblaka in oblačilo; kakor dan se različa na gore ljudstvo veliko in mogočni; podobno mu ne je bilo od vekomaj, in po njem ne bo bilo do let vekomaj.
Joel.2.3    pred njim ognjem požer, in za njim plameni plamen; kakor vrg edenu je zemlja pred njim, in za njim je pušča pogubljeno, in ne bode nikogar, ki bi ga zveličal.
Joel.2.4    njih obličja je kakor več konja, in kakor konci, tako preganjajo.
Joel.2.5    kakor glas bojnih bojnih kola ječejo na vršče gor, kakor zvuk ognjenega ognja, ktera je požrila stopo, kakor krepki ljudstvo, prevaljeno na boj.
Joel.2.6    pred njim se razdrjajo ljudstva; vse obličje svoje čakajo.
Joel.2.7    kakor junci pobegnejo, kakor vojočniki bodejo pošli na zid; in vsako po poti svojem hodi, in ne skrivajo po stezh svojih.
Joel.2.8    ne bodejo se vsadili vsak od brata svojega; neprestano hodijo po svojem obličji, in v pastih bodejo padli, ne bodejo se izpolnili.
Joel.2.9    skrivajo po mestu, potečejo po zidih, hodijo po hiših, in v okna vnidejo kakor krad.
Joel.2.10   pred njimi se potrese zemlja, in potrese se nebesa; solnce in mesec se potemnejo, in zvezde obsijajo svetilo svoje.
Joel.2.11   in gospod dá glas svoj pred vojskom svojem, ker veliko je vojska njegovo, ker je moč dela besede njegove; ker velik je dan gospodov in več strašna; in kdo bi ga pristopil?
Joel.2.12   a tudi sedaj, govori gospod, obratite se k meni vsem srcem svojim, in v postu, in v plači, in v žalosti.
Joel.2.13   raztranite srca svoja, in ne oblačilo svoje, in obratite se k gospodu, bogu vašemu, ker je milostiv in usmiljen, potrpežljiv in mnogomilostiv, in pokazal se je za hudo.
Joel.2.14   kdo vé, če se obrne in se pokaže, in postane za njim blagoslov, prinosnicu in vozliianijo gospodu bogu svojemu?
Joel.2.15   zatrubite z truboiu v sijonu, oznanjajte postu, oznanjajte veselje.
Joel.2.16   zberite ljudstvo, posvečite občino, zberite starejšine, zberite mladence in sovražniki; naj izide ženin iz šatora svojega, in nevesta iz šatora svojega.
Joel.2.17   sredi vestih in oltarja naj plačejo duhovni, služabniki gospodovi, in naj rekó: poshchadi, gospod, ljudstvo svoje, in ne daj svoje udele v sramotu, da bi ga poganili narodi, da se ne rekó v narodima: kje je bog njihov? "
Joel.2.18   in gospod žalosti nad zemljo svojem, in pomiluje se za ljudstvo svoje.
Joel.2.19   in gospod odgovorí in reče ljudstvu svojemu: glej, jaz vam bom pošljal žito in vino in olivo, da bi se nasitili, in nič vas ne bom več dal za sramoto sredi poganov.
Joel.2.20   in od sjevera bom odpeljal od vas, in izpeljal ga bom v zemljo bezvodno in pustega; obličje njegovo na morje zadnji, in područje njegovo do morja zadnji; in potegne se mreža njegovo, in vstane, ker je storil veliko dela.
Joel.2.21   ne boj se, zemljo, raduj se in veseli se, ker je gospod veliko delal.
Joel.2.22   ne bojte se, životinji polne, ker delajo pastir na puščavi, ker drevo prinesó sad svoj, smokvo in vinograd dajo krepost svojo.
Joel.2.23   in sinovi sionovi, radujte se in veselite se v gospodu, bogu vašemu, ker vam je dal hrane za pravico, in dá vam dodere dozhd dober in časa, kakor pred prvi.
Joel.2.24   in polnice se napolnijo pšenice, in tlačilo se bodo v vino in olivo.
Joel.2.25   in odplatit vam bodem teh let, ktere so ječali skakavci in skakavci in hišče, moč moja, katero sem poslal zoper vas.
Joel.2.26   in možete boste jedli in nasitili se, in hvalite ime gospoda, boga svojega, kateri je storil za vami čudo; in narod moj se ne bode zasramil vekomaj.
Joel.2.27   in spoznate, da sem sredi izraela, in da sem jaz gospod, bog vaš, in nič; in narod moj se ne bode zasramil vekomaj.
Joel.2.28   in zgodí se po tem, in izlil bom od duha svojega na vsako meso; in sinovi vaši in žene vaših bodo prerokovali, starci vaši bodo snovali, mladenci vaši bodo videli viđenje.
Joel.2.29   in tudi za hlapce in za hlapce v tistih dnevih izlim iz duha svojega.
Joel.2.30   in dal bodem čudesa na nebesih in na zemlji: krvi, in oganj, in oblačilo dim.
Joel.2.31   solnce se bo premenilo v temnotu, in mesec v krvi, predno pride velika in strašna dan gospodov.
Joel.2.32   in zgodí se, da vsak, kdor prikliče ime gospodovo, zveličal se bode; kajti na gori sijonu in v jeruzalemu bode biti spasitel, kakor je rekel gospod, in kateri oznanjuje, koliko se imenuje gospod.
Joel.3.1    kajti glej, v tistih dnevih in v tem čas, ko bom vračal izgnance judeje in jeruzalema.
Joel.3.2    in soberim vse narodi, in odpeljal jih bodem v dolinu jošafata, in tam bodem s njimi razdvojil za voljo mojega ljudstva in za baštinu mojem izraelu, katerim so razprli po narodima, in razdeli so zemljo mojo.
Joel.3.3    in delali so zhrebii za narod moj, in dali so mladeničemu otrokom, in devičče prodajo za vino, in pili so.
Joel.3.4    kaj pa, kaj ste med menoj, tirje in sidonje, in vsi oblasti filistejski? boste li, da mi boste odplačili, katero mi boste odplačili.
Joel.3.5    za to, da boste vsadili srebro in srebro moje, in dobrote moje in dobro vnesate v svetišče vaše.
Joel.3.6    in sinovi judovi in jeruzalemce prodaste ljudém, da bi jih izpelili iz njih kraja.
Joel.3.7    glej, jaz jih bom obudil iz mesta, k kterem ste jih bili prodali, in odplačil bom zaplatje vaše na glave vaše.
Joel.3.8    ljudstvo svoje in žene svoje bodem predal v roke judovskim, in oni jih bodo odplatili v daleč ljudstvo daleč, ker gospod je govoril.
Joel.3.9    rešite to po narodima, posvetite vojsko, zbudite se močnikov; pridite in pojdite, vsi ratnici!
Joel.3.10   prepevajte lahove svoje za meč, in koplje svoje v koplje; slabo naj pravi: " moč! "
Joel.3.11   pripeljajte se, in pridite, vsi narodi okrog, in zberite se! tam, gospod, naj sè sè svojimi sovražniki.
Joel.3.12   povzdignijo se, in popeljajo se narodi v dolinu josafata; kajti tam bodem sedel, da bode sodil vsi narodi okrog.
Joel.3.13   rešite mrežo, ker vinograd je storil; pojdite, trpite, ker lač je polna, preplačajo se, ker velika je njih krivico.
Joel.3.14   težki so izladili v dolini sudi, ker blizu je dan gospodov v dolini sodbe.
Joel.3.15   solnce in mjesec se potemnejo, in zvezde zatočejo svetlo svojo.
Joel.3.16   in gospod bode rešil iz sijona, in iz jeruzalema bo potegnil glas svoj, da se potrese nebesa in zemlja; gospod pa bode pomoč za ljudstvo svoje, in moč ljudstva izraelovih.
Joel.3.17   in spoznavali se bodem, da jaz sem gospod, bog vaš, ki prebiva v sijonu na svetem gori svojem; in jeruzalem bode svetil, in tujci ne bodo prešedali več.
Joel.3.18   in v dan on bode, da se izlazi gore moč, in v pastih teči teče tek, in vsi potoki judovi potekó vode; in istochnik bode izšel iz doma gospodova, in napoi potok sittim.
Joel.3.19   egipčan bode v pustoš, in edom v puščavo pustinjo, za voljo krivičnosti, katero so delali sinovi judovi, ker so prolivali krivičnega krvi v deželi svojem.
Joel.3.20   a juda bode prebivala vekomaj, in jeruzalem v rody rodov.
Joel.3.21   in sodil bodem kri njih, da se ne bom oprošteno; in gospod bode prebival v sijonu. in vsak, kdor prikliče ime gospodovo, zveličal se bode; kajti v gori sijona in v jeruzalemu bode poteklo, kakor je rekel gospod, in oznanjujoč evangelj, katere se imenuje gospod.
Amos.1.1    besede amosovo, kteri je bil v pastih iz tekoje, ko je videl za voljo jeruzalema v dnéh ozija, kralja judina, in v dnéh jeroboama, sina joaševa, kralja izraelova, dva let pred zemljimi zemljami.
Amos.1.2    in reče: gospod bo potegnil iz sijona, in iz jeruzalema izdaja glas svoj, in prepevali se bodejo pastih pastih, in izsušilo je kraja karmela.
Amos.1.3    tako govori gospod: za tri krivice damaska, in za črez četa, ne odvračam ga, ker so naredili v gileadu železni železni.
Amos.1.4    in poslal bom oganj v dom hazaelov, in požre oblasti ben-hadadov.
Amos.1.5    in razbil bom zasoj damask, in iztrebil bodem prebivališče iz doline avena, in sovražnika z močnih človeških; in ljudstvo sirijske bode odpeljen v kir, govori gospod.
Amos.1.6    tako govori gospod: za tri krivice gaze, in za četvere, ne bom se odvračal; za to, da so izpelili vse izgnance, da izdajo edomu.
Amos.1.7    ali pošlu oganj na zid gaze, in požre dvorove njene.
Amos.1.8    in iztrebil bom prebivač iz ašdodu, in sovražnik iz aškalona; in naredil bom roko svojo zoper ekron, in pogibla bode ostal filistejski, govori gospod gospod.
Amos.1.9    tako govori gospod: za tri krivice tiru in za četvere ne bom se odvračal; za to, da so zabrali sovražniki v edomu, in niso se spomenili bratega zaveze.
Amos.1.10   in poslal bom oganj na zid tiru, da požre dvorove njene.
Amos.1.11   tako govori gospod: za tri krivice edomske, in za čeper, ne odvračim ga; za to, da je pognanil brata svojega med mečem, in zasramoval se je sramoto svojimi, in osramotil se je vekomaj obličje svoje, in osramotil se je vekomaj.
Amos.1.12   ali pošlu oganj v teman, in požre dvorce bosra.
Amos.1.13   tako govori gospod: za tri krivice amonovih, in za čeper, ne odvračim ga, ker so izpolnili bremenne gileadske, da razširijo oblačilo svoje.
Amos.1.14   zatorej bom zapalil oganj na zidinji rabe, in požre dvorove njene z krikom v dan bojovnosti, in v temerji v dan pogubljenja.
Amos.1.15   in kralj njih bode šel v izgnanstvo, on in véliki véliki z njimi, govori gospod.
Amos.2.1    tako govori gospod: za tri krivice moava, in za čeper, ne odvračim ga; za to, da so popalili kosti edomske na konec.
Amos.2.2    zatorej bom pošljal oganj na moava, in požre dvorove kerijotske; in moab bode poginil s krikom in z zvuk trube.
Amos.2.3    in iztrebim sodnik iz nje, in vse vojske njegove bodem pogubil s njim, govori gospod.
Amos.2.4    tako govori gospod: za tri krivice judovega, in za čeper, ne odvračim ga, ker so odvrgli postavo gospodovo, in zapovedi njegove niso držali, in krivičnosti svoje, za katerim so hodili očetje njih,
Amos.2.5    ali pošlu oganj na juda, in požre oblasti jeruzalemske.
Amos.2.6    tako govori gospod: za tri krivice izraelova, in za četiri krivice ne bom odvračal, ker so prodajali pravičnega za srebro, in siromaha za obučilo.
Amos.2.7    kateri zapuščajo prah zemlje na glave ubogih, in krivičnih povračajo; in sin in oče vnidejo k enemu otroci, da oskvrnjajo moje ime moje.
Amos.2.8    in na oblečenih oblačilo so se napravljali pri vseh vrstih, in pijejo v hiši boga svojej vino.
Amos.2.9    a jaz sem izganjal pred njimi amorejce, katerega visoko je kakor visoko cedra, in moč kakor lesa; in iztrebil sem sad izmed njih sadú in korenje pod njim.
Amos.2.10   in jaz sem vas izpeljal iz zemlje egipatske, in odpeljal sem vas v puščavi četrdeset let, da bi podedovali deželo amorejsko.
Amos.2.11   in postavili sem iz svojih sinova za preroke, in od mladih svojih za svetišče; je li to, sinovi izraelovi? - govori gospod.
Amos.2.12   ali ste nasitili posvečenih vino, in prorokam ukazujete, govoreč: ne prorokujte!
Amos.2.13   glej, jaz sem plačal pod vami, kakor se povalja kola, ktera je polna kraja.
Amos.2.14   in poteče se pribežališče od ročja, in moč ne bode imel moči svoje, in moč ne bode rešil življenje svoje.
Amos.2.15   in strelnik se ne bode prestopil, in kdor je mač z nogami svojimi, ne bode se rešil, in konnik ne bode rešil življenje svoje.
Amos.2.16   in sovražnik z močnih, huda bode poganjal v tem dan, govori gospod.
Amos.3.1    poslušajte to besedo, ktero je govoril gospod zoper vas, sinovi izraelovi, proti vsemu rodu, ktero sem izpeljal iz zemlje egipatske, govoreč:
Amos.3.2    samo vas sem poznal iz vseh plemen zemlje; za to vam bodem sodil za vse vaše krivice.
Amos.3.3    hodi li dva vkup, če se ne oznanjajo?
Amos.3.4    hodi li lav v lahu, če ne bi imel žalosti? dajal bo li mladič glas svoj iz pašnjake svoje, če nič ne zgrabi?
Amos.3.5    hodi se ptica na zemljo, ako se ne skriva? če se skriva lač na zemlji, ako se ne zgrabi nič?
Amos.3.6    če se zvuče truba v mestu, in ljudstvo naj se ne straši? če ima zlo v mestu, ko je gospod ne storil?
Amos.3.7    ker gospod, gospod, ne dela ničesar, če ni otkril skrivnosti svoje hlapcem svojim, prorokom.
Amos.3.8    lev roče, kdo se ne boje? gospod bog govori, kdo ne bode prerokoval?
Amos.3.9    oznanjajte v skalih asirijskim in po krajih zemlje egipetske, in rečite: zberite se na gori samarijsko, in vidite, da je veliko veliko sredi njega, in presilnost, ktero je v njem.
Amos.3.10   in ne spoznajo, da se bodejo delali, govori gospod, kateri zakladajo krivico in pogubljenje po krajih svojem.
Amos.3.11   zato tako govori gospod gospod: neprijatelj bodi okolo zemlje, in razodel će se iz tebe moč tvoje, in razgrabljeni bodo kraje tvoje.
Amos.3.12   tako govori gospod: kakor reši pastir iz ust l'vov dve goleni ali uho uho, tako se bodejo izpeljali sinovi izraelovi, kteri so prebivali v samariji v kraji času in v damasku.
Amos.3.13   poslušajte in pričajte domu jakovljevu, govori gospod gospod, bog vsemogočni.
Amos.3.14   v dan, ko bom izpolnil izraelove krivice za njih, osramotim žrtvenike betelske; in rogi žrtveničev razodejo, in padó na zemljo.
Amos.3.15   in pogubim prebivališče s hišnim hišo, in poginejo se hiši slonovine, in veliko domove se bodo izgubili, govori gospod.
Amos.4.1    poslušajte to besedo, vašice vasanske, ktere so na gori samarijskej, kateri oslabovate ubogih, pogubite ubogih, kteri pravite gospodarjem svojim: dajte nam, da bomo pijali.
Amos.4.2    zaklinjal se je gospod bog nad svetim svojem: " glej, dnevi pridejo na vas, da vas zgrabijo v kastih, in tiste, kteri so med vami.
Amos.4.3    in izročili se boste med seboj, eden od drugega, in vržete se k gori rimonu, govori gospod.
Amos.4.4    pojdite v betel, in krivičte se, v gilgala, in delajte mnogo krivice; in prinesite za jutro daritve svoje, v tretji dan desetine svoje.
Amos.4.5    in pripeljajte, oznanjajte slavo, oznanjajte slavo, ker to ljubite, sinovi izraelovi, govori gospod bog.
Amos.4.6    " tudi jaz sem vam dal ročnost z zobmí po vseh mestih vaših, in nedostavljeno kruha po vseh mestakh vaših; ali niste se obratili k meni, govori gospod.
Amos.4.7    tudi jaz sem od vas rešil dozhd doč, ko je bilo tri meseč za plašč; in dopustil sem na enem mestu, a na drugega mesto sem nič neplodil; drugina, na katero ni ladil, izsušilo se je.
Amos.4.8    in dva in tri mesta so se zgrabili v enem mestu, da bi pili vode, in ne so se nasitili; pa niste se obratili k meni, govori gospod.
Amos.4.9    udaril sem vas v žalostih in ognjem; množice vrt vaših sadú in vinogradnike vaših, in smokve vaše in maslinih vaših je jedel moč; pa pa niste se vratili k meni, govori gospod.
Amos.4.10   poslal sem na vas smrt, kakor v egiptu; in udaril sem med mečem vaše mladeničev, in popeljal sem konje vaše, in izpeljal sem ognjem vojska vaših v ječi svojem; pa pa niste se vratili k meni, govori gospod.
Amos.4.11   odvrnil sem vas, kakor je bog sodil sodomu in gomoru, in bili ste kakor vrg izgnano iz ognja; ali pa niste se vratili k meni, govori gospod.
Amos.4.12   za to ti bodem storil tako, izrael; za to, da ti bom tako delal, pripravljaj se, da kličeš boga tvojega izraela.
Amos.4.13   ker glej, on je, ki je stvaril gromi in stvaruje veter, in oznanjuje človeku njegovo, kar je časlo in morje, in hodi po visokih krajih zemlje: gospod, bog nad vojskama, je ime njegovo.
Amos.5.1    poslušajte to besedo, ktero bom jaz zgrabil za vas, dom izraelov!
Amos.5.2    padla je, ne vstala več devica izraelova; zapušena je na zemlji svojej; ni ga, ki ga vstane.
Amos.5.3    kajti tako govori gospod gospod: mesto, iz kterega je izšel tisoč, ostanejo sto; in iz kterega so izhajali sto, ostanejo deset v domu izraelovu.
Amos.5.4    ker tako govori gospod k domu izraelovu: prosite me, da boste živi.
Amos.5.5    ne hodite po betelu, in v gilgal ne vnidite, in v beer-šebu ne bodite prešedali; kajti gilgal se bo odpeljal v izgnanstvo, in betel se bode postal nič.
Amos.5.6    iščite gospoda, da boste živeli, da ne postane kakor ogenj v domu jožefu, da ga požre, in nič ne bi bil, kteri bi ga ugasil.
Amos.5.7    vi, kteri pravite pravico na visoko, in dela pravico v zemljo.
Amos.5.8    on, kateri je napravil in sodil, in skriva smrtno smrtno smrtno, in dan skriva za noč, kteri kliče vode morske, in izlija je na licu zemlje: gospod je ime njegovo.
Amos.5.9    kateri skriva razlomljenje na moč, in pogubljenje je na kreposti.
Amos.5.10   sovražili so se v vratih obličja, in besede pravičnih razvračajo.
Amos.5.11   za to, da preklinjajte siromago in vzemete od njega darovne darove, ali ne boste prebivali v njih; zasadili ste žalostni vinogradniki, ali ne boste pivali vina od njih.
Amos.5.12   kajti spoznal sem veliko prestupljih svojih, in mnoge grehe vaših; kteri pravite pravičnega, prejemate izročje, in ponižate siromake v vratih.
Amos.5.13   za to, kdor je razumen v tem čas, umolkne, ker je čas hudobno.
Amos.5.14   iščite dobro, a ne hudo, da živite; in gospod, bog vsemogočni, bode z vami, kakor ste govorili.
Amos.5.15   spominjajte hudo in ljubite dobro, in sodite sodbo v vratih, da bi se pomiloval gospod, bog vsemogočni, nad ostalji jožefovem.
Amos.5.16   za to tako govori gospod, bog nad vojskama, gospod: po vseh ulih bode plač, in po vseh ulih bode rečeno: gorj, gorjé! " in: " gorjé! " in: " gorjé! " in: " gorjé! "
Amos.5.17   in v vseh ulih bode plač, ker bodem prošlo sredi tebe, govori gospod.
Amos.5.18   gorjé, kteri hodite za dan gospodovo! kaj vam je dan gospodovo? temo je temno, a ne luč.
Amos.5.19   kakor če se pobegí človek pred lavem, in udarí ga meč; in ko bi prišel v hišo, in potegne roko svojo na zid, in čarje ga zmija.
Amos.5.20   ne bode li dan gospodov tma, a ne luč, in temna, da ne ima svjetlosti?
Amos.5.21   sovražil sem, odvrnil sem prazniki vaših, in ne osramotim se praznih kraja vaših.
Amos.5.22   ker ko ste mi prinesli žrtvov in žrtvovanje vaše, ne sprejmem jih; tudi pričnih pričesničev vaših ne pogledam.
Amos.5.23   potegni se od mene moč vaših, ne bodem poslušal strunje muzičnih svojih.
Amos.5.24   potegni se pa kakor voda sodba, in pravica kakor potok silno.
Amos.5.25   prinesli ste mi žrtve in žrtve v puščavi četrdeset let, dom izraelov?
Amos.5.26   ali ste nosili šator molokovo, in zvezdo vašega boga, refa, kaših, katere ste sebi storili.
Amos.5.27   za to vas bom pelil dalje za damask, govori gospod; bog vsemogočni je ime njegovo.
Amos.6.1    gorjé zasramovanjim na sijonu in nadejajočim na gori samarijskem, za poglavarje poglavarja poganov, katerim je prišel dom izraelov.
Amos.6.2    pojdite do kalne in vidite, in odidite odtod do velike hamat, in snidite odtod v gat filistejski. je li bolji od vseh teh kraljev? ali je njih kraja boljši od vašega kraja?
Amos.6.3    vi, kteri boste prišli dan krivičnega, in približate se v dan krivičnega.
Amos.6.4    ti, kteri ležate na loži slonovine, in hočete se na postelih svojih, in jedó jagnje iz stada, in telce iz srede kraja.
Amos.6.5    kteri kličete na zvuk muzičnih, in pomislijo se, kakor david;
Amos.6.6    kateri pijajo vino, in se pomažate z najlepšim oljem, ali se ne strašate za voljo pogubljenja jožefega.
Amos.6.7    za to se bodo sedaj izgnani od poglavarja poglavarja, in razloženo končina konja od efrajimovih.
Amos.6.8    zakle se gospod gospod po sebi, govori gospod bog, bog jakobov: sovračim se gordost jakobovo in sovražil oblake njegove; in razorim grad in vse, kar je v njem.
Amos.6.9    in če ostanejo deset možnih v jedem hiši, poginejo.
Amos.6.10   in ponesó ga očitniki njegovi, in ponesó ga, da iznesó kosti iz hiše, in reče temu, kteri so pred hišo hiše: je li še še pri tebi? in on odgovorí: nič. pa bode rekel: žalosti! ker se ne imenuje ime gospodovo.
Amos.6.11   ker glej, gospod zapovedi, in vsadi največ hišo razlomljenje, a malega prebivališče.
Amos.6.12   hočejo li konje po skalih, ko bi se močili z ženami? kajti vi ste odvračali sodbo v jeze, in plod pravičnega v gorečnost.
Amos.6.13   vi, kteri se veselite nekaj besedo, kteri govorite: " ne smo li z mojo moč rodili rogi? "
Amos.6.14   ker glej, jaz postavim zoper vas, dome izraelov, ljudstvo, in sovraží vas, da ne vnidete v hamatu do potoka zahoda.
Amos.7.1    tako mi je pokazal gospod, bog moj, in glej, zapečatel je skakavca, prišla je na noč, in glej, vrg je v gogu kralj.
Amos.7.2    in zgodí se, ko so izpolnili deželo zemlje, rekel sem: gospod, gospod, oprosti se! kako bo jakob več, da je malo?
Amos.7.3    povrnil se je gospod za to; ne bode to, govori gospod gospod.
Amos.7.4    to mi je pokazal gospod, bog moj: in glej, gospod gospod pozva za voljo ognjem, in požre veliko bezdnjo, in požre polje.
Amos.7.5    in rekel sem: gospod, gospod! potegni se! kdo bo vstal jakov? ta je malo.
Amos.7.6    povrnil se je gospod za to; in to se ne bode zgodilo, govori gospod gospod.
Amos.7.7    to mi je pokazal gospod: in glej, gospod stoji na ognjenem stvari, in v ruci njegovem pilo.
Amos.7.8    in reče mi gospod: kaj vidiš, amos? a jaz sem rekel: plačilo. in gospod mi reče: glej, jaz bom odločil plačilo sredi naroda svojega izraela; nisem ga več prepeljal.
Amos.7.9    in razvalili so se prebivališče isakovega, in izpolnjevali se bodo polnice izraelske, in vstal bodem s mečem zoper hišo jeroboamovega.
Amos.7.10   in amazja, véliki duhovnik betelov, pošlje k jeroboamu, kralju izraelskomu, govoreč: amos je postavil zoper tebe sredi izraelove hiše; zemlja ne bo mogovala iznositi vse besede njegove.
Amos.7.11   kajti tako pravi amos: z mečem bo umrl jeroboam, in izrael se bo izpeljen v plen iz zemlje svoje.
Amos.7.12   in amatsija reče amosovi: vidič, idi, hodi v judejo zemljo, in hrani tam živo, in tam prorokuj.
Amos.7.13   a v betelu se ne prorokuj več, ker je svetišče kraljeva, in dom kraljestva.
Amos.7.14   in odgovorí amos in reče amatsiji: jaz sem nič prerokov, ne sin preroka, nego sovražnik sem, in posejal sikomnike.
Amos.7.15   in gospod me vzel iz stada, in reče mi gospod: pojdi, in prorokuj ljudstvu mojemu izraelu.
Amos.7.16   sedaj torej poslušaj besedo gospodovo: ti praviš: ne prorokuj zoper izraela, in ne prorokuj zoper hišo jakobovo.
Amos.7.17   zato tako govori gospod: žena tvoja bo v mestu bludodeistvo, in sinovi tvoji in kćeri tvoji padó od meča, in zemlja tvoja se bode odločilo, in ti bodeš umrl v nečistej deželi, in izrael se bo izpeljen v plen iz zemlje svoje.
Amos.8.1    to mi je pokazal gospod, bog moj; in glej, pič močnega.
Amos.8.2    in reče: kaj vidiš, amos? a jaz sem resnično rekel: koplje močnih košev. in gospod mi reče: prišel je konec mojemu ljudstvu izraelu; nič ga ne bom več prešlo.
Amos.8.3    in zapečati se vekomaj svetišča v tem dan, govori gospod gospod; veliko je, kar je padlo, na vsakem mestu vržem smrtno.
Amos.8.4    poslušajte to, kteri se pogubite siromašega, in pogubite ubogih iz zemlje;
Amos.8.5    kteri pravite: kedaj bo prošlo meso, da bomo prodavali, in soboto, da bomo odprli zaklad, da izpolnimo meč, in poveličati več, in delati krivično ječo;
Amos.8.6    da kupimo ubogih za srebro, in siromaha za za obuvi, in za vsako rod bodemo prošlo.
Amos.8.7    zaklinjal se je gospod v gorotnosti jakobovo: nič več ne zabom nič njih dela.
Amos.8.8    ali za to se ne potrese zemlja, in žalosti vsi, kteri so v njem prebivališče, da se povrne kakor reka, in povrne se kakor reka egiptu.
Amos.8.9    in zgodí se v tem dan, govori gospod gospod, da bode solnce zašla v puščavi, in pomerkno bodem nad zemljo v dan svetlosti.
Amos.8.10   in prevračim prazniki vaših v žalovanje, in vse pesne vaših v žalovanje; in na vseh lanjih oblečem vretište, in po vseh glavih skalo; in položil bodem kakor v žalosti za ljubljeni, in za njim kakor dan žalosti.
Amos.8.11   glej, dnevi pridejo, govori gospod gospod, da bom poslal hlad na zemljo, ne glad kruha, ne žejnega vode, nego glad, da sliši besedo gospodovo.
Amos.8.12   in pokorijo se od morja do morja, in od severa do izhoda hodijo, da iščejo besedo gospodovo, in ne najdejo.
Amos.8.13   v tem dan bodo pogubljeni čisti devici in mladeniči od žalosti;
Amos.8.14   kateri se kličejo v samariji, in rekó: zhiv je bog tvoj, dan! " in: " živ je bog tvoj, dan! " in: " zhiv je bog tvoj v beer-šebi! " in padó, in nič več ne vstane.
Amos.9.1    videl sem gospoda, kteri je storil na žrtveniku, in reče: udari na prostornik, da se podrjajo vrata; in razbij jih na glave vseh; in ostal bodem pogubil mečem; nič od njih ne bode bežal, in nihče od njih ne pobegne.
Amos.9.2    če se zgrabijo v peklo, odtod naj jih potegne roka moja; in če se vstajajo k nebu, odtod jih bom odpeljal.
Amos.9.3    in če se skrivajo na vršče karmelske, odtod jih bodem izkušal in prejel; če bi se skrivali od mojih očí v morji morja, tam bom ukazal zmaj, da jih sprejme.
Amos.9.4    in če odidejo v plen pred sovražniki svojimi, tam bom ukazal meči, in pogubil jih bode; in postavil bodem oči svoje na njih na hudo, in ne za dobro.
Amos.9.5    in gospod, gospod nad vojskama, kateri je hranil zemljo, in točejo je, in žalostili bodo vsi, kteri so prebivali v njej; in vrne se kakor reka, kakor reka egiptu.
Amos.9.6    on zgradi na nebesih šatori svoje, in postavil je obljubo svojo na zemlji, kteri pokliče vode morske, in izlija ga po licu zemlje: gospod je ime njegovo.
Amos.9.7    niste li med menoj kakor sinovi etiopijci, sinovi izraelovi? govori gospod. ali sem izpeljal izraela iz zemlje egipetske, in filistejce iz kaftor, in aramejce iz kir?
Amos.9.8    glej, oči gospoda boga so na grešno kraljestvo, in iztrebil ga bom iz lica zemlje; ali dom jakobov nič ne bom izgubil, govori gospod.
Amos.9.9    kajti glej, jaz naročim, in razsičim dom izraelov po vseh narodih, kakor se roči v sišku, in nič nič ne bode padla na zemljo.
Amos.9.10   od mača bodo poginuli vsi grešniki naroda mojega, kteri pravijo: hudo ni prišlo, in nič ne pride na nas.
Amos.9.11   v onaj dan postavim šator davidovega, ktera je padla, in razgrabim razvalinje njegovo, in postaviti ga kakor vekomaj;
Amos.9.12   da bodo iščeli ostal ljudstvo in vsi narodi, nad kterimi se imenuje ime moje, govori gospod, kteri to dela.
Amos.9.13   glej, dnevi pridejo, govori gospod, da bode mladenič dopravljal žnjače, in družnik za pepel za pepel; in potegne se gore mojo mošnjo, in vsi bregovi bodo popravljeni.
Amos.9.14   in odvrnil bom izgnance naroda svojega izraela, in izgradili bodo razvaline, in prebivali bodo, in zasadili bodo vinogradniki, in pijali bodo vino njih, in sodili bodo vrti, in jedli bodo sadú njih.
Amos.9.15   in zasadil jih bom v njih zemlji, da se ne bodejo več izpelili iz zemlje njih, ktero sem jim dal, govori gospod bog vsemogočni, kateri kličejo v samariji, in kateri pravijo: zhiv je bog tvoj, dan, in živi bog tvoj, verseba, in ne bodo več vstali.
Obad.1.1    viđenje obadja. tako govori gospod gospod edomu: sluh smo slišali od gospoda, in poslan je poslan k narodima: vstajte, in vzdigimo se proti njemu na boj!
Obad.1.2    glej, malo sem te postavil sredi poganov, preganjen si ti več.
Obad.1.3    gordost srca tvojega te je povzdignil, ti, kteri prebivaš v skalih skalih, v visokom prebivalištu svojem, govoreč v srcu svojem: kdo me bode vrnil na zemljo?
Obad.1.4    če si se prevrnil kakor orel, in če si položil gnezdo tvojo sredi zvezd, odtod te bom odpeljal, govori gospod.
Obad.1.5    če so prišli k tebi kradi, ali razbojniki noč? kakošno bi se razodel, ne pokradó, kar bi imel dovoljno? če bi prišli k tebi vinogradnike, ne bi li ostavili žalost?
Obad.1.6    kako je izpravljeno ezav, in skrivajo njegovo skrivnost.
Obad.1.7    do granice te odpeljejo vsi možjé zaveze tvoje, prepevali so te, premogovali so te, ti, kteri so tvoji pravični, postavili so podloga pod seboj; ne ima razumu.
Obad.1.8    v tem dan, govori gospod, pogubim premudrih iz edoma, in znanje iz gore ezavskega.
Obad.1.9    in sovražniki tvoji, teman, bodejo postrašeni, da se izgine človek iz gore ezavskega.
Obad.1.10   za voljo krivičnosti zoper brata tvojega jakoba, pokrit te bode sramoto, in ti bodeš pogubljen vekomaj.
Obad.1.11   v dan, v den, ko si storil pred njim, v dan, ko so pripeljali tujci njegova vojska, in tujci vnidejo v vrata njegova, in vrgli so zhrebii na jeruzalem, tako si tudi ti kakor eden od njih.
Obad.1.12   ne gledaj dan brata svojega v dan krivičnega, in ne raduj se nad judom v dan pogubljenja njih, in ne povzdigni se v dan nadloge.
Obad.1.13   ne vnidi v vrata naroda svojega v dan pogubljenja njegovega; ne gledaj se tudi ti v dan pogubljenja njega v dan pogubljenja njegovega, in ne pristopi na moč svoje v dan pogubljenja svojega.
Obad.1.14   tudi ne stopi na stanovih, da pogubiš tistih, kteri so pobegli, in ne zaklej tistih, kteri so bežali od njih v dan stiske.
Obad.1.15   ker blizu je dan gospodov po vseh narodih; kakor si storil, tako ti bo postalo; odplata tvoja se bode vrnil na glavo.
Obad.1.16   ker kakor ste pili na svetem gori mojo, pijo vsi narodi vino; pijo in snidejo, in stanejo, kakor se niso imeli.
Obad.1.17   a na gori sijona bode zveličanja, in sveti bode; in zadedovali bodo dom jakobov posečnike svoje.
Obad.1.18   in dom jakobov bode oganj, in dom jožefov plamen, in dom ezavov plamen; in razpalili se bodo v njih, in poživali jih bodo; in nič od doma isavovega ne bode ostal, ker gospod je govoril.
Obad.1.19   in poselijo jih, kteri so v negebu, goro ezavovo, in kteri so v dolini, filistejce; in zadedovali bodo polje efrajimovo in polje samarije, in benjamin gilead.
Obad.1.20   in izpeljenci te vojska izraelaca zavladejo deželo kanaancev do sarepata; in izgnanci jeruzalemski, kteri so v sefarad, zadedovali bodo gradovi negebnih.
Obad.1.21   in izpeljeni moža bodo iz gore sijonske, da se otmsti na gori ezavu; in gospodovo bode kraljestvo, in zasadil jih bom na zemlji svojem, in ne bodo se več izpelili iz zemlje svoja, ktero sem jim dal, govori gospod, bog nad vojskama.
Jonah.1.1   in stalo se je beseda gospodovo jonji, sinu amitajovu, govoreč:
Jonah.1.2   vstani, pojdi v ninive, mesto veliko, in oznanjaj v njem; kajti krivičnost njeno je prišla k meni.
Jonah.1.3   ko se je pa jona vstal, da bi bežal v tarsis od obličja gospodovo, in snide v jopu, in najde ladjo, kteri je šel v tarsis; in dal je lovinu, in stopi na nj, da bi se izpelil s njimi v tarsis, izpred obličjem gospodovim.
Jonah.1.4   gospod je pa vrgel velik veter na morje, in postane velik veter na morji, in ladjo je, da se razbije ladjo.
Jonah.1.5   in morci se uplašijo, in vpili so vsak k bogu svojemu, in vrgli so v morje več, kar je v ladji, da bi se vrgli od njih. iona pa snide na vesel ladje, in ležal je, in ležal je.
Jonah.1.6   in pristopivši k njemu prerok, in reče mu: kaj ti delaš? vstani in prikliči k bogu svojemu, da bi se bog dobolil, da ne poginemo.
Jonah.1.7   in govorili so eden drugemu: pojdite, vržimo zhrebii, da spoznamo, za koga nam je ta krivica. in vrgli so zhrebii, in padlo je zhrebii na jonu.
Jonah.1.8   in rekó mu: povedaj nam, za kogar nam je ta krivico? kaj je tvoja delo, in odkod si prišel? in iz kterega ljudstva si? in iz kterega ljudstva si ti?
Jonah.1.9   in on jim reče: jaz sem hlapec, in gospoda, boga nebes, bojim, kteri je storil morje in suč.
Jonah.1.10  in moža se uplašijo veliko straha, in rekó mu: kaj si to storila? ker so spoznali moža, da je bežal od obličja gospodovo, da jim je povedal.
Jonah.1.11  in rekó mu: kaj naj ti storimo, da bi morja prešlo od nas? kajti morje je več prešlo.
Jonah.1.12  on jim odgovorí: vzemite me, in vrzite ga v morje, in morje se boje v vas; kajti spoznal sem, da vam je za voljo mene ta velika vilo.
Jonah.1.13  moža so pa krepčali, da se vračajo k zemlji, ali niso mogli; ker morje je več prešlo zoper njih.
Jonah.1.14  in klikali so se k gospodu, in rekó: molim, gospod, da ne poginemo za voljo duše tega človeka, in ne daj na nas krivičnega krvi; ker ti si, gospod, kakor si hotel.
Jonah.1.15  in vzeli so jonu, in vrgli so ga v morje; in morje se prestopi.
Jonah.1.16  in moža se uplašijo veliko straha gospoda, in prinesó gospodu dar, in obljubili so obljube.
Jonah.1.17  in naredil je gospod mrežo veliko, da požre jonu. in jonja je bil v utrobi kraja tri dnî in tri noč.
Jonah.2.1   in reši jona jonu k gospodu bogu svojemu, kteri je bil iz utrobe kraja.
Jonah.2.2   in reče: " oznanjal sem v nevolji svojem k gospodu, in on me je uslišal; iz telesa pekelja kličem, in ti si poslušal glas moj.
Jonah.2.3   in reče: " oznanjal sem me, gospod, in ozdravil si me, in ozdravil sem me, in ozdravil si me, in oznanjal si me.
Jonah.2.4   in sovražniki moji so potegnili, in izpolnjevali so se vse ulice tvoje; vsadil si se v viših krajih tvojih, in sovražniki moje.
Jonah.2.5   ko sem rekel: glej, jaz bodem odsodil od svetiščega, oznanjal se bodem v svetišči svojem.
Jonah.2.6   puščavali so se v puščavo kraja; zapolnjevalo se mi je do vekomaj vekomaj; ali ti, gospod, bog moj, oslobodil si me.
Jonah.2.7   ko se je zgodilo duša moja v meni, spominjal se sem gospoda, in prišli so k tebi molitev moja v svetišče tvoje.
Jonah.2.8   kateri se ohranijo krivičnih in krivičnih, oprosti milost svoja.
Jonah.2.9   jaz bodem slavil z glasom hvalo, in zahvaljujem ti, kar sem prosil. zveličanje je gospodu.
Jonah.2.10  tedaj reče gospod: daj mi, gospod, dobro mojo, in oznanjuj se, gospod.
Jonah.3.1   in stalo se je beseda gospodovo drugi raz k jonu, govoreč:
Jonah.3.2   vstani, pojdi v ninive, mesto veliko, in oznanjuj v njem oznanjevanje, katero ti bom povedal.
Jonah.3.3   in vstal je jonah, in šel v ninevijo, kakor je govoril gospod. in ninive je bila veliko mesto pred bogom, za tri dnî.
Jonah.3.4   in začne jonah vniti v mesto, kakor za nekoliko dnî, in oznanjeval je, in reče: črez tri dnî, in ninive se povrne.
Jonah.3.5   in ninive možjé verovali bogu, in oznanjevali so postom, in oblečejo se v vretih, od najmanjega do najmanjega.
Jonah.3.6   in ta beseda se približa kralju ninevevej, in vstal je od prestola svojega, in obleče od sebe oblačilo svoje, in obleče se v vretič, in sedel je na popelji.
Jonah.3.7   in oznanjeval je in rečeno v nineviji od kralja in vélikih njegovih, govoreč: ljudje in skot in volove in ovce naj nič ne bodo okusili, ne naj se pastijo, in vode naj ne pijejo.
Jonah.3.8   ali naj se oblečejo v vretih ljudstvo in skot, in kličejo bogu neprestano, in naj se vrne vsak od svojega hudobnih puta, in od krivičnosti, ktera je v njih ročakh.
Jonah.3.9   kdo zna, če se bo povrnil bog, in odvrne se od jeze jeze svoje, da ne poginemo.
Jonah.3.10  videvši pa bog njih dela, da so se odvrnili od hudobnih puta svojih; in pokazal se je bog za to hudo, katero je govoril, da jim je storiti, in ne je storil.
Jonah.4.1   in jona se razžalosti z velikim žalostjo, in zažalostilo se je.
Jonah.4.2   in molil se je gospodu, in reče: o gospod, ne je li to besedo, ko sem bil še v mojo deželi? za to sem prešel, da bi bežal v tarsis; kajti spoznal sem, da si ti milosten in usmiljen, potrpežljiv in mnogomilostiv, in pregrešil se je za hudo.
Jonah.4.3   in sedaj, gospod, vzemi dušo mojo od mene, ker mi je bolje umreti, nego da živim.
Jonah.4.4   gospod pa reče: je li ti silno razgovarjeno?
Jonah.4.5   in iona izide iz mesta, in sedí se pred mestom; in storil si tam šator, in sedel je pod njo, da vidi, kaj se bode zgodilo mestu.
Jonah.4.6   in ukazal je gospod bog globočinu, kteri je bil gor nad jonom, da bi bila sjenija nad glavo njegovo, da bi ga odsodila od hudobja njegovega. in joija je radoval veliko veselje nad ročom.
Jonah.4.7   ali na drugi dan, ko je storil, ukaže bog roke, in udari ročilo, da je izsušilo.
Jonah.4.8   in zgodí se, ko se je zašlo solnce, naredil je bog ozlobljeno veter, in solnce je udaril na glavo jonu, da se je oslabovala; in prosil je življenje svoje, in reče: bolje mi je umreti, nego življenja.
Jonah.4.9   bog pa reče jonu: je li ti veliko razgovarjeno nad ročom? on pa reče: mnogo sem se razdražil do smrti.
Jonah.4.10  in reče gospod: ti si se usmiljeno za ročje, za katero si ne storil, in ne si ga razdražil, ktera je bila za noč, in za noč je izgubil.
Jonah.4.11  a jaz naj ne poshchačem ninevije, mesta velikega, v katerem je bilo več ali dvanajst tisoč ljudî, kteri niso spoznali pravičnega svoje desno pravice, in veliko skot? " in videl je bog dela svoja, ker so se izvrgli od njih hudobnih puta, in bog se je pokazal za to hudo, katero je govoril, da jim je delal.
Mic.1.1     slovo gospodne, ktera je bilo k mikheiu morešetu, v dnéh joatama in ahazova in ezejo, kraljev judejskih, ko je videl za samarijo in jeruzalema.
Mic.1.2     čujte, vsi narodi, vnimajte, zemljo, in vse, kar je v njem! in gospod gospod naj bode pričan zoper vas, gospod iz svetišče svojega.
Mic.1.3     ker glej, gospod izide iz mesta svojega, in snide in pazi na visoke zemlje.
Mic.1.4     in razdrjajo se gore pod njim, in dolini se razdrjajo kakor vrg pred ognjem, kakor vode, ki se skrivajo v dolini.
Mic.1.5     vse to je za krivičnost jakobovo vse to, in za grehe doma izraelova. kdo je krivico jakobovo? ali ne samaria? in kdo je krivico judovega? ne jeruzalem?
Mic.1.6     zato bom postavil samarijo za postelje na polji, v pribežališče vinograda, in potegnem v dolinu kamenje njegove, in oslobočim njegovo temelje.
Mic.1.7     in vse obličje njene izpolnjevajo, in vse najbolje darove njene bodo spalili ognjem, in vse idoly njene bodem postal v pustošnost; kajti iz hudovničnih hudočev jih je zgrabil, in iz hudovničnih zaplata se vrne.
Mic.1.8     za to bodem zaplakal in oplačil, hodi brez obučja in gola; storil bodem žalost kakor smok, in žalostno kakor strupla.
Mic.1.9     ker izpolnjevala je rana njena, ker je prišlo do judi, in prišlo je do vrata svojega ljudstva, do jeruzalema.
Mic.1.10    ne oznanjajte se v gatu, ne plačite se v dolini, v bet-leafra.
Mic.1.11    pojdi ozlobljeno, prebivališče, prebivališče, prebivališče, prebivač, prebivač za hišo, ne izide od vas žalost.
Mic.1.12    dolžno je bilo dobro prebivajoč v maru, ker je prišel hudo od gospoda na vrata jeruzalemske.
Mic.1.13    prepevaj bojnih kolesnits in konje, prebivališče lakis; poglavarje greha je kćeri sijonske, ker v tebi so našli krivice izraelovega.
Mic.1.14    za to dasi razpuščenje do morešet-gatja; hiši vaših hiši bodejo prazni kraljem izraelskim.
Mic.1.15    doklej ti bodem pripeljal, stanovnik maresa; do adulama pride slava izraelska.
Mic.1.16    ogradi se in kliši se za otroke svojih; razširi, kakor orel, kakor orel, ker so pognani od tebe.
Mic.2.1     gorjé, kteri mislijo krivico, in delajo krivico na ložakh svojih; in vsak dan so jih izpolnjevali, ker to je v njih roko.
Mic.2.2     in napolnjujejo njive, in razgrabijo jih, in hiše, in opirajo jih, in razgrabijo moža in hišo njegovo, človeka in posevo njegovo.
Mic.2.3     za to tako govori gospod: glej, jaz mislijem zoper to rod krivico, od katerega ne boste izpelili vrata svoja, in ne bodete hodili vso dan, ker je čas hudobno.
Mic.2.4     v onaj dan se bo pripeljal zoper vas priliko, in oplačeno se bode žalostno žalovanje, govoreč: " postal smo, opustošili smo! del mojega ljudstva je odločeno, ker ga je odločil; polnice naše je razdelilo.
Mic.2.5     za to ne boš imel, da bi položil širok v zhrebii v zboru gospodovem.
Mic.2.6     ne plačite z slezami, ne zadajajte za to; ker sramoto se ne zavrhne.
Mic.2.7     o ti, ki praviš, dom jakobov? jeli je duh gospodov? je li to dela njegova? ne so li besede njegove hudobni, kteri hodijo po pravičnosti?
Mic.2.8     ali pred menoj ste, ljudstvo moje, kakor sovražnik, hodite kakor sovražnik; srčite koplje, da se ne prevračajo, ko se prepirajo vojsko.
Mic.2.9     žene mojega ljudstva boste odvrgli iz domačnih hiše svojih; za voljo hudobnih svojih dela ste mi pripeljali vekomaj.
Mic.2.10    vstani in pojdi, ker ni to počivanje; za voljo nečistosti boste izgubljeni pogubljenje.
Mic.2.11    ko bi bilo nikogar, ki je preganjal duha, in izložil je laž: v vino in pijanstvo bode prepila, da bi bil od postave tega ljudstva.
Mic.2.12    pripeljal se bodem, jakob, med vsemi; zopet bodem pripeljal resnišče izraelovo; izpolnjujem ga kakor ovce v žalostih, kakor stado v hiši svojem; izpolnjujejo se od ljudî.
Mic.2.13    prošlo je pred obličjem svojim; prepevali so, prošlo so vrata, in izidejo po njem; in kralj njihov bode šel pred njimi, in gospod bo za njih.
Mic.3.1     in jaz sem rekel: poslušajte, véliki starešine jakobove, in véliki iz hiše izraelovega: je vam nič, da znate sodbo?
Mic.3.2     vi sovražite dobro in hočete hudo; kopač koža od njih, in meso njih od kosti.
Mic.3.3     kakor ste jedili meso naroda mojega, in njih koža izpolnjajo, in kosti njih razdrjajo, in kakor meso v kotel, in kakor meso v kotel.
Mic.3.4     tako kličejo k gospodu, in on jim ne bode odgovoril, in skril bode obličje svoje od njih v tem času, za to, da so storili hudobni dela.
Mic.3.5     tako govori gospod zoper prerokov, kteri ljubijo ljudstvo moje, kteri se premačajo z zubami svojimi, in oznanjajo: mir! in kdor se ne daje v njih usta, izpeljajo se na boj.
Mic.3.6     za to vam bode noč iz viđenja, in temo vam bode od vračanja; in solnce bode zašla nad preroke, in potemne se na njih dan.
Mic.3.7     in zasramovali se bodo gledači, in zasramovali se bodo vračniki; in vsadili bodo zoper sebe vsi sami, ker ne bode odgovora od boga.
Mic.3.8     ali jaz sem napoljen moč v duhu gospodovem, in sodbe, in moč, da oznanjam jakovu krivičnost njegovemu in izraelu grehu njegovo.
Mic.3.9     poslušajte to, véliki poglavarji jakobovega, in véliki domove izraelovega, kateri se gnušate sodbo, in razvračate vse, kar je pravo.
Mic.3.10    sozidajoč sijon v krvi, in jeruzalem v krivičnosti.
Mic.3.11    glavari njegovi pravičejo za darove, in svećenici njegovi odgovarjajo za plačilo, in preroki njeni za srebro prepivajo; in na gospoda se popirajo, govoreč: ne je li gospod v nas? ne pride na nas nič hudega.
Mic.3.12    za to se bode postal za vas sijon kakor polja, in jeruzalem se bode postal kamenje, in gora prebivališče kakor zala lasu.
Mic.4.1     in zgodí se v poslednih dnevih, da se bode brdo svetišča gospodovo postavljen na vršče gór, in prevrne se nad visoko, in ljudstvo pridejo k njemu.
Mic.4.2     in pridejo mnogo ljudstva, in rekó: pojdite, pojdemo na goro gospodovo, in v dom boga jakobovega; in pokaži nam pot svojo, in pojdemo po stezhih njegovih; kajti iz siona bode izšel postava, in beseda gospodova iz jeruzalema.
Mic.4.3     in sodil bode med mnogimi ljudmi, in obličje narodi mogočnih, do daleč kraja; in prepevali bodo meči svoja na plugove, in koplje svoja v serp; in narod na narod ne bode vzdignil meč zoper narod, in niso se več učiti vojsko.
Mic.4.4     vsak bo sedel pod svojem vinogradom in pod svojem smokvom, in nima nikogar, kteri bi jih izpeljal; kajti usta gospoda nad vojskama to govoré.
Mic.4.5     kajti vsi narodi hodijo vsak po svojem imenu, a mi hodemo v imenu gospoda, boga našega, vekomaj in vekomaj.
Mic.4.6     v tem dan, govori gospod, zbiram zgrabljeno, in pripravljeno bodem pripeljal, in tiste, ktere sem razdražil.
Mic.4.7     in postavljeno postavim v ostal, in potegljeno za moč moč; in gospod bode kraljeval nad njimi na gori sijonu od sedaj in do vekomaj.
Mic.4.8     in ti, veže stada, kraja kćeri sijonske; k tebi pride, in pride prvo početka, kraljestvo nebeško kraljestvo.
Mic.4.9     kaj torej boš čakal, da ne boš kralj v tebi? ali sovražnik tvoj je izgubljen, da te zgrabijo bolezni kakor rodilja?
Mic.4.10    žalosti in veseli se, kćeri sionska, kakor roditelja, ker ti boš sedaj izšel iz mesta, in bodeš prebival na polji, in prišel boš do babilona. tam ćeš se rešiti, tam te bo izkupil gospod, bog tvoj, iz roke tvojih neprijatelja.
Mic.4.11    sedaj se zberó zoper tebe mnogo ljudstva, kteri pravijo: da se povrne, in pogledajo na sijonu oči naše.
Mic.4.12    oni pa ne poznajo mislih gospodovih, in ne razumijejo soveta njegovega, da jih je sobral kakor snop na gumnu.
Mic.4.13    vstani in mlci, kćeri sijonske, ker rog tvoj bom položil železno, in štitove tvoje bodem položil med medi; in razbiješ mnoge ljudstvo, in posvetim gospodu množico njih, in moč njih gospodu vseh zemlje.
Mic.5.1     zatorej se oslobodi, kćeri efrajimovci! zasramovali se boste z nami, in sovražniki svojimi bodejo izpolnjevali.
Mic.5.2     a ti, betlehem efrata, malo si, da boš v miših judovskim, od tebe bode mi izšel, kteri bode postavljen v izraelu, in izročje njegovo od početka, od dnî vekomaj.
Mic.5.3     tedaj jih bode predal noter do vrednega časa, katero se rodi; in ostal bo ostanok bratov svojih na izraelce.
Mic.5.4     in reši se, in pazi stado svoje v moči gospodovo, in v slave imena gospoda, boga svojega; in prebivali bodo, ker se bode sedaj velik do kraja zemlje.
Mic.5.5     in on bode prebival v deželi deželi deželi, iz deželi deželi, iz deželi nimrovih, in izpolnjeval se bode v deželi svojem, in postavimo nad njim sedem pastih in osem knezov ljudî.
Mic.5.6     in egipčani bodo pasti med mečem, in zemljo nimrodovo v morji svojem; in rešil bode iz asirije, kedar pride v deželo svoje, in ko bode prešlo po krajih vaših.
Mic.5.7     in ostal bode ostal jakobov v narodih, sredi mnogih ljudstva, kakor rosa od gospoda, kakor lač na vrbi, da se ne zgrabi nihče, in ne postane v sinovih človeških.
Mic.5.8     in ostal bode ostal jakobov v narodih, sredi mnogih ljudstva, kakor lav sredi skot v lesu, kakor mladič v ovlih ovcama; kakor, ko se bode prošlo, razgrabil je, in ne ima nikogar, kteri bi ga rešil.
Mic.5.9     ker gospod, bog moj, osramotil se bodem; izpolnjeval bodem njih vekomaj;
Mic.5.10    in zgodí se v tem dan, govori gospod, da iztrebim konje tvoje iz sreča tvojega, in pogubim konce tvoje.
Mic.5.11    in iztrebil bodem gradove zemlje tvoje, in iztrebil bodem vse kreposti tvoje.
Mic.5.12    in iztrebil bodem čarobje iz roke tvoje, in v tebi se ne bodeš izpolnjeval.
Mic.5.13    in izpolnjeval bodem obličje tvoje in obličje tvoje iz sredi tebe, in ne bodeš se več klanjal delom rok tvojih.
Mic.5.14    in naredil bodem sovražniki tvoje iz sredi tebe, in razodel bodem gradove tvoje.
Mic.5.15    in storil bodem v gnjevi in v žalosti osvetu nad pogani, katere niso poslušali.
Mic.6.1     poslušajte pa, kar je rekel gospod: vstani, sodi se zoper gore, in pastiri naj sliši glas tvoj.
Mic.6.2     poslušajte, brevi, sodbo gospodovo, in dokladnici temelji zemlje, ker gospod ima sodbo s ljudstvom svojim, in s izraelom se bode razgovarjal.
Mic.6.3     ljudstvo moje, kaj sem ti storil? ali k čemu sem te zapretil? odgovarjaj mi!
Mic.6.4     ker sem te izpeljal iz zemlje egipatske, in iz doma službe izkušal te sem, in poslal sem pred teboj mojzes in arona in mirjam.
Mic.6.5     ljudstvo moje, spomni se, kaj je dal balak, kralj moapski, in kaj mu odgovorí balaam, sin beorov, od sittim do gilgala, da spoznaš pravico gospodovo.
Mic.6.6     v čem bom prešel gospoda, da se povzdignem boga najvišega, da bi ga pripeljal v žrtve žrtvov, z ročami ročne?
Mic.6.7     sprejema bi gospod za tisoč ovnov, ali po miricih potočnih potoka? dajem li prvorodnika mojega za krivico, plod telesa mojega za voljo greha duše moje?
Mic.6.8     ti si ti povedal, človek, kaj je dobro; in kaj hoče gospod od tebe, nego da delaš pravico, in ljubiti milost, in hodeč hoditi s bogom svojim?
Mic.6.9     glas gospodovega se kliče mestu, in modrost se boje, kateri se boje obličja njegovega se boje; čuj, rod, in ti, ki ga zgrabi.
Mic.6.10    jeli je v hiši krivičnega soklad krivičnih, in moč krivičnega?
Mic.6.11    boram li se opravičiti s krivičnim jezikom in v vrednih jezičah krivičnih?
Mic.6.12    ker bogatstva njeni so polni krivice, in prebivači njeni govoré laž, in jezik njihov je v njih ustih.
Mic.6.13    tako bo tudi jaz, da te udarim, pogubim te za grehe tvoje.
Mic.6.14    ti boš jedel, in ne boš se nasitio, in pomerklo se bode v tebi; in ko bodeš prošel, ne boš se raspršil; in ko bi se zapeljal, predajal bodem meč.
Mic.6.15    ti seješ, ali ne sičeš; ti popiješ olivo, ali se ne pomažeš s oljem; in vina, in ne boš pijal vino.
Mic.6.16    ker držali ste postave zimrijev, in vse dela doma ahabovega, in hodili ste v njih sovetakh, da te predam v zapustje, in prebivališče njegove za podsvirnost; in sramotu svojega ljudstva boste nosili.
Mic.7.1     gorjé mi, da sem postal kakor mladenič po žetih, kakor mladenička, ktera ne ima grozja, da bi jedel, in moč, katero je duša moja.
Mic.7.2     poginejo so pobožni iz zemlje, in ne ima pravičnega v ljudî; vsi so pravični v krvi, vsadili so vsak drugega.
Mic.7.3     za hudo so pravili roke svoje; poglavarja prosi, in sodnik pravični, in pravičnik govorí zoper dušo svojo; in izpolnjevali so.
Mic.7.4     najbolji je od njih kakor trnjač, in najbolji kakor trč; v dan trpljenja tvojega je prišlo, sovražstvo tvoje je prišel; sedaj bodejo postali.
Mic.7.5     ne verujte v prijatelja, ne verujte se v prijatelja; čuvaj se od postelja tvojega.
Mic.7.6     kajti sin sramoti očeta, dcera se vstaja proti matere svoji, ženina proti svekru svojemu; sovražniki moža so sovražniki njegovega.
Mic.7.7     jaz pa pogledam na gospoda, čakal bodem na boga spasitelja svojega; bog moj me bode uslišal.
Mic.7.8     ne raduj se, sovražstvo moje, ker sem padel, in vstal bodem; če sedem v temi, gospod je svetilo moje.
Mic.7.9     obličje gospodovo bodem nosil, ker sem grešil zoper njega, dokler ne osramotí sodbe mojo, in izvrši me na luč; vidim pravico njegovo.
Mic.7.10    in gleda se sovražnik moj, in pokril se bode sramoto, ktera mi je govorila: kje je gospod, bog tvoj? oči moje bodo videli; sedaj bode popeljen kakor luč na ulih.
Mic.7.11    dan, ko se bode izpolnjeval tegljenje tvoje, v tisti dan se bode zgrabil postavo tvoje.
Mic.7.12    v to dan pridejo k tebi od asirijskih kraja, od deželi do kraja, od kraja do reke, od kraja do morja, in od tučnih kraja.
Mic.7.13    in zemlja se bode razpustošena za voljo njih prebivajočih, za plodove delov svojih.
Mic.7.14    pazi narod svoj s zhezlom tvojo, ovce baštine tvojega, kateri prebiva v lesu sredi karmelja; naj pastijo v vasanu in gilead, kakor v vekomaj dnevih.
Mic.7.15    kakor za dnî, ko si izšel iz egipta, bodem videl čudovita dela.
Mic.7.16    gledajo narodi in zasramijo se iz vseh močnih svojih; položé roke na usta svoja, ušima im bodejo zapuščeni.
Mic.7.17    premačejo prah kakor zmija, kakor polčine zemeljska; zgrabijo se v oblekih svojih; v gospodu, bogu našemu, bodejo izgnani in bojali se pred teboj.
Mic.7.18    kdo je bog kakor ti, ki odpuščuje krivico, in prešla se krivico ostalih baštine svoje? ne hodi več jeze svoje, ker hoče milost.
Mic.7.19    on se bo povrnil, osramotil se bode krivice naše, in vržen v globočine morske vse grehe naše.
Mic.7.20    daj jakobovu resnico za milost abrahamu, kakor si prisegel očetom našim po prvih dnevih, in izpolnjeval si postave zimri, in vsako delo doma ahabovega; in hodili ste v njih sovetakh, da bi te izdal v pustoš, in njih prebivališče za zvijačo, in posramovanje ljudstva boste ponesli.
Nah.1.1     prorochestvo o ninive. knjiga viđenja nahuma elkovijca.
Nah.1.2     bog žárlija in osvetnik je gospod; osvetnik je gospod z jezikom; osvetil je gospod sovražnikov svojih, in osramotil se je sovražnikov svojih.
Nah.1.3     gospod je potrpežljiv in velik moč, in nepravičnega ne pustí krivičnega. v viči in v vetru je put njegov, in oblaka je prah nog njegovih.
Nah.1.4     povzdižuje morje, in izsušuje ga, in vse reke izsušuje; pušča je vasan in karmil, in lišanje libanonsko izpolnjeva.
Nah.1.5     gori se razdrjajo pred njim, in brežuljci se pokorijo; in zemlja se potrese pred obličjem njegovim, svet in vsi, kteri so v njem prebivali.
Nah.1.6     kdo bo storil pred obličjem njegovem? in kdo prestopije v gnjevu gnjevu njegovega? gnjev njegov se izlazi kakor moč, in skale so se skrivali od njega.
Nah.1.7     dober je gospod, kateri ga prebiva v dan stiski, in poznaje tiste, kteri so ga spasili.
Nah.1.8     ali v hodnji potopu izpolnjuje njih, ki so povzdignili, in sovražnike njegove poganjajo temo.
Nah.1.9     kaj mislite zoper gospoda? on bode izpolnil konec; nevolja ne bo bilo dvakrat.
Nah.1.10    ker so se izpolnjevali kakor mladenički, in kakor izpolnjevajočim, izpolnjevali se bodo kakor izsočena kraja polna.
Nah.1.11    iz tebe je izšel razložnik zoper gospoda, sovražnik hudobnega.
Nah.1.12    tako govori gospod: preklinjajo mnogih vodâ, in tako se bode razložil, in glas tvoj se ne bode več slišal.
Nah.1.13    in sedaj bom razbil desnica njegova od tebe, in okove tvoje bodem razdranil.
Nah.1.14    gospod namreč bode zapovedal za te, da ne bo bil več po imenu tvojem; iz doma boga tvojega pogubim izvaiance in ličile; postavit bodem grob tvoj, ker si se prepeval.
Nah.1.15    glej, na gori so noge oznanjenja, kteri oznanjajo mir. prazni, juda, praznice svoje, izdaj obljube svoje; ker ne bo bil več prešlo po tebi, ne bode več prešlo.
Nah.2.1     rešitelj izide pred obličje tvojo, oslobodi se iz stiske, pazi na pot, prepevaj lanje, prepevaj silno moč.
Nah.2.2     ker sodil si gospod gordost jakobovo kakor veličastvo izraelovega; ker preganjali so jih, in pogubili so žalostje svoje.
Nah.2.3     obličja hlapcev njih je od ljudî, moža močnih, kopljeni v ognjem, v dan pripravljenja njegovega nadloga.
Nah.2.4     v puščavi so se izpolnjevali kolesniki, in potegnjajo se po ulicah; obličja njih je kakor luč ognjeni, kakor bliskavke.
Nah.2.5     izpolnjevali so poglavarji svojih, in prepevali se bodo v puščavi svojem, in pospevajo se na zid, in pripravljajo pripravljenje svoje.
Nah.2.6     izpolnjevali se bodo pred obličjem svojimi, in izpolnjevali se bode pred obličjem svojim.
Nah.2.7     in razlomljivost je odpušena, in ona se bode odšla; in hlapci njegovi se vpijejo kakor golubice, v srci svojem.
Nah.2.8     in povišal se je ninivo, kakor vrčeč vode; in ko se bodejo bežali, odstopijo; stojte, stojte!
Nah.2.9     reši naj srebro, razgrabi zlato, in ne je nič kraja; več je več, da se ne zgrabi.
Nah.2.10    ozlobljeno, prepušteno, zapušena, in srce se izpolnjuje, in žalosti se v kolenjah, in obličje vseh obličja.
Nah.2.11    katero je kraja lavov, in prebivališče mladočev, ktere je hodila lavica, katera je šel lavič, lavič in lavič, in nekteri, ki so jih izgnali?
Nah.2.12    lav je hranil lavič za mladenički svojimi, in zapretil je lavičim svojimi, in napolnil je lavič javice svoje, in lavič, katero je imel.
Nah.2.13    glej, jaz sem zoper tebe, govori gospod nad vojskama; in razpalil bom v dima množice tvoje, in levov tvojih bode požer meč, in iztrebil bodem iz zemlje žetve svoje, in ne bode se več slišal glas tvojih vekomaj.
Nah.3.1     gorjé mesto krivičnosti; vse hudobno krivice je polna, da se ne dotakne morja.
Nah.3.2     glas bičev, in glas skrivajočega kolesa, in konj preganjajočega konj, in bojnih kola.
Nah.3.3     konjanici, kteri ječejo in blijajo meč in bliskajoč štitove; in množica pobitih, in kraja siromašnih; ne bode konca, in padli so v telesu svojih.
Nah.3.4     za množico bludnosti bludnice dobra in veselja, poglavarja čarobljivega, ktera je napolnila narodi v bludočnosti svojem, in rodove v čaroviščih svojih.
Nah.3.5     glej, jaz sem zoper tebe, govori gospod, bog nad vojskama, in sramoto tvojo na obličje tvoje, in pokazujem narodima sramoto svojo, in kraljem sramotu svojo.
Nah.3.6     in vržam na te sramoto, povrnil te bodem, in postavim te v sramoto.
Nah.3.7     in vsak, kteri te vidi, odide od tebe, in rekel: " nineve je zapušena; kdo ga bode zgrabil? odkod bodem iščel opominjanja?
Nah.3.8     je li ti bolje od no-amona, kteri je prebivala v reke? vode so okolo njega, ktera je more morje, in moč zid njegov?
Nah.3.9     etiopija je bila krepost njegovo in egipčani, in ni konca; put in livijci so bili pomočniki njegovi.
Nah.3.10    ali tudi ta je prišla v izgnanstvo, prišla je v izgnanstvo; mladenički njegovi so ležali po poglavarjem vseh ulih; in nad slavimi njenih vrgli zhrebii, in vsi véliki njegovi so se okovali okovi.
Nah.3.11    tudi ti bodeš prepil, in bodeš se prevrnil; tudi ti bodeš iščel stavljenje od neprijatelja.
Nah.3.12    vse ukrepljenje tvoje so smokve in smokve; če se pokorijo, padejo v usta jedenim.
Nah.3.13    glej, ljudstvo tvoje je kakor žene v tebi; pred sovražnikami tvojo otvorijo vrata zemlje tvoje, oganj požre zasove tvoje.
Nah.3.14    prepiri ti vode kreposti, krepčaj kreposti svoje; stopi v luč, popiraj se v popelje, krepčaj za teglje.
Nah.3.15    tam te požre oganj, pogubit te bode meč, požre te kakor skakavca, in zapušiš se kakor skakač.
Nah.3.16    premnožila si kupke svoje boljši od zvezd nebeških; hraničev je izpolnjeval in izročil.
Nah.3.17    sovražniki tvoji so kakor skakavci, sovražniki tvoji kakor skakavci, kteri sedijo na pečati v dnéh v dnéh, ko se izlazi solnce, ko se zgodi, in ne poznaje mesta svojega. gorjé jim!
Nah.3.18    žalovali so pastiri tvoji, kralj asirijski, počivali so hlapci tvoji; narod tvoj je potegnil na gore, in nikogar ne bode ga pripeljal.
Nah.3.19    ničesar ni ozdravljenja za voljo pogubljenja tvojega; vse, kateri poslušajo besedo tvojo, bodo udarili roke na tebe; kajti za kakošno ne je prišlo nevedno krivico tvoja? " - govori gospod nad vojskama.
Hab.1.1     proroštvo, ktero je videl prerok habakuk.
Hab.1.2     doklej, gospod, kličem, in ne poslušaš? kličem k tebi krivičnega, in ne boš zveličal.
Hab.1.3     za kaj si mi pokazal krivico, in gledaš sramoto? pogubljenje in krivičnost je pred obličjem mojim, se je zgodilo sodba in sodba.
Hab.1.4     za to je postavljeno postava, in sodba ne izide vekomaj; ker krivični podloži pravičnega; za to izhaja pravično sodba.
Hab.1.5     poglejte na narode, in poglejte, in čudite se čudo, ker delam delo v dnevih vaših, ko se ne boste verovali, če bi se kdo povedal.
Hab.1.6     ker glej, jaz bom izgnanil kaldejce, ljudstvo gorčino in oglednji, kateri hodi po kraji zemlje, da zavladejo prebivališče, katerih ne imajo.
Hab.1.7     strah in strašna je; od njega bode sodba njegovo in moč njegovo.
Hab.1.8     konci njegovi kakor leopardi so konci njegovi, in boljši od lupov aravičnih; in vsadi se konjanici njegovi, in s daleč hodijo konci njegovi, kakor orel, kateri hodi na jed.
Hab.1.9     vse bode prišlo k krivičnemu, obličje obličja svoja pred obličjem, in sobirajo plenje kakor pesok.
Hab.1.10    in postavijo se z kraljem, in sovražniki so mu pljački; in vsadi se v vsako krepost, in vrže prah, in ugrabi ga.
Hab.1.11    tedaj se vrne veter, in prešla se bode, in opečati se bode; to je moč mojo bogu.
Hab.1.12    ne, ti si od početka, gospod, bog moj, svet moj? ne bomo li umrli. ti, gospod, si ga postavil za sodbo; ti si ga postavil za sodbo.
Hab.1.13    očí so ti čisti, da ne vidiš hudo, in ne boš gledal na trudo; za kaj gledaš sovražnikov, čakaš, ko krivični požre pravičnega?
Hab.1.14    in delaš ljudî kakor morske ribe, kakor pšenice, kteri ne imajo gospodara?
Hab.1.15    pogubi jih vse s mrežom, obleče ga v mrežo svojo, in sobiraje ga v mrežu svojem; za to se veselí in raduje se srce njegovo.
Hab.1.16    za to se žrtvuje mrežu svojemu, in kadi se mreži svojemu mrežu; ker v njih je izročilo polja njegovo, in jed njegovo bolje.
Hab.1.17    je li za to, da bode zaklal mrežilo svoje, in neprestano pogubi narode, da ne poshchadi.
Hab.2.1     na straže svoje bodem storil in storil na skale, in gledam, da vidim, kaj bode govoril v meni, in kaj naj odgovorim v strahu mojo.
Hab.2.2     in gospod mi odgovorí in reče: napiši viđenje, in prepiri ga na vrstih, da bi ga čital čitel.
Hab.2.3     kajti več viđenje do vrednega časa, in prešlo se na konec, in ne bodi naprazno; če se postane, čakaj ga, ker dojde, in ne bo zašlo.
Hab.2.4     glej, pogubljeno je duša moja v njem, a pravični po veri svoji bode živel.
Hab.2.5     in rešen je, in prekorenjen je človek, nič ne prestane; kateri je razširil dušo svojo kakor podzemlje, in kakor smrt se ne napolnjuje, in zbiraje na sebe vse narode, in vpije k sebi vse ljudstvo.
Hab.2.6     niso li vse to za prispodobu ponesati, in pripravljeno na pogovoru, da bi rekel: gorjé ti, ki se množi, kar ne je njegovo? doklej? " in prepeva jezika svoja za težko!
Hab.2.7     ne bodo li nagle vstali sovražniki tvoji, in povzdignujejo se sovražniki tvoji, in ti boš jim razgrabljenje.
Hab.2.8     ker ti si zagrabil mnogo ljudstva, izpolnjevali te bodo vsi ostali ljudstva za voljo krvi človeških in krivičnosti zemlje, mesta in vseh, kteri so prebivali v njem.
Hab.2.9     gorj, kdor hodi hudobno lakomnost za hišo svojo, da pravi gnizdo svojo na visoko, da bi se izpeljal iz roke hudobnega.
Hab.2.10    naredil si sramoto hišo tvojo, sramoti mnoge ljudstva, in grešil si zoper dušo svojo.
Hab.2.11    ker kamen iz zida kliče, in kamen iz drevja ga bode oznanjal.
Hab.2.12    gorjé, kdor zbudi mesto v krvi, in pripravi grad za krivico!
Hab.2.13    glej, ne je li to od gospoda nad vsemogočim, da se množijo ljudstva v ognji, in narodi so se preplašali?
Hab.2.14    ker zemlja se bode napolnila, da poznaje slavo gospodovo, kakor vode pokrivajo vode.
Hab.2.15    gorjé, kteri napijaš bližnjega svojemu, napolnjuje oblačilo, in opija ga, da gleda na skrivo njegovo!
Hab.2.16    napolnil si se sramoto z slavo; pij tudi ti, in podrani se, in podrani se, povrne se na te čašo desnico gospodovo, in sramota se obleče na slavo tvojo.
Hab.2.17    ker krivico libanu te pokriva, in pogubljenje zvijače te pogubi za voljo krvi človeških in krivičnosti zemlje in mesta in vseh, kteri so prebivali v njem.
Hab.2.18    kaj poleg izročnika, katero ga je napravil, in obličje, in obličje lažljivega, da se sè sè svojimi delajočim se delal, da delajo delljivo idol?
Hab.2.19    gorjé, kdor pravi drevo: vstani! in kameni kamenu: prebudi se! " je li to prikazno? glej, to je za zlato in srebro; in nič duha ni v njem.
Hab.2.20    gospod je pa v svetem svetišči svojem; čakaj pred njim, ves zemljo!
Hab.3.1     molitva abakuka proroka za pesem.
Hab.3.2     gospod, slišal sem besedo tvoja, in se sem se uplašil. gospod, ozlobi se delo tvoje sredi let, v času rodov spoznaj; v ječi se spominjaj milosti svoje.
Hab.3.3     bog pride iz temana, in svet iz gore paran. sela njegovo je pokrila nebesa, in slava njegova je napolnila zemlja.
Hab.3.4     in svetlo njegovo je kakor luč, roči so v rukama njegovem, in čakal je moč svoja moč.
Hab.3.5     pred njim hodi beseda, in za obličje njegovo izide polje.
Hab.3.6     prestopil je, in potrela je zemlja, pregledal je, in razdili se narodi; razkropijo se gori, in razdražili so se bremi vekomaj.
Hab.3.7     za trud vidim prebivališče etiopske, in šatore zemlje midijanske se razdrjajo.
Hab.3.8     v reke si se razsrdil, gospod? ali na reke se razpališ gnjev tvoj? ali na morji, da si hodila na konje svojem in na koncih svojih zveličanja?
Hab.3.9     sè ogledovanjem naklepiš luk svoj, po krajih, govori gospod. ( sela. ) reke razdajajo zemljo.
Hab.3.10    gledali so te, in žalovali so se narodi, potopljevali so vode, prošla je morje glas svoj, prevzdignil se je oblačilo njegovo.
Hab.3.11    solnce in mesec sta v mestu svojem, v svetilnosti stran tvojih hodijo, v svetilnosti bličnih štitočev tvojih.
Hab.3.12    v žalosti hodiš zemljo, v žalosti poganjaš narode.
Hab.3.13    ti si izšel, da boš zveličal ljudstvo svoje, da bodeš zveličal pomazannika svojega; udaril si na glavo krivičnega smrt, razvalil si oblasti do vrat. ( sela. )
Hab.3.14    pogledal si v žalostih glave mogočnih, da se razdrjajo; razdrjajo meči svoje, kakor da jedi siromašo v skrivnosti.
Hab.3.15    po morji si hodil s konje svojimi, med mnogih vode.
Hab.3.16    čuo sem, in izpolnjevala se je utroba moja; za glas se zgodi ustne moje, trepet je prišla v kostih mojih, in pod mojo prebivališče, da se počivam v dan stiske, da se stopi zoper ljudstvo, ki je prebivala za me.
Hab.3.17    ker smokva ne bode dajal žalost, in vinograd ne bode v vinogradnih vinogradnih; opravlja se delo olivo, in polja ne dajajo jedi; ohranilo so ovce od stoke, in ne imajo goveda v pastih.
Hab.3.18    a jaz se bodem veselil v gospodu, veselim se v bogu spasiteljem svojem.
Hab.3.19    gospod, gospod, je moč moja, in postavlja noge moje kakor puč, in postavil me na visočine moje.
Zeph.1.1    beseda jahvina, ktera je bilo k sofonji, sinu kušija, sina godolijina, sina amarijina, sina ezejina, v dnéh jošijo, sina amonova, kralja judejskoga.
Zeph.1.2    izganjal bodem vse iz kraja zemlje, govori gospod.
Zeph.1.3    odtegnem človeka in skot, odtegnem ptice nebeške, in ribe morske, in izpolnjujem ljudî iz lica zemlje, govori gospod.
Zeph.1.4    in iztegnem roko svojo zoper juda in zoper vsi, kteri prebivajo v jeruzalemu; in iztrebil bom iz tega mesta imena vaala in imena njih duhovnih,
Zeph.1.5    in tiste, kteri se klanjajo na starah vojskovi nebeške, in tistih, kteri se klanjajo zoper gospoda, in kličejo za kraljem svojim,
Zeph.1.6    in tiste, kteri so se odklonili od gospoda, in kateri ne iščejo gospoda, in ne iščejo ga.
Zeph.1.7    bojte se pred obličjem gospoda boga! ker blizu je dan gospodov, ker je gospod pripravil daritvo, posvetil je pokličnike svoje.
Zeph.1.8    in v dan žrtve gospodov bodem osramotil knezove in kraljestve, in vseh, kteri so oblečili v obilove obleke.
Zeph.1.9    in nasodil bodem v tem dan vseh, kteri se prepirajo za vrata, kateri napolnijo dom gospoda svojega krivičnost in zvijačo.
Zeph.1.10   in v tem dan, govori gospod, glas krik od vračnih vrata, in krik od vsakega kraja, in groz velik od pastih.
Zeph.1.11   plačite, prebivači dolini, ker poginejo vsi ljudski ljudstvo; pogubljeni so vsi, kteri so vsadili srebrom.
Zeph.1.12   in zgodí se v tem dan, da bodem izpravljal jeruzalem s svetilniki, in nasočit bodem ljudém, kteri so delali v njih srcih, kteri pravijo v srcih svojih: gospod ne bo delal dobro, in nič hudega.
Zeph.1.13   in moč njih bode v razgrabljenje, in domy njih v razpustošenje; in sodili bodo hiše, in ne bodo prebivali v njih, in zasadili bodo vinogradniki, in ne bodo pijali vina njih.
Zeph.1.14   blizu je dan gospodovega velika, blizu, in več je blizu; glas dnî gospodovega je gorčina, da se potrese moč moč.
Zeph.1.15   dan jeze je ta dan, dan žalosti in nevolja, dan pogubljenja in pogubljenja, dan teme in oblake, dan oblaka in oblasti.
Zeph.1.16   dan trombe in kričanja proti opravičnim mestom in na visokih visokih kraja.
Zeph.1.17   in sovražim ljudî, in hodijo kakor slepi, ker grešili so zoper gospoda; in krv njih bode izlila kakor prah, in meso njih kakor žalosti.
Zeph.1.18   njih srebro in njih zlato jih ne bo mogla rešiti v dan jeze gospodovo; in v ognji zavisti njegovega se bode požrila ves zemlja; kajti končilo bode izpolnil vse, kteri prebivajo na zemlji.
Zeph.2.1    zberite se, zberite se, ljudstvo nedužno,
Zeph.2.2    dokler se ne bode prošlo kakor prošla, dokler ne pride na vas jeze gospodovo, dokler ne pride na vas dan jeze gospodovo.
Zeph.2.3    iščite gospoda, vsi pokorni zemlje, kateri delate pravico; iščite pravico, iščite se, da bi se skrivali v dan jeze gospodova.
Zeph.2.4    kajti gaza bode opustošena, in askalon za razpustošenje; ašdod bode izpučen v poledan, in ekron će se izkoreniti.
Zeph.2.5    gorjé prebivališče morja, prešestniki mesa! beseda jahvina je zoper vas, kanaano, zemljo filistejska, in pogubim vas iz prebivališče.
Zeph.2.6    in prebivališče bode prebivališče prebivališčih, in padove za ovce.
Zeph.2.7    in ostal bode ostal za ostal ostal judova hiše; na njih bodo pasti, v domačih aškalona večer, ker jih bode prebrojil gospod, bog njih, in odvrnil njih izgnanstvo.
Zeph.2.8    slišal sem sramotu moava, in sramotu sinova amonovih, ko so zasramovali ljudstvo moje, in veličali so se v meči svojem.
Zeph.2.9    za to, kakor sem jaz živ, govori gospod nad vojskama, bog izraelov, da bode moab kakor sodoma, in sinovi amonovi kakor gomora; in damask se bode vsadil v žalostih in razlomljenje vekomaj; in ostal ljudstvo moje jih bode razgrabil, in ostali ljudstva moje jih zavladejo.
Zeph.2.10   to jim bode za krivico njih, ker so sramotili in povzdigovali se zoper gospoda nad vojskama.
Zeph.2.11   strah bode gospod na njih, ker iztrebi vse bogove zemlje; in klanjali se bodo pred njim, vsak iz mesta njegovega, vsi ostrovi narodov.
Zeph.2.12   tudi vi, etiopijci, boste bili pogubljeni mečem svojem.
Zeph.2.13   in vzdigne roko svojo proti severu, in pogubi asirijo, in položil ninive v pustoš, suha kakor puščavo.
Zeph.2.14   in naj se pasut sredi nje ovce in vse zvijače zvijačo; in pelikan in moč bodo ležati v vestih njenih; in zveri se bode klical po vrstih, vrbe na vračakh, ker cedrovo je izpolnjevala.
Zeph.2.15   to je zasočena mesto, ktera je prebivala v deželi, ktera je govorila v srcu svojem: " jaz, in nič od mene! " kako je postala v pustoš, prebivališče zvijače! vsak, kdor hodi mimo nje, zvijače, in dvigni roke svoje.
Zeph.3.1    gorjé in odpuščenja, gorčino mesto!
Zeph.3.2    ne posluša glas, ne sprejema pouka; na gospoda se ne vsako, in k bogu svojemu ne približuje.
Zeph.3.3    poglavarji njegovi v njem so lavy rykajoč; sodi njeni so kakor luči na večer, ne ostavljajo se do jutra.
Zeph.3.4    preroki njeni so pravični, krivični možjé; svećenički njegovi so oskvrnili svetišče, krivično krivično krivičajo.
Zeph.3.5    gospod je pravičen v sredi njeni, in nič krivičnega ne delá krivičnega; vsako jutro daje sodbo svoje v luč, ne skriva. ali krivičnega ne poznaje krivičnega.
Zeph.3.6    spustil sem gorčine, opustošeni so koljena njih; razdražil sem ulice njih, da nikdor ne prebiva; izpolnjevali so gradi njih, da nihče ne ima, ni prebivališče.
Zeph.3.7    rekel sem: bojte se mene, in sprejmite pouka, da se ne iztrebijo od njih očí vse, kar sem na njo delal. ali so, ko so čestili, izpolnjevali so se vse težko njih.
Zeph.3.8    zato me čajte, govori gospod, v dan vstajanja mojega za pričevanje; kajti sodba moja, da se zbiram narodi, da zberem kralje, da izlijem na njih svoj gnjev mojo; ker v ognji žárlivosti moje se bode pohrala ves zemlja.
Zeph.3.9    ker tedaj bom prevrnil ljudî jezičnih jezika, da se vsi prizovajo ime gospodovo, in naj mu služé po jednom jeziku.
Zeph.3.10   od kraja morske reke pripeljejo mi žrtve;
Zeph.3.11   v tisti dan se ne zasramiš od vseh svojih delov, v katerih si se povrnil zoper mene; kajti tedaj bodem odpuščal od tebe tiste, kteri se pregovarjajo slavo tvoje, in ti se nič več ne pomagaš na svetem gori svojem.
Zeph.3.12   in ostanem v tebi ljudstvo krotko in ponižljivo, in stanejo v imenu gospodovem.
Zeph.3.13   ostal izrael ne bo storil krivičnosti, in ne govoré ničesar, in v njih ustih se ne bode našla jezika krivičnega; kajti sami se bodo pažali in počivali, in nihče jih ne bode.
Zeph.3.14   raduj se, kćeri sijonsko! kliči, kćeri jeruzalemska, veseli se in veseli se z vso srcem, kćeri jeruzalemska!
Zeph.3.15   razodel je gospod krivičnost tvojo, izpeljal te je iz roke tvojih; kralj izraelski gospod je sredi tebe; ne boš več videl hudega.
Zeph.3.16   v tem dan bode rekel jeruzalemu: ne boj se, sijon, naj se ne osramoté roke tvoje.
Zeph.3.17   gospod, bog tvoj, v tebi je moč, on bode ti zveličal; veselil se bode nad teboj, veselí se v ljubezni svoji, in veselil se bode nad teboj v žalosti.
Zeph.3.18   zgrabim sovražnike; gorje, kdo bi na njem ponesel sramotu.
Zeph.3.19   glej, v to čas bodem izpolnjal zoper tebe v tem času, govori gospod, in pomočnika bodem spasil, in tistih, kteri so izgnani, priberem, in postavim jih v hvalu in imenu po vsej zemlji.
Zeph.3.20   in zasramite se v tem čas, ko vam bom napravil dobro, in v to čas, ko vas bom pripeljal, ker vam bom dal slavo in hvala v vseh naročih zemlje, ko bom odvračal izgnanstvo vaše pred vašimi očima, govori gospod.
Hag.1.1     v drugi leto kraljestva darija, v šestem mesem mesem, prvi dan meseca, stalo je slovo gospodne po aggeji proroku zerubabelu zerubabelu, sinu šealtielovemu, in jezusu, sinu josadakovu, vélikemu duhovnu, govoreč:
Hag.1.2     tako govori gospod vsemogočni, govoreč: ta ljudstvo pravi: ne pride čas, da bode zgrabil dom gospoden.
Hag.1.3     in stalo se je beseda gospodovo po anji proroku, govoreč:
Hag.1.4     ali vam je čas, da boste v hiših hiših hiših prebivališče, ko se je pa ta dom ostal?
Hag.1.5     in sedaj tako govori gospod nad vojskama: pazite srcem svojim na putove svoje.
Hag.1.6     posejete mnogo, in ponesate malo; jedli ste, in niste se nasitili; pili ste, in ne boste se nasitili; oblečete se, ali ne boste se pasti; in kdor za plačilo zbiraje, zgrabi v globočino.
Hag.1.7     tako govori gospod nad vojskama: položite srce svoje na putove svoje.
Hag.1.8     vstanite na goro, in pripeljajte drevo, in zgradite dom; in blagovoljujem se v njem, in oslavi se, govori gospod.
Hag.1.9     pogledaste za mnogo, in glej, malo je; in ko ste pripeljali v dom, razlišal sem ga. za to? govori gospod nad vojskama. za to, da je dom moj v puščavi, a vi boste vsadili vsak v dom svoj.
Hag.1.10    za to se bo napolnil nebesa od rosa, in zemlja je položil rodove svoje.
Hag.1.11    in naredil sem meč na zemljo, in na gore, in na žito, in na vino, in na olivo, in na vse, kar iznosi zemlja, in na ljudî in na skot in na vse trudo rok svojih.
Hag.1.12    in slišal je zerubabel, sin salatielov, in jošua, sin josadakov, véliki duhovnik, in vsi ostali ljudstvo glas gospoda, boga svojega, in besedo proroka hageja, kakor je poslal ga gospod, bog njih, in ljudstvo se je bali pred gospodom.
Hag.1.13    in jegaj, angelj gospodov, reče ljudstvu: jaz sem z vami, govori gospod.
Hag.1.14    in zbudil je gospod duh zerubabela, sina šealtielovega, in duha jezusa, sina josadakovega, vélikega duhovna, in duh vseh ostal ljudstva, in vnidejo in napravijo delo v hiši gospoda savaofa, boga svojega,
Hag.1.15    v dvadeset in četvrti dan šestega mjeseca, na drugega leto kraljestva darija.
Hag.2.1     v sedmi mesem mesem, dvajega in prvi dan mesečega, reče gospod chrez preroka hagaja, govoreč:
Hag.2.2     reci torej zerubabelu, sinu šealtielovemu, in jezusu, sinu josadakovu, vélikemu duhovnu, in ostali ljudstvu, govoreč:
Hag.2.3     kdo je med vami, kteri je videl tega hišo v prvi slavi svojej, in kako ste ga sedaj gledali? nič nič ne je v vaših očích?
Hag.2.4     zdrani se torej, zerubabelj, govori gospod, in zdrani se, jezus, sin josadakov, véliki duhovnik! in zmitsni se vsi ljudstvo zemlje, govori gospod, in delajte, ker jaz sem z vami, govori gospod nad vojskama.
Hag.2.5     in duh moj je storil sredi vas; ne bojte se!
Hag.2.6     kajti tako govori gospod nad vojskama: še enkrat, a jaz bodem potresal nebesa in zemljo, in morje in suč.
Hag.2.7     in čakal bodem vsi narodi, in pridejo najbolji od vseh narodov, in napolnil bom to dom slavo, govori gospod nad vojskama.
Hag.2.8     za nas je srebro, a moje je zlato, govori gospod nad vojskama.
Hag.2.9     večno slava tega doma bode več od prvago, govori gospod nad vojskama; in na tem mestu bodem dal mir, govori gospod nad vojskama.
Hag.2.10    dvajega in dvačega dan devetega, ko je bilo drugi dan darija, stalo se je beseda gospoda k proroku hageju, govoreč:
Hag.2.11    tako govori gospod nad vojskama: popita svećenike postavo, govoreč:
Hag.2.12    če vzeme človek sveto meso v konci obleke svoje, in dotakne končilo obleke njegove kruha, ali kopljenje, ali vina, ali ulja, ali kakošno jedeno, da se bo posvetilo? in odgovarjali so svećenički, in rekó: ne.
Hag.2.13    in reče aggaj: če se dotakne nečisto v duši, od vsega tega, ali bi se oskvrnila? véliki duhovni odgovoré in rekó: nečist je.
Hag.2.14    tedaj odgovorí hagai, in reče: tako je ta ljudstvo, in to je ta ljudstvo pred menoj, govori gospod; tako so tudi vse dela njih roke; in kakor so tam prinosili, nečisto.
Hag.2.15    in sedaj, položite se v srce svoje od tega dné in več, dokler ne bi položil kamen na kamen v svetišči gospodovem.
Hag.2.16    kedaj ste bili, ko so se prišli do dvadeset mečev, ko je bilo deset; in ko je prišlo do lačnika, da bi pocherčati petdeset mečev, in bilo je dvadeset.
Hag.2.17    udaril sem vas v meči, in v veter, in v grad po vsem delom ročnih svojih; pa niste se obratili k meni, govori gospod.
Hag.2.18    poslušajte pa srce svoje, od tega dné in dalje, od četrnaestega, devetega dan devetega, od dné, ko je zaklal tempelj gospodov; polozhite se v srci svojem.
Hag.2.19    je li še sadú v lahu? ali je še vinograd, in smokva, in granato, in olivo, ne dajo sad; od današnega dana bodem blagoslovil.
Hag.2.20    in stalo se je beseda gospodovo drugi raz k hagajemu, dvajega in dvajega dan, govoreč:
Hag.2.21    reci zerubabelu, sinu šealtielovemu, in reci: jaz bom potresal nebesa in zemljo;
Hag.2.22    in prevrnil bom prestol kraljev, in opustošil bodem moč kraljev poganov; in prevrnil bodem kolesnice in konci; in konci in vsadnici njih bodo poginili, vsak od mača na brata svojega.
Hag.2.23    v onaj dan, govori gospod nad vojskama, vzem te, zerubabel, sin salatielov, hlapca moj, govori gospod, in postavim te kakor pečat, ker te sem izvolil, govori gospod nad vojskama.
Zech.1.1    v osmih mesem leto, druge godine darija, stalo se je beseda gospodovo k zahariji, sinu berekjina, sina iddo preroka, govoreč:
Zech.1.2    gospod je velik gnjev na očetove svoje.
Zech.1.3    in reci jim: tako govori gospod nad vojskama: obratite se k meni, da se obrnem k vam, govori gospod nad vojskama.
Zech.1.4    ne bodite kakor očetje vaši, k katerim so se poklicali prvi preroki, govoreč: tako govori gospod nad vojskama: odvratite se od hudobnih puta svojih in od hudobnih dela vaših; ali niso poslušali in niso poslušali, govori gospod.
Zech.1.5    očetje vaši, kje so? in prerokovi, da živijo vekomaj?
Zech.1.6    ali besede moje in postave moje, ktere sem zapovedal hlapcem svojim prorokom, ali so nič prejeli vašim očetom? in oni odgovoré, in rekó: kakor je gospod nad vojskama naložil, da bi storilo po svojim putovima in po delih naših, tako je storil s vami.
Zech.1.7    čega in dvajega in dvajega dan jedenastega, to je mjesec sabat, druge godine darija, stalo je beseda gospodova zaharija, sina berekjina, sina iddo preroka, govoreč:
Zech.1.8    videl sem noč, in glej, človek je jedel na vežej konji, kteri je storil mezhdu mirtami, kteri so v dolini, in za njim konji rodi, in rosti, in beli.
Zech.1.9    in rekel sem: kaj so ti, gospod? in angelj, kteri je govoril z menoj, reče mi: jaz ti bodem pokazal, kaj so to?
Zech.1.10   in mož, kteri je storil mezhdu mirjami, odgovorí in reče: to so, ktere je poslal gospod, da bi prošli zemljo.
Zech.1.11   in odgovoré angelu gospodovu, kteri je storil mezhdu mirjami, in rekó: prešli smo zemljo, in glej, vsa zemlja je prebivala in spokojno.
Zech.1.12   in angelj gospodov odgovorí in reče: gospod vsemogočni, doklej ne boš usmiljen nad jeruzalemom in nad gradovima judovskim, katere si prepeval sedaj sedemdeset let?
Zech.1.13   in gospod odgovorí angelu, kteri je govoril v meni, dobré besede, besedne besede.
Zech.1.14   in angelj, kteri je govoril z menoj, mi reče: kliči, govoreč: tako govori gospod nad vojskama: zelal sem gorljiv za jeruzalem in za sijon.
Zech.1.15   in veliko gnjevu sovražim zoper ljudstva, ktere so se zapretili; ker ko sem se malo razsrdil, oni so postali na hudo.
Zech.1.16   zato tako govori gospod: obrnem se k jeruzalemu v usmiljenji, in dom moj se bo zgrabil v njej, govori gospod nad vojskama, in mjerilo se bo v jeruzalemu meč.
Zech.1.17   zopet govori, in reče mi angelj, kteri je govoril z menoj: kliči, govoreč: tako govori gospod nad vojskama: dopolnijo se več hiše svoje; in gospod se bode več pomiloval sijon, in izberil bode še jeruzalem.
Zech.1.18   in vzdignil sem oči svoje, in videl sem, in glej: četiri rogov.
Zech.1.19   in rekel sem angelu, kteri so govoril z menoj: kaj so to? in on mi reče: to so rogi, kteri so razprli judje in izraela in jeruzalem.
Zech.1.20   in pokaže mi gospod chetyre ročnika.
Zech.1.21   in rekel sem: kaj pridejo ti, da storé? a on odgovorí in reče: to so rogi, ktere so razpalili judje, da nihče njih ne bo povzdignil glave; in ti so prišli, da bi jih razdražili, da bi jih povrnili rogi narodov, kateri so vzeli rog zoper zemljo judejo, da ga razpr.
Zech.2.1    in povzdignil sem oči svoje, in videl sem, in glej, človek, in v roku mu je meč meč.
Zech.2.2    in rekel sem mu: kje boš ti šel? in on mi reče: izmeriti jeruzalem, da vidi, kako je širina njegova, in koliko je dolgota.
Zech.2.3    in glej, angelj, kteri je govoril z menoj, šel je, in drugi angelj izide pred njim.
Zech.2.4    in reče mu: pobegni, in govori temu mladeničemu, govoreč: jeruzalem se bo več prebivala, za voljo mnoge ljudî in skotov, kteri so v njem.
Zech.2.5    in jaz, gospod, bodem za njo ognjem ognjem, in v slavo bodem bil sredi njega.
Zech.2.6    o, kaj, bežite iz deželi severja, govori gospod, ker sem vas izpeljal po čeljah nebeških vetrov, govori gospod.
Zech.2.7    o sijon, reši se, ti, ki prebivaš z hlapcem babilonskega.
Zech.2.8    in rekel mu je gospod, bog jakobov: za slavo me je poslal k narodima, kteri so vas zgrabili; kajti kdor se dotakne vas, dotakne se obleke oka njegovega.
Zech.2.9    in rekel bodem: glej, jaz jim bodem vzel roko svojo, in bodo razgrabljeni za njih služabnike; in spoznate, da me je gospod nad vojskama poslal.
Zech.2.10   raduj se in veseli se, kćeri sijonske, ker glej, jaz pridem, in prebival bodem sredi tebe, govori gospod.
Zech.2.11   in zgrabijo se narodi veliko na gospoda v tem dan, in stanejo mu za ljudstvo; in jaz bodem prebival sredi tebe; in spoznaš, da me je gospod nad vojskama poslal k tebi.
Zech.2.12   in naredil bode gospod judje, da se zavrhne v svetem zemljo, in zopet bo izberil jeruzalem.
Zech.2.13   zaklej se, vse meso, pred obličjem gospodovem, ker je vstal iz svetiščega svetosti svoje.
Zech.3.1    in pokazal mi je jošua, vélikega duhovnika, da stoji pred angelom gospodovim, in satan stoječ po desnici njegovem, da bi se zoper njega.
Zech.3.2    in reče gospod satanu: gospod naj te zapretí, satan, in zapretí te gospod, kateri je izbral jeruzalem. je li ta nič kakor od ognja izročena iz ognja?
Zech.3.3    jezus je pa oblečen oblečen oblečen, in storil je pred angeljem.
Zech.3.4    in odgovorí in reče njim, kteri so stajali pred njim, govoreč: odvezte od njega škrenih oblačila. in reče mu: glej, odpeljal sem te krivice tvoje, in oblečim ga v obleke obleke.
Zech.3.5    in reče: položite čistega kidar na glavo njegovo. in položili so čistega kidar na glavo njegovo, in oblečejo ga v oblačilo. in angelj gospodov je storil.
Zech.3.6    in angelj gospodov pričal jezusu, govoreč:
Zech.3.7    tako govori gospod nad vojskama: če hodeš po mojim putih, in če hočeš naredbe moje, bodeš tudi ti sodil dom moj, in zahranil si dvor moj, in dal ti bodem postavljeno sredi tega, kteri stojo tu.
Zech.3.8    poslušaj pa, jošua, véliki duhovnik, ti in prijatelji tvoji, kteri so sedeli pred obličjem tvojim, ker so možjé čudežani; kajti glej, jaz bodem pripeljal hlapca svojega izročilo.
Zech.3.9    kajti glej, kamen, ktero sem postavil pred jezusovim, na enem kamen sem sedem oči; glej, jaz bom zaklal grob, govori gospod nad vojskama, in izpolnjujem krivičnost té zemlje v enem dan.
Zech.3.10   v tem dan, govori gospod nad vojskama, pokličate eden drugega pod vinograd in pod smokovnico.
Zech.4.1    in oznanjeval se je angelj, kteri je govoril z menoj, in zbudil me je, kakor da se vstane človek iz sna njegovega.
Zech.4.2    in reče mi: kaj vidiš? a jaz sem rekel: videl sem, in glej, svetilnik vse od zlata, in svetilnik na njem, in svetilnik na njem, in sedem svetilnika za svetilnika, kteri so na njem.
Zech.4.3    in dva oliva na njej, eden po desno kraja, a drugega po levo.
Zech.4.4    in rekel sem angelu, kteri so govoril z menoj, govoreč: kaj so to, gospod moj?
Zech.4.5    in angelj, kteri je govoril z menoj, odgovorí in mi reče: ne véš li, kaj so to? a jaz sem rekel: nič, gospod!
Zech.4.6    in odgovorí in mi reče: ta je beseda gospoda k zerubabelu, govoreč: ne v moči, ne v moči, nego v duhu svojem, govori gospod nad vojskama.
Zech.4.7    kdo si ti, goro velika? pred zerubabelom ti bodeš napravljeno? " in izpeljal je kamen posečnega: milost, milost mu!
Zech.4.8    in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Zech.4.9    sinovi zerubabelovi so postavili to dom, in njegove roke so ga dokončali; in spoznaš, da me je gospod vsemogočni poslal k tebi.
Zech.4.10   ker kdo zaničuje dan malega; in radovali se bodo, in gledajo, da vidijo kašilo v ruci zerubabelov; to so oči gospodove, kteri gledajo po vsej zemlji.
Zech.4.11   in odgovoril sem, in reče mu: kaj so te dve masline desno svetilnika in na levo?
Zech.4.12   in vprašal sem se vsak raz, in rekel mu sem: kaj so dvjé olive, ktere so po dvama zlatnih čakah, kteri so izlivali zlato?
Zech.4.13   in reče mi: ne véš, kaj so to? a jaz sem rekel: nič, gospod!
Zech.4.14   in reče: to so dva pomazanja, kteri stojo pred gospodarjem vseh zemlje.
Zech.5.1    in obratil sem se, in pogledal sem oči svoje, in videl sem, in glej, lep leteč.
Zech.5.2    in reče mi: kaj vidiš? in jaz sem rekel: vidim skrivač skrivač, dolgota je dvadeset lakata in širok deset lakata.
Zech.5.3    in reče mi: to je prokletstvo, ktera je izhodila po vso zemlji; kajti vsak krad, kteri bo kradno, odločeno se bo izpolnjevala od tega kraja do smrti.
Zech.5.4    izpeljal ga bom, govori gospod nad vojskama, in vnide v dom krad in v hišo tega, kteri se imenuje lažno v imenu mojem, in prebiva v mestu svojem, in pogubi ga, in drvo njegovo in kamenje njegovo.
Zech.5.5    in angelj, kteri je govoril z menoj, izide, in reče mi: vzemi oči svoje, in glej, kaj je to, kar izhaja.
Zech.5.6    in rekel sem: kaj je to? a on reče: to je meč, ktero izide. in reče: to je njih krivica po vsej zemlji.
Zech.5.7    in glej, prišlo je talent olovo, in glej, jedna žena sedí sredi efe.
Zech.5.8    in reče: to je krivičnost. in vrže je sredi efe, in vrgel je vrlo olovo v usta njeno.
Zech.5.9    in vzdignih oči svoje, in videl sem, in glej, dva žene izhaja, in veter je v krilih svojih, in imajo krila kakor krila, in vzdignili so meč sredi zemlje in neba.
Zech.5.10   in rekel sem angelu, kteri so govoril z menoj: kje so nosili meč?
Zech.5.11   in reče mi: da mu se bode zgradil hišo v zemlji babilonskej; in ko je pripravil, položí ga tam na priprave.
Zech.6.1    in obratil sem se, in pogledal sem oči svoje, in videl sem, in glej, četiri kolesnice izhaja iz sredi dvega gor; a gore so bili medi medi.
Zech.6.2    v prvem kolesnici so konje rodi, in v drugim kolesnici konji slabni,
Zech.6.3    a v tretji kolesnici konji beli, in v četveri kolesnici konji razlichni.
Zech.6.4    in odgovoril sem, in rekel sem angelu, kteri govori z menoj: kaj so to, gospod?
Zech.6.5    in angelj odgovorí in mi reče: to so četiri vetra nebeške, kteri so izšli, da stanejo pred gospodarjem vseh zemlje.
Zech.6.6    v katerem so konji vsa konci, hodili so po deželi severu, in belci izidejo za njimi, in različni izidejo na zemljo jug.
Zech.6.7    in padnici izšli so, in gledali so, da bi hodili po deželi. in reče: pojdite, obidite zemljo! in obhodili so se zemljo.
Zech.6.8    in klical mi je, in reče mi: glej, ti, kteri so izšli k severu deželi, ohranijo jeze moje v deželi severu.
Zech.6.9    in dođe mi beseda gospodovo, govoreč:
Zech.6.10   vzemi iz plena, od poglavarja, od tobia, od tobia in od jedaja, in pojdi ti v to dan v dom jošijo, sina sofonijega, ktera so prišli iz babilona.
Zech.6.11   vzemi srebro in zlato, in delaj vence, in položi ga na glavo jezusovo, sina josadakovega, vélikega duhovna.
Zech.6.12   in reci mu: tako govori gospod nad vojskama: glej, človek, ktera se imenuje: glej, človek, ktera se imenuje, in snide pod njim, in izgradi dom gospodov.
Zech.6.13   on bode postavil čast gospodovo; in on bode zgrabil, in posadil se bo na prestolu svojem, in bode kralj na prestolu svojem; in sovet mira bode sredi njih oboje.
Zech.6.14   a vence naj bode za helem, in za tobia, in za jedaja, in za milost sina sofanja, in za več v hiši gospodovem.
Zech.6.15   in daleč, kteri so daleč, pridejo in bodejo gradili v hiši gospodovem, in spoznate, da me je gospod vsemogočni poslal k vam. a to bode, če boste poslušali glas gospoda, boga svojega.
Zech.7.1    in zgodí se v četvrtom leto kraljestva darija, zgodí se beseda gospodovo k zahariji, četvrti dan devetega, kar je kisleu.
Zech.7.2    ko je poslal v betel saresera in regem-meleka in njih ljudém, da bi molili gospoda,
Zech.7.3    in rekel so svećeničkim, kteri so bili v hiši gospoda nad vojskama, in za preroke, govoreč: hodim li sedaj v peti mesem, da bi se držali, kakor sem storil več let?
Zech.7.4    in dođe mi beseda gospoda vojska, govoreč:
Zech.7.5    reci vsemu ljudstvu zemlje in svećeničkim, govoreč: ko ste postili in plačali v peti in sedmi dnevih, in sedaj seddeset let, jeli ste vi postili za mene?
Zech.7.6    in če jeste in pijete, niste li vi jedli in pili?
Zech.7.7    ali ne so li te besede, ktere je govoril gospod po prerokih prerokih prerokih, ko je bil jeruzalem, ko je prebivala in prebivala, in njih mesta okolo, in prebivališče in šefela prebivala?
Zech.7.8    in stalo se je beseda gospodovo k zacharji, govoreč:
Zech.7.9    tako govori gospod nad vojskama: sodite pravično sodbo, in delajte milost in usmiljenje vsak k bratu svojemu.
Zech.7.10   vdova in sirote, prishelca in siromača ne preklinjajte; in krivičnega ne sodite zoper brata svojega v srci svojem.
Zech.7.11   ali niso poslušali, da bi se poslušali, in odločili so se, in ušila so svoje ušesa, da ne poslušajo.
Zech.7.12   in srce svoje so postavili sramoto, da ne poslušajo postave, in besede, ktere je poslal gospod nad vojskama po duhu svojem, po prerokih prerokih prerokih; in izgodilo se je veliko jeze od gospoda nad vojskama.
Zech.7.13   in kakor je govoril, in niso poslušali, tako so kličali, in nisem slišal, govori gospod nad vojskama.
Zech.7.14   in izganjal jih sem po vseh narodih, katerih niso spoznali, in zemlja za njim je razpustošena, da nikoli, kteri je šel in hodil, delali so zemljo izvoljeno v zapustjenje.
Zech.8.1    in stalo se je beseda gospoda nad vojskama, govoreč:
Zech.8.2    tako govori gospod nad vojskama: revnoval sem za sijonu zelno žalostno, in z velikim žalostnim žalostijo ga.
Zech.8.3    tako govori gospod: " vrnil bom se na sijonu, in prebival bom sredi jeruzalema; in jeruzalem se imenuje grad resnično, in gora gospoda nad vojskama goro svetim.
Zech.8.4    ovako govori gospod nad vojskama: še bodo sedeli starešine in starešine na ulicama jeruzalemskim, vsak z štitom svojem v ruci, za mnogo dnî.
Zech.8.5    in ulice mesta naj se napolnijo mladih in otročenih, kteri se ročajo po ulicah.
Zech.8.6    tako govori gospod nad vojskama: če bi to bilo nedužno v očevih ostala tega ljudstva v tistih dnéh, ne bo li tudi to nedužno pred menoj? - govori gospod nad vojskama.
Zech.8.7    tako govori gospod nad vojskama: glej, jaz zveličam ljudstvo moje iz zemlje izhoda in iz zemlje zahoda.
Zech.8.8    in pripeljal jih bom, in prebivali bodo sredi jeruzalema; in oni bodo meni za ljudstvo, in jaz jim bodem za boga v resnici in v pravici.
Zech.8.9    tako govori gospod nad vojskama: ukrepijte se roke vaše, kateri v tistih dnéh slišali te besede iz ust prerokov, v dan, v kterem je bil postavljen dom gospoda nad vojskama, da je tempelj.
Zech.8.10   kajti pred teh dnî ni bilo plačilo za človeka, in plačilo za skot ni bilo; in temu, kteri je izšel in šel, ne bi imel mira od stiske; in pošljal sem ljudî vsakega zoper bližnjega.
Zech.8.11   ali sedaj ne bodem storil kakor v prvih dnevih ostalih naroda tega, govori gospod nad vojskama.
Zech.8.12   ali mir bode dajal; vinograd bo dajal sad svoj, in zemlja bode dajal rodove svoje, in nebesa bode dajal rosu svoje, in dal bom ostal tisto ljudstvu vse to.
Zech.8.13   in zgodí se, kakor ste bili prokleti v narodih, dom judov in dom izraelov, tako vam bom rešil, in boste se blagoslovljeni. ne bojte se, in krepčajte se v rokih svojih.
Zech.8.14   kajti tako govori gospod nad vojskama: kakor sem prosil, da vas ozlobi, ko so me razdražili očetje vaši, govori gospod nad vojskama, in nisem se pokazal.
Zech.8.15   tako sem v tem dnevih stanovil dobro storiti jeruzalemu in domu judovemu; ne bojte se!
Zech.8.16   to so, kar boste storili: govorite resnico eden drugemu, in sodite pravično sodbo v vratih vaših.
Zech.8.17   ne mislite v srcu svojem vsak hudo zoper bližnjega svojega, in ne ljubite lažno kletva; kajti vse to sem sovražil, govori gospod.
Zech.8.18   in dođe mi beseda gospoda nad vojskama, govoreč:
Zech.8.19   ovako govori gospod nad vojskama: posto četvrta in postu petega in posto sedmi in posto deseti bodo postali domu judovemu v veselje in veseli, in za blaginje blaginje; ali ljubite resnico in mir.
Zech.8.20   tako govori gospod nad vojskama: še bodo prišli narodi in prebivališče mnogih mesta.
Zech.8.21   in prebivali bodo prebivali v enem mestu prebivališče, govoreč: pojdemo, da se molimo pred obličjem gospoda, in vzyčati gospoda nad vsemogočim.
Zech.8.22   in pridejo mnogo ljudstva in mnoge narodi, da iščejo gospoda vsemogočni v jeruzalemu, in moliti obličje gospodovo.
Zech.8.23   tako govori gospod nad vojskama: v tistih dnevih, ko bodo prišli deset moža iz vseh jezih jezika, in zgrabijo, da bode z vami, ker smo slišali, da je z vami bog.
Zech.9.1    beseda besede gospodovo v deželi sadraka, in damask je oblačilo njegovo; ker gospod gleda ljudî in vse plemena izraelovo.
Zech.9.2    in hamat v oblastih njenih, tir in sidon, ker so bili več misli.
Zech.9.3    in tir je postavil sebi ukrepljenje, in napravil je srebro kakor prah, in zlato kakor kal po poti.
Zech.9.4    glej, gospod ga bode zgrabil in udaril v morje moč svoj, in ta se bo ogledel v ognjem.
Zech.9.5    ko se vidi askelon in se bode se uplašil, in gaza, in osramotil se bode več, in ekron, ker se bode zasramila, in pogubljen se bode kralj iz gaze, in aškelon se ne bo prebivala.
Zech.9.6    in sovražniki prebivajo v azonu, in razorim gordost filistejčev.
Zech.9.7    in iztegnem krvi iz ust njegovih, in grozote njegove iz njih zubi; in ta bode ostal za boga našega, in bode kakor poglavarj v judeji, in ekron bode kakor jebusej.
Zech.9.8    in postavit bodem prebivališče zoper hišo mojo, zoper tiste, kteri bodejo prešli in hodili; in ne bo več prišlo moč na njih; kajti sedaj sem videlo s očmi svojimi.
Zech.9.9    raduj se, kćeri sijonske, kličaj, kćeri jeruzalemska! glej, kralj tvoj dolazi k tebi, pravičen in sovražnik; on je krotko, in sedel je na magarju in magarčemu magarju.
Zech.9.10   in iztrebil bodem kolesnice iz efrajimova, in konja iz jeruzalema; in iz jeruzalema bode iztrebljen luk vojsko in veliko, in mir od poganov; in oblačilo bode od morja do morja, in od reke do kraja zemlje.
Zech.9.11   a tudi ti v krvi zaveze tvoje pustim zaveze tvoje iz studenca, v katerem nima vode.
Zech.9.12   vratite se v kreposti, veči v shajališči; in v prvi dan, da ti odplačim dvojno.
Zech.9.13   ker naredil sem sebe juda kakor luč, napolnil sem efrajimovo; in postavil bom otroke tvoje, sijonje, zoper otroke, javanje, in postavil te bodem kakor meč močnega.
Zech.9.14   in gospod gospod bode nad njimi, in kakor bliznik izide strela njegovo, in gospod gospod bode rogoval v trube, in hodit bode v grožnji grobe.
Zech.9.15   gospod nad vojskama bode obličil njih, in poživali jih bodo, in opečati jih iz prave kamenja; in pijali bodo, kakor vino, in napolnijo kakor popelje oltar.
Zech.9.16   in zveličal jih bode gospod, bog njih, v tem dan kakor ovce ljudstva svojega; ker kamenje svetega so povalili na zemlji njegovem.
Zech.9.17   ker kaj je dobro njegovo, in kako je dobro njegovo? obilnost mladih, in vino mladeničev device.
Zech.10.1   prosite od gospoda dozhd čas, v času žalostnika; gospod je napravil javljenje, in dajal jim je obilno deželo, po vsakem travu na polji.
Zech.10.2   ker sovražniki govoré nedolžno, in vračniki gledajo laž, in preroke lažne govoré, opominjajo se krivično; za to so prošli kakor ovce, prestrašeni so, ker ne ima ovce.
Zech.10.3   na pastih se je razsrdil jezo moja, in za ovce bodem posedil; ker gospod, bog nad vojskama, visita ovce svoje, dom judov, in postavil jih bode kakor slavo konje svoje v sramotu.
Zech.10.4   od njega bode postavljen, od njega je postavljen, od njega luka v žalosti; od njega bodejo izhajali vsadnica.
Zech.10.5   in stanejo kakor moči, kteri popirajo luč na ulici v boj, in sramoté se, ker gospod je z njimi; in posramljeni bodo konci konja.
Zech.10.6   in krepčal bom dom judov, in dom jožefov rešim, in odpeljal jih bodem, ker sem jih ljubil; in stanejo, kakor sem jih ne povrnil; ker jaz sem gospod, bog njih, in uslišal jih bom.
Zech.10.7   in efrajim bodo kakor moči, in veselilo se bode srce njih kakor od vina; in otroci njihovi bodo videli, in veselili se bodo, in radujejo se srce njih v gospodu.
Zech.10.8   spoznat jim bodem, in pripeljal jih bodem, ker jih bom rešil, in množili se bodo, kakor so veliko.
Zech.10.9   in zasejem jih v ljudstvom; in v daleč se bodo spomenili me, in izpolnjevali se bodo otroci svoje, in vrnili se bodo.
Zech.10.10  in izpeljal jih bom iz zemlje egipetske, in iz asirije jih bodem pripeljal; in v gilead in v livan jih bom vpeljal, in nič od njih ne bo ostal.
Zech.10.11  in prešlo bodejo na morji sramoto, in udarili bodo morje morske, in razsušilo se bodo vsi globočine reke, in povzdignena se bo gordost asirijskega, in kup egiptovega se bode prevrnil.
Zech.10.12  in osramotim jih v gospodu, in v imenu njegovem se bodo pogodili, govori gospod.
Zech.11.1   otvori, libano, vrata tvoja, da se požre oganj cedrove tvoje.
Zech.11.2   hukajte, kiparis, ker je padl cedr, kajti velike so opustošeni; pogubite, duste vasančine, ker se je razodel največ meda.
Zech.11.3   glas pastih pastirih pastira, ker je opustošena veličastnost njihovo; glas kričev lav, ker je opustošena kraja jordanske.
Zech.11.4   tako govori gospod bog moj: pazi ovce zakoljenja.
Zech.11.5   tiste, kteri so kupili, pogubili so jih, in kteri so jih prodajali, govorili so: blagoslovljen gospod, ker sem bil oslabljen, in pastiri njih ničesar ne čakajo.
Zech.11.6   za to ne poshchadim se več na stanovnike zemlje, govori gospod, in glej, jaz bodem predal ljudém vsakega v roke bližnjega njegovega, in v roko kralja njegovega; in spustili bodo zemljo, in nič ne bom rešil iz njih roke.
Zech.11.7   in pasti sem ovce zakoljenja, za težki ovce; in vzel sem sebi dva šibe; enega sem poklical dobrotu, a drugega naredih uže, in pasti sem ovce.
Zech.11.8   in pogubil sem tri pastiri v enem mesem; ker sovražilo se je moja duša s njimi, in njih duše se je tudi odvrnil od mene.
Zech.11.9   in jaz sem rekel: ne bodem vas pasti; kdor umira, naj umira, in to, kar je zapušeno, naj se pogubi; in resač naj jedi vsak meso bližnjega.
Zech.11.10  in vzel sem svoj štap dobro, in odvrnil ga bodem, da uničim zavezo, katero sem sklenil z vsemi narodi.
Zech.11.11  in razodel se je v tem dan; in spoznajo se hiše ovce, kteri so se držali, da je to besedo gospodovo.
Zech.11.12  in rekel sem jim: če vam je dobro, dajte mi plačilo; ali če ne, oddajte mi! in postavili so mi plačilo trideset srebrnih srebrnih.
Zech.11.13  in reče mi gospod: vrni se v vrnjače, česar je izkušen, koliko so izkušeni za njih. in vzel sem trideset srebrnih srebrnih in vržam jih v tempelj gospodovo.
Zech.11.14  in odvrnil sem drugega toliko štap, da razorem posjed mezhdu judom in izraelom.
Zech.11.15  in gospod mi reče: vzemi si še čisto pastira hlapca.
Zech.11.16  ker glej, jaz bom postavljal pastir na zemlji, kteri se ne bo izpolnil, in ne bode iščel razpuščenega, ne bo ozdravil razdravljenega, ali ne bode pripravljeno, nego bode jesti meso izbranih, in njih kopljenje povrne.
Zech.11.17  gorjé pastir, kateri zapustí ovce! meč na roko njegovo in na desno oko njegovo; brak njegov bode izsušen, in desno oko njegovo bode izgubljen.
Zech.12.1   prorochestvo, besedo gospodovo nad izraelom, govori gospod, ki razprostra nebesa, in položil je zemljo, in je stvoril duha človeka v njem:
Zech.12.2   glej, jaz bom postavil jeruzalema kakor opravljeno popravljeno vsem ljudstvu, kteri so okolo vekomaj; tudi v judeji bode, da se obleče v jeruzalemu.
Zech.12.3   in zgodí se v tem dan, da bom postavil jeruzalema kamenjem popirajočim vsem narodima: vsi, kteri so ga popirajoč, povrnejo se; in soberjo se proti njo vsi narodi zemlje.
Zech.12.4   v onaj dan, govori gospod, bodem udaril vsakega konja v sramotu, in vsadnika njegovega v nerazumnosti; a na dom judov otvorim oči svoje, in vse konje ljudstva bodem udaril slepcem.
Zech.12.5   in judovski poglavarji bodo rekel v srcih svojih: prebivališče jeruzalemske se bodo našli v gospodu zastępów, bogu svojemu.
Zech.12.6   v ta dan bom postavil vojnikov judov kakor ognič ognjenega v drevih, in kakor luč ognjenega v steblih, in požró po desno in po levo vsi narodi okrog; in jeruzalem se bo več prebivala v mestu svojem.
Zech.12.7   in gospod bode vekomaj zveličal prebivališče judovega, da se ne more veličastvo doma davidova in povzdignost prebivališčih jeruzalemskega nad judom.
Zech.12.8   v tisti dan bode gospod zashchita prebivališče jeruzalemskih, in slabo v njih dan bode v tem dan kakor david, in dom davidov kakor bog, kakor angelj gospodov pred njimi.
Zech.12.9   in v tem dan bodem hotel pogubiti vsi narodi, kteri bodo prišli zoper jeruzalema.
Zech.12.10  in izlijem na dom davidov in na prebivališče jeruzalema duha milosti in usmiljenja; in pogledajo na me, kogar so se naredili, in plačejo nad njim kakor za ljubljeno, in žalostno se bodo plačali kakor za prvorca.
Zech.12.11  v tem dan se bode velik plač v jeruzalemu, kakor plač za hadadrimom v dolini megiddonskega.
Zech.12.12  in bode zemlja, po vseh rodovih rodnih rodú, in žene njih za sebe; rod doma davidova osobno, in žene njih osobno; rod domu natana osobno, in žene njih osobno;
Zech.12.13  rod doma levijevo osobno, in žene njih osobno; rod šimejev osobno, in žene njih osobno.
Zech.12.14  vsi ostali rodovi jé za seboj, in žene njih za seboj.
Zech.13.1   v teh dnevih bode razločeno mesto za hišo davidovo.
Zech.13.2   in v tem dan, govori gospod nad vojskama, iztrebim imena maličnih iz zemlje, in ne bode jih več spominjal; in prerokov in duha nečistega bom izgnal iz zemlje.
Zech.13.3   in če se kdo vstane več, reče mu: oče njegov in mati njegova, kteri so ga rodili, rekó mu: ne boš žival, ker si govoril lažno v imenu gospodovem; in potečejo ga oče njegov in mati njegova, kteri so ga rodili, ko bo prerokoval.
Zech.13.4   in zgodí se v tem dan, da se zasramijo preroki, vsak od viđenja svojega, ko bode prerokoval; in oblečejo se v puščo oblačilo, za to, da so premenili.
Zech.13.5   in rekel bode: nisem prerok, jaz sem delač zemlje, ker me je človek rodil od mladosti svoje.
Zech.13.6   in rekó mu: kaj so te širi na roke tvoji? in on odgovorí: " udarili sem se v hiši ljubljenim.
Zech.13.7   meč, zbudi se na pastira mojega, in proti moža, kteri je bliznik moj, govori gospod nad vojskama. udarite pastira, in razprujejo se ovce; in jaz bodem naklepil roko svojo na pastih.
Zech.13.8   in v vsej zemlji, govori gospod, dva kraja iztrebijo in izgine, a trećina ostane v njem.
Zech.13.9   in tretje dan bom prepeljal v ognji, in razložim jih, kakor se prepira srebro, in izkušal jih bodem, kakor se izkušuje zlato; on imenuje ime moje, in jaz ga bodem uslišal; in rekel bodem: ljudstvo moje je, in on bode rekel: gospod je bog moj.
Zech.14.1   glej, prišel je dan gospodov, in razdvojeno se bo plijen tvoja v tebi.
Zech.14.2   in sobral bom vse narodi na boj na jeruzalem, in grad se bo zgrabil, in hlapci se razgrabijo; in polovina grada bode izšla v plen, a ostal ljudstvo ne bode izgubljen iz mesta.
Zech.14.3   in izide gospod, in udaril se bode zoper tiste narode, kakor se je časla v dan boj.
Zech.14.4   in noge njegove stanejo v tem dan na olji olivih, ktera je naproti jeruzalemu na istoku; in razdila se bo gora olivo polovina od njega na istok, in polovina na morje, in veliko dolina na morji, in polovina gore do sever, in polovina njih na jug.
Zech.14.5   in hudejte se v dolinu gor mojih, ker dolina gor bode prišlo do ašalila, in bežate, kakor ste bežali za zemljevo v dnéh uzijo, kralja judovega. in prišel bode gospod, bog moj, in vsi sveti z njim.
Zech.14.6   in v teh dnevih ne bode svetlobe, in smrtna duša ne bode.
Zech.14.7   to bode eden dan, znanje gospodovo, ne dan, ne noč; in ko je večer, bode svetlobo.
Zech.14.8   in v tem dan izhaja vode žive iz jeruzalema; polovina njih do morja preroke, a polovina od njih do morja zadnih; in v letu in v ziji bode tako.
Zech.14.9   in gospod bode kralj nad vsem zemljo; v tem dan bode eden gospod, in eden njegovo ime.
Zech.14.10  ves zemlja se izpolnita od geba do rimon na jug jeruzalemskem; a jeruzalem se vrhne in ostane na svojem mjestu, od vrata benjaminovih do mesta preročnih vrata, do bračnih vrata, in od veže hananeela do končin kraljeva.
Zech.14.11  in prebivali bodo v njem, in ozlobljenje se ne bode več; in jeruzalem bode prebival zaubej.
Zech.14.12  in to bode poguba, v katerem bode udaril gospod vse ljudstva, ktere so se vrgli zoper jeruzalem: tisti meso bode njih, ko bode storil na nogah svojih, in oči im bodejo izročili v ustih svojih, in jezik njih bode skril v ustih svojih.
Zech.14.13  in zgodí se v tem dan, da bode veliko strah gospodovo nad njimi, in zgrabijo vsak za roko bližnjega svojega, in vsadi ruka njegova na roko bližnjega njegovega.
Zech.14.14  tudi juda bode bojoval v jeruzalemu, in zbirajo se moč vseh okolnih ljudstva: zlato, in srebro, in obleke v veliko mnoštvo.
Zech.14.15  in ta bode plač na konjih, in na mule, in na velbliud, in na magarce, in na vseh životinjih, kteri so v taših čatorih.
Zech.14.16  in vse, kteri ostanejo od vseh narodov, kteri so prišli na jeruzalem, pridejo na leto rok, da se klanjajo pred kraljem, gospodu nad vojskama, in da praznujejo praznika šatora.
Zech.14.17  in bodi, ki se ne bodo izšli iz vseh krajev zemlje v jeruzalem, da se klanjajo pred kraljem, gospod nad vojskama, to se ne bode dajal.
Zech.14.18  če pa rod egiptovski ne pride in ne pride, ne pride na njih; in na njih bode pogubljeno, katero bode udaril gospod narodi, kteri ne bodo šli prazniti praznika šatora.
Zech.14.19  to bode krivica egipta, in krivica vseh narodov, ktere ne bodejo šli prazniti praznika šatora.
Zech.14.20  v tem dan bode na ločih konjih: " svetišče gospodu! " in konci v hiši gospodovem bodo kakor popelje pred oltarjem.
Zech.14.21  in v jeruzalemu in v judeji in v judeji bode svetilo gospodu savaofu; in vsi, kteri prinesé žré, pridejo in pripeljejo od njih, in kopali bodo v njih; in khanaancev ne bode več v domu gospoda savaofa v tem dan; in jaz bodem izročil, kakor se izpolnjuje srebro; in jaz bodem rekel: gospod, bog moj.
Mal.1.1     prorochestvo, besedo gospodovo zoper izraela, po roku angelja njegovega.
Mal.1.2     ljubil sem vas, govori gospod, in govorili ste: v čem si nas ljubil? ne je pa ezav brat jakobov? govori gospod; in ljubil sem jakoba.
Mal.1.3     ezavo sem namreč sovražil, in postavil sem oblačilo njegovo v zapustje, in posestvo njegovo za padove pustinje.
Mal.1.4     kajti edom bode rekel: " razorili smo se, in zgrabim razvaline, tako govori gospod nad vojskama: oni bodo gradili, a jaz bom povrnil; in naredita se jim područje krivičnosti, ljudstvo, na katerem je gospod povrdil do vekomaj.
Mal.1.5     in oči vaših bodo videli, in pravite: velik je gospod na područjem izraelovih.
Mal.1.6     sin slavlja očeta, in hlapec gospoda svojega; če sem jaz oče, kje je slava moja? in če sem gospod, kje je strah moj? govori gospod nad vojskama vam, duhovni, kteri prezirate ime moje. ali pravite: v čem smo prezivali ime tvoje?
Mal.1.7     ko ste prinosili k oltarju mojem nečisto kruha, in pravite: v čem smo ga oskvrnili? za to, da pravite: trapeza gospodovo je nedužno.
Mal.1.8     za to, če prinesete slepca k prinosnicu, ne je li hudo? in če prinesete hrom ali bolo, ne je li hudo? pripelj ga k vélikemu svojemu, boste li sprejeli, ali bi ti sprejel obličje? - govori gospod nad vojskama.
Mal.1.9     in sedaj se pomolite boga, da bi se pomolil. v vašim ročih se je to zgodilo, da bi vam prišlo obličje vaše? govori gospod nad vojskama.
Mal.1.10    za to, da bi se tudi med vami zatvorili vrata, da ne prinesete darom na žrtveniku mojem darom. nisem mi volja v vas, govori gospod nad vojskama, in darú ne bom sprejel iz svojih roke.
Mal.1.11    ker od vzhoda solnčnega do zahoda ime moje je veliko v narodima; in na vsakem mestu se bode prinosil kadilo imenu mojemu, in čisto daritvo, ker veliko je ime moje v narodima, govori gospod nad vojskama.
Mal.1.12    a vi ga oskvrnite, ko pravite: trapeza gospodovo je oskvrnjena, in jedenje njegovo je nečisto.
Mal.1.13    in govorite: " glej, kakošno je krivica! " in razložite ga, govori gospod nad vojskama, in prinesete grobo, in točč, in bolo; in če prinesete dar, sprejema bi ga iz svojih roke? govori gospod.
Mal.1.14    proklet, kdor je mogočni, in ima v grehu svojem mač, in v njem je molitev, in prinese čisto gospodu. kajti velik sem jaz, govori gospod nad vojskama, in ime moje je strašna v naročih.
Mal.2.1     in sedaj vam je ta zapoved, svećenički.
Mal.2.2     če ne poslušate, in če ne vnimaste v srcu, da daste slavo imenu mojemu, govori gospod nad vojskama, poslal bom na vas prokletstvo, in proklinjal bom blagoslov vaše; in proklinjal jo bom, ker vi ne položite v srce vaše.
Mal.2.3     glej, jaz vam odločim plečo, in razsičem plašč na obličji vaših, želo praznih kraja vaših, in ponesete vas vkupe.
Mal.2.4     in spoznate, da sem jaz poslal to zapoved, da je zavezen moj z levijo, govori gospod nad vojskama.
Mal.2.5     zavezo moja ž njim je življenja in mir, in dal sem mu v strahu, da me se boje bojali, in se se boji pred mojim imenom.
Mal.2.6     postavo resnice je v ustih njegovem, in krivičnost ne se je našla v ustih njegovih; v miru in pravičnosti je šel z menoj, in veliko je odvrnil od krivice.
Mal.2.7     ker ustne svećenika čuvajo znanje, in postavo iščejo iz ust njegovih, ker je angelj gospoda vsemogočnega.
Mal.2.8     vi pa ste se odvračali iz puta, in mnoge ste slavili v postavi, pogubili ste zavezo levijevo, govori gospod nad vojskama.
Mal.2.9     za to tudi jaz vas postavim sramoti in uničeni za vse narode, za to, da niste držali mojih pot, nego ste sami obličje v postavi.
Mal.2.10    ne smo li vi vsi eden oče? nismo li vi eden bog? kaj smo za to, da so pregrešili eden zoper brata svojega, da oskvrnite zavezo očetov svojih?
Mal.2.11    pregrešilo se je juda, in merzost se je zgodilo v izraelu in v jeruzalemu, ker je juda oskvrnil svetinjo gospodovo, katero je ljubil, in zgrabil je za drugega bogove.
Mal.2.12    gospod bode pogubil človeka, kteri to dela, tudi tistega, kteri to dela, iz šatora jakobovega, in kateri prinosijo daritve gospodu nad vojskama.
Mal.2.13    a drugega, kar ste izpolnjevali, delate z slezami oltar gospodovo, in žalovanja in žalovanje; ker še ne gledate za žrtvovanje, ali ne vzeme priiatno iz svojih roke.
Mal.2.14    in govorite: " za kaj? " ker je gospod pričal zoper tebe in žene mladosti tvoje, v katerem si se zapustil, a ta je tvoja zajednica, in žena zaveze tvoje.
Mal.2.15    ne je li storil tisti, kteri je ostal po duhu njegovem? ali kaj je drugega, nego seme boga? hodite torej v duhu svojem, in ženo mladosti svoje ne zapusti.
Mal.2.16    ker jaz sovražiš odpuščanje, govori gospod, bog izraelov, da zakrije krivico svoje obleke, govori gospod nad vojskama. vnimajte se pa v duhu svojem, in ne delajte se.
Mal.2.17    vi razdražate gospoda po svojih besedah. ali pravite: v čem smo ga razdražili? " ko pravite: vsak, kdor dela hudobno, dobro je pred obličjem gospodovim, in v njih je blagovoljen; ali kje je bog pravičnega?
Mal.3.1     glej, jaz pošljem angela svojega, in on bode vrgel pot pred obličjem svojim; in vnezapno bo prišel v svetišče svoje gospod, katerega iščete, in angelj zaveze, katerega hočete. glej, pride, govori gospod nad vojskama.
Mal.3.2     in kdo bo odstopil dan prihoda njegovega? in kdo bi storil, ko se bode videl? kajti on je kakor ognjeno ognjin, in kakor moč, kteri se izpolnjajo.
Mal.3.3     in sedi, da se izlija in očisti srebro, in očisti sinovi levijevi, in oprosti jih kakor zlato in srebro; in gospodu bodo prinosili darove v pravici.
Mal.3.4     in dovoljno bode gospodu zhertva judova in jeruzalema, kakor v dnevih vekomaj, in kakor v prvih let.
Mal.3.5     in pristopijo k vam v sodbo, in bodem brzo svidetel proti čarobnikom in prešestniščih, in zoper njih, ki se klijajo lažno v imenu mojem, in zoper tistih, kteri so preplačali plačilo najemnika, vdova in sirota, in sovražnika tujca, in ne bodejo me bojali, govori gospod nad vojskama.
Mal.3.6     ker jaz sem gospod, ne osramotim se; tudi vi, sinovi jakovljevi, ne boste se ostali.
Mal.3.7     od krivičnosti očetov svojih ste se odvrnili od postave moje, in niste se držali. obratite se k meni, da se obrnem k vam, govori gospod nad vojskama. ali pravite: v čemu bomo se vrnili?
Mal.3.8     praviš li človek boga? vi pa me okradate, in pravite: v česar te smo obljubili? deseti in darove so s vami.
Mal.3.9     za voljo oznanjevanja ste vi ozdravljeni, ker me delate vse ljudstvo.
Mal.3.10    vzemite vse desetinje v zaklad, da bi v domu svojem bilo razgrabljenje, in naznanite me v tem, govori gospod nad vojskama, če vam ne bom otvoril oklobe nebeške, in ne izlijem vam blagoslov, da se ne bode več.
Mal.3.11    in razlučim na vas sovražnika, da vam ne pogubi plodov zemlje, in vinograd vaš, ki je na polji, ne pogubi vas, govori gospod nad vojskama.
Mal.3.12    in blagoslavljajo vas vsi narodi, ker boste vi zemljo hodnje, govori gospod nad vojskama.
Mal.3.13    zgrabljeni so zoper mene besede vaše, govori gospod; ali pravite: v čem smo govorili zoper tebe?
Mal.3.14    govorite: ničega je, kteri služi bogu; kaj kaj več, da smo držali naredbe njegove, in da smo hodili obilno pred obličjem gospoda nad vojskama?
Mal.3.15    a sedaj bomo blaženi tujci, in zgrabijo se vsi, kateri delajo krivico; prepričali so boga, in izdajali so se.
Mal.3.16    in tisti, kteri so se bojali gospoda, govorili so vsak k bližnjemu svojemu; in gospod posluša in je poslušal; in zapis je pred njim pismo spomen pred njim, kteri se bojé gospoda in čakajo ime njegovo.
Mal.3.17    in stanejo mi, govori gospod nad vojskama, v dan, v dan, v katerem bom jaz delal, in izročil jih bodem, kakor je človek pričal sina svojega, kteri mu služi.
Mal.3.18    in zopet boste videli, da boste razgledali od pravičnega in krivičnih, in od tega, kteri služi bogu, in temu, kteri ga ne služe.
Mal.4.1     kajti glej, dan je prišel, kačič kakor peč; in vsi hudovnici in vsi, kteri delajo krivico, bodo kakor stopa; in zapalit jih bode dan prihodnji, govori gospod nad vojskama, in ne ostanejo od njih korenja in klenja.
Mal.4.2     a za vas, ki se boite boječi ime moje, bode solnce pravice, in ozdravljenje v krilih svojih; in izidete se, in veselili boste kakor telesne teleta.
Mal.4.3     in popeljali boste krivični, ker stanejo pepel pod nogami svojimi v dan, katero bom jaz delal, govori gospod nad vojskama.
Mal.4.4     spominjajte se postave mojega hlapca mojega, katero sem mu zapovedal v horebu vsemu izraelu, postave in pravičnosti.
Mal.4.5     glej, jaz vam pošljam eliju proroka, predno pride velika in strašna dan gospodov.
Mal.4.6     in on bode vrnil srce očetov k sinovih, in srce očetov k prijateljem, da ne bom prišel in ne udaril zemljo s teboj.